m. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. junija. XX. leto, 1887. bifeja Tisak dan **e*«*r. izimfii nedelje in pTaznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ri j sko-ogerske dežele za vse Uto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za •eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brtz poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zh jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkTat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Ee izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbisa hifii, „Gledalifika atolba". UpravuiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po volitvah na Hrvatskem. Osemdnevna ljuta borba mej nejednakima nasprotnikoma, mej vlado, ki je imela na razpolaganje ves vladni aparat in vso oboroženo silo, in mej sjedinjeno opozicijo, ki ni imela druzega za-se, kakor svojo narodno zavest, svojo politično poštenost, so končane, vladna ali takozvana „narodna stranka" dobila je veliko veČino, dočim se opozicija močno Bkrčena vrača v zbornico, kajti stranka prava priborila si je samo 9 mandatov, nezavisna stranka jih ima 8, centrum 2 in izven strank sta izvoljena dva poslanca, katera smemo tudi opoziciji prištevati. Na 5 voliščih volitve še neso gotove, kajti v Brinji in v IvaniČi, kjer sta imela kandidata stranke prava veliko večino, se je volitev „brevi manu" ustavila, pri sv. Nedjelji in v Kostanjici sta v istini izvoljena Starčevičevca Jakčin in Stucin, a volitev je nekda preporna, v Ozlji pa se volitev danes vrši. A bodi izid teh volitev kakeršen koli, razmerja strank ne bode veliko predrugačil. Opozicija nema niti četrtine vseh glasov in grof Khu> n Hedervary bode z večino ravnal, kakor se mu bode ljubilo. Za hrvatskega in sploh za vsakega jugoslovanskega rodoljuba je to jako žalosten dogodek, tolažil no je jedino to, da se to ni doseglo z resnico in pravico, ampak da je to nasledek krute sile in korupcije. Da to ni samo naše subjektivno mnenje, temveč da so istega mnenja tudi drugi ljudje, mej njimi celo jako odlični Madjari, kakor grof Apponvi in Moczarv, razvidimo iz slednjega govora v Novem Sadu in pa iz članka „Hrvatska in Ogerska" pri-občenega v „Budapester Tagblatt", ki je kakor znano, grofa Apponyi-a glasilo. Ta članek slove: „Leta in leta tožijo oficijozni listi, da se „dobro-misleči" na Hrvatskem zgubljajo, razne opozicijske stranke pa vsak dan več tal pridobivajo. Tudi drugi listi so že isto poročali in mi sami smo, žal, navajajo fakta, dokazovali, da si skrajne stranke onkraj Drave v vseh krogih pristašev pridobivajo. A čita-joč sedaj najnovejše telegrame iz Hrvatske, zdi se nam skoro, kakor da smo doslej vsi ob belem dnevu duhove videli. Samo jeden Žarek in vsi strahovi so zbežali! Hrvatska opozicija je pri volitvah ulegla, nekoji člani obitelji Starčevie°ve pričajo o davno preteklem sijaji in skoro bi močnemu banu in slabotni „narodni stranki" nn tem uspehu čestitali, da ni volilni izid vender le »prekrasen". Priznavamo odkritosrčno, da so vse vesti, prihajajoče iz Hrvatske, prej žalostne, nego vesele in kakor srčno bi nas bila „narodne stranke" poštena zmaga razvesel ■ la, t a k o z o p r n a nam je zmaga, ki seje dosegla pritiskom, korupcijo in rušenjem zakonu. Ban sme s ponosom kazati na hrvatskih volitev izid, kajti prekosil j«? svojega mojstra. Uporabljal je taka sredstva, katerih bi se niti Koloman pl. Tisza — in ta mož gotovo ni kočljiv — ne posluževal, a ki j ubu temu ni se mu posrečilo, da bi bil presenetil politični svet. Napoleon III. storil je še veliko več; uničil je opozicijo tako, da je v zbornici ostalo samo 5 opozicijskih poslancev, a navzlic temu niti Napoleon nikogar prepričal ni, da bi bila nezadovoljnost na Francoskem popolnem ugasnila. Nečemo spominati na konec Francozov cesarja, kajti niti v sanjah bi ne hoteli primerjati Napoleona III. z grofom Khuen-Hedervarvjem, mislim pa, da je po sebi umevna morala: Proti volji naroda, proti večini prebivalstva se sploh dolgo vladati ne more. Mogoče je, da se vladi posrečijo parkrat taki resultati, kakor sedaj nn Hrvatskem , a mi nikdar nc bomo hvalili takih volilnih uspehov, kajti celo našim največjim nasprotnikom — in večjih nasprotnikov ne poznamo od Starčeviiievcev — bodemo pravični. V naših očeh je nizko in ostudno, volilce podmititi in strahovati, surovo in krivično je, strašiti in zapirati kandidate, sredstva, s katerimi se sedaj na Hrvatskem večina dela, zmatrarao za slaba in podla. Dobro znamo, da nas tudi na Ogerskem Čez malo ur čaka jednak ostuden prizor. Tudi pri nas bode vlada vse storila, da bi pravo mnenje naroda ne prodrlo na dan. Armada uradnikov in žandarmerije, denar in žganje, vse to ljubeznivo spojeno, bode uplivalo na volilce, a ako ogerskih volitev izid ne bode jednak hrvatskemu, gotovo to ni krivda naše vlade. Ona hoče na vsak način opozicijo uničiti, popolnem uničiti in v ta namen godi jej vsako slabo sredstvo. Upamo in pričakujemo, da se ogerske vlade načrti ne bodo posrečili . . . Mi imamo malo razuma za bolečine hrvatske opozicije in odločno obsojamo nje panslavističue in Madjarom sovražne namene, dobro pa umejemo, kar ta opozicija toži in piše o zlorabi uradne oblasti, o korupciji, o pritisku. Kajti letos je Hrvatska prvič pokosila ogerske vlade volilne umetnosti, ona slepila in motila, katerim se že 12 let čudimo......" Tako sodi torej pristen Madjar o hrvatskih volitvah, mislimo, da boljše kritike ne treba. Stvari na Češkem. tod t &*i m.. qO Gospod urednik! Kakor se mi dozdeva, in kakor me nekoliko tudi skušnja z Vami uči, Vas že sam naslov prestraši, kadar se naznanja kar si bodi; pod češkim imenom. V resnici so nekateri krogi na Češkem jako občutljivi, kadar se predrzne pohlevni slovenski list kako izustiti o čeških stvareh. Voditelji celo nemajo radi, da bi mi na jugu izražali lastne utise o dogodkih in v obče o položaji na Češkem. Popolnem zamerili pa bi se, ko bi hoteli presoje vati vršenje istih stvarij. Ali preveč nam je na srci češki narod, zavest o potrebi vzajemnosti češkega in slovenskega naroda se nam je preveč razvila, in zavest o zavisnosti slovenskega naroda da celo nekaki zavisnosti osode avstrijskih Slovanov od usode češkega naroda je v nas dozorela že mnogo čez ono mero, da bi mogli hladno molčati ali celo zanemarjati dogodke in dogajanja, ki se vrše v okvirji češkega naselje-nja na avstrijskem severozapadu. Da bi pa ne prišli v stiske in zamero, bodi nam dovoljeno vsaj zaznamovati nekoliko tega, kar se godi mej Čehi in Nemci na Češkem. Zgodovina govori za Čehe; njih preteklost je starejša, kar Nemci sami pripoznnvajo, da so njih pozvali ob raznih prilikah vladarji češkega naroda v dežele, katere je bil ta narod zasedel že več stoletij poprej. Nemci so torej bili povabljeni v češke dežele in so bili po takem gostje češkega naroda; Ali iz te zgodovinske resnice nočejo Nemci izvajati ničesar, kar bi jim ne ugajalo ali celo ne da-dalo prvenstva nad Čehi. Dogodki raznih stoletij so LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Jednoindvajseto poglavje. (Dalje.) Gospa Leroveva je stopila k oknu, da bi svojo zadovoljnost s tem predlogom zakrila. In vender je v to točko medla vsa nje diplomacija; kajti kolikor dobro bi Cecilija tudi pri dečkih nadomestovala Lidijo, vrhu tega bila je toli spretna deklica (hišina in opletavka — „lady's-maid and hair-dresser"), da je mati že davno jo želela v svoji službi. Ker ni hotela očitno priznati sestrine ljubavi, tožila je še dalje nezmerno, rekoč, da Ceciliji pač primanjkuje vseh lastnostij, da bi Lidijo popolnem nadomestovala; naposled pa je še pristavila s ponižnim glasom : „Če Lidija res hoče jo zapustiti in ne bi mogla dobiti boljše, kar o tej zadnji uri pač ni zelo verjetno, skusila bode s Cecilijo, vsekakor pa bi jo veselilo, da bi ta došla za nekaj časa v gostilno ter jej pomagala v kovčege spravljati." Ni še minula ura, odkar se je bila gospa Le- roveva vrnila domov, že je došel sel po Cecilijo ter jo prosil, naj nemudoma pojde v gostilno. Tako je Mabel brez vseh okoliščin izgubila svojo najspret nišo služkinjo ter je morala sama vse za pot pri« prav) jati. Bil je večer in Mabel je sama bila v tihi svoji sobi. Nje srce se je močno vznemirjalo. Zato si je sebi sami čestitala, da ni bilo pri njej hišine, v pričo katere bi se morala zelo siliti in samo sebe zatajevati — in spravljala je sedaj z nemarnostjo, sedaj pa z mrzlično razdraženostjo svoje stvari za jutranje potovanje. Razna oblačila so ležala razgrnena na postelji. Zravnala je kaj skrbno lepo oblačilo, kot bi je bila za kovčeg namenila. Potem pa je bila izpozabila, kar je bila hotela, ter je položila v stran. Sedaj je brzo odpirala in zapirala predalčnike in omarice; potem je k oknu stopivši glavo naslonila na roko ter zrla v polno luno. Zapeljivec, akopram ni na njeni strani stal, urival se je v nje misli. A koli-korkrat se je nje srce ljubeznjivo udajalo njegovim zadnjim pregovarjajočim besedam, postavila se je mej njo in njegovo izdajalsko sliko podoba nje dobrega angelja, bolna pobožna Roža; nje mile, bistre oči, zdelo se je Mabeli, so jej sledile z očitajočimi pogledi, nje ročice so se bojazljivo, vender goreče proseč sklepale in nje tihi otroški glas jej je neprestano v ušesa šepetal priproste besede : „Gospića Mabel, ali imate vi tudi brata in ali ga tudi ljubite, kot jaz ljubim Ivana?" Nje srce jej je rekalo, da ga ni toliko ljubila; in čutila se je ponižano zbog nasprotja mej svojim trepetajočim omahljivim duhom in neoraahljivo bla-gOBrčnostjo bolnega otroka. Pritiskala je vroče čelo k mrzlemu steklu. Premišljuje veselje jutranjega dne, skušala je zavrniti vsako misel, ki jej je srčni mir spodjedala. A vest se je bila prebudila ter se ni tako lehko dala utolažiti. Tako se je nje srce borilo z nasprotujočimi si čuti in potrebne priprave za potovanje so bile popolnem izpozabljene. Prav ta trenotek so se doli na ulici zaslišali brzi koraki; ko so se približali, zaslišali so se tudi razni glasovi. Mabel je sapo zadržavala in poslušala, kajti izpoznala je bila dobro jej znani glas Henrika, ki je v vratih stoje, baje se poslavljal od nekega prijatelja. „Kaj vsa rodovina zapusti mesto 1 Hiša se bode zaklenila! Oho!J vsklikuil je tujec odgovorivši Hen-rikovemu naznanilu, čegar besed pa Mabel ni slišala. „Iu vi, Vaughan, kaj pa bode z vami? Kam Čehe utrdili tudi v političnih oblikah in kljubu spremembam ter kruti osudi se oni naslanjajo neprestano na svoje posebno politično pravo, ki je nam znano kot svojstveno češko državno prav'o. Tuda to pravo ne ugaja Nemcem, zatorej ga uh-čejo pri pozna t i. Pač pa se tisti Nemci postavljajo na stališče zgodovinskega prava, kjer )e poštevajo v svojem interesu. Oni se sklicujejo na to, da so bili vladarji na Češkem zavisni od rimskega cesarstva nemške narodnosti in naposled na to, da so pripadale češke dežele k nemškemu bundu. Vsled tega so celo nemške stranke v državnem zboru, ki češke dežele reklamu jejo naravnost za Veliko Nemčijo. Nemško državno pravo je porodilo svojstveno pravo dežel, ne pa pravo narodov, in tega deželnega prava, ker jim ugaja, se drže Nemci tudi zdaj in zlasti glede na češke dežele. Previdni slovanski zgodovinarji in še bolj previdni politiki so še kedaj opozorili Čehe in v obče avstrijske Slovane, da naj gledajo, da se ne ujamejo, ko se sami laste svojstvenega deželnega prava, ka-koršno je ustvaril nemški srednji vek. Češki voditelji se doslej nepremično drže svojega zgodoviuskega državnega prava. Torej so si Nemci in čehi v nasprotji z jednakega stališča, samo da se opirajo na razne /godoviuske momente in dobe. Vprašanje je tukaj: Kdo ho zmagal ? In če zaies zmagajo Čehi ali pa Nemci, ali bo ta zmaga nasledek zgodoviuskega prava ali pa jediuo nasledek nadsile, torej dejanske moči in nadmoći? Če pogledumo ua bližnjo preteklost ali pa v notranje uzroke, utegnemo modrovati kaj lehko do določne razsodbe. Ali v lastno tolažbo opustimo rajše tako sklepanje. Opomniti pa nam je na čast in tolažbo Čehov samih, da se Nemci vender boje zgodoviuskega češkega prava, če morda tudi ne toliko zaradi tega, ker je pravo, kolikor pa zaradi tega, ker je isto zgodovinsko pravo združeno v določenem geografskem oboru s številno večim in močnejšim prebivalstvom. Ravno zaradi te veče moči, s katero nad« kriljujejo Čehi oddelek nemške narodnosti na Češkem, premišljujejo Nemci, kako bi umetno spravili Čehe v svojo zavisnost. V ta namen se poslužujejo raznoterih sredstev in solističnih sklepov. V zgodovini je \elik pomoček za vsakodobno politično delovanje. Ker daje zgodovina — kljubu jednakomu stališču ali bolje, načelu — Čehom vendar veliko prednost, je kaj umljivo, da skušajo Nemci omajati to prednost in razširjajo v masi nemškega naroda zgodovino v taki obliki, kakeršne potrebujejo voditelji nemške narodnosti. Ravno te dni so praznovali Nemci na Češkem 25 letnico „nemško češkega zgodovinskega društva", katero deluje ne v zmislu preiskovanja zgodovinske resničnosti, ampak v zmislu političnih namer. To društvo ima že velike zasluge za politiko nemških voditeljev na Češkem. Kakor namreč sama „Neue Fr. Presse" od 11. junija t. 1. pripoveduje, so to društvo osnovali z namenom, da bi boju za ohranjen j e neinštva podali zgodovinsko podstavo, — da bi pobijali češke domišljije o slavnem kraljestvu češkem. . . Iz tega je razvidno, kako se vrše zgodovinske preiskave; in če so v obče nemški zgodovinarji na slabem glasu zasti an službovanja stranskim nameram, je tu že naprej lehko soditi, da ne iščeio zgodovine, ampak, kako bi preobračali zgodovino za posebne politične naklepe. Zgodovinarji tega društva se spuščajo tudi v cerkveno zgodovino in ne puste pri miru niti svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. To pa zategadelj, da bi se ne ovedeli Čehi poprek, da so njih pradedje molili v starosloven-skem jeziku, kakor sta jih učila imenovana blago-vestnika Saj Nemci očituo izrekajo bojazen, da bi Čehov ne premagali tako lehko, ko bi se oni poprijeti na podstavi zgodovine zopet cirilometodejskih svetih obredov. Treba je torej pačiti zgodovino, da bi izpod-bilt oporo, na katero se Čehi toliko in stalno naslanjajo. Ali tudi mej Čehi samimi je mnogo krivo zasejanega ravno iz zgodovine. Nemški upliv je bil in je še s cerkvene strani tudi mej Čehi zatrosil mnogo zmot. Ko je obhajal ondan cesar Viljem 90. rojstni dan, so proslavljali Nemci ta spomin jako raznotero. Profesor in pesnik Felix Dahn, ki preiskuje nemški prav.-k z bogovi in junaki, je istega dne proslavljal Karola Velikega ter povedal o njem, da je ta kralj in cesar trikrat prodrl v Češko, da bi malovredne Čehe šibal" (um sie zu zUchtigen). Ravno iste dni pa je moral n. pr. „Parla-mentar" grajati, da so v češko cerkev, in sicer v Pragi, postavili istega Karola kot svetnika, torej z namenom, da bi se Čehi priporočali v molitvi onemu, ki jih je šibal v političnem nemškem interesu. Jednake zmešnjave škodujejo Čehom tudi v tem. da povzdigujejo — vsled nemškega upliva tudi druge kralje, ki pa so Čehom škodovali v nemško korist. Vse to kaže, da je Čehom samim zgodovina jako nevarna, ker reže na dva kraja in ker v tem — poteka dragi, če ne odločilni čas! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. junija. Nekatera namestništva so predlagala, da se pomnoži število uradnikov pri političnih obliiat- vili. Dokazovala so, da imajo zlasti okrajna glavarstva preveč dela za sedanje moči. Notranje mi-nisterstvo pa z ozirom na slabe državne finance ne misli še sedaj pomnože vati uradnikov, ampak hoče počakati ugodnejših razmer. Volitve na Ogervkcm vrše se za vlado jako ugodno. Znan je izid 288 volitev in voljenih je 187 vladnih pristašev, 31 pristašev zmerne opozicije, 48 pristašev nezavisne stranke, 5 Nemadjarov, 6 proti-8emitov in 7 poslancev brez določene politične barve. Da se brez pobojev na Ogerskem ne zvrže nobene volitve, je znano. Celo čudili bi se, ko bi pri tej priliki nobenega ne ubili. Tako je bil pri volitvah v Mattersdorfu pri Šopronji hud boj mej žandarji in opozicijskimi volilci, 7 osob je mrtvih, 8 pa ra njenih. \7 nanje države. Zadnje dni časopisi zopet mnogo pišejo o shodu treli «*e*arjev. „Nord-u" se pa piše iz Peterburga, da v ruskih dvornih krogih o tem še nič ne vedo. Nam se je vest takoj s prvega jako neverjetna zdela. Večina ruskih listov se veseli, da je pršel v MrbiJI Ristić zopet na krmilo. „Novoje Vremja* pravi, da še ni jasno, kaj je prav z\ prav uzrok, da je kralj opustil koketovanje z Dunajem ter se odločil za to demonstracijo, poklicavši Rističa na vladno krmilo. Da bi Garašanin odstopil le zategadelj, ker so pretili opozicijonalci z izstopom iz skupščine ni verojetno. Opoziciji bi se Garašanin ne bil udal, ko ne bi bil zgubil zaupanja kraljevega, ukrotil bi jo bil s pretenjem, iztiranjem in zapiranjem. Novej srbskej politiki želi „Novoje Vremja" popoten uspeh. Sila nove srbske vlade je v tem, da se opira na narodno stranko in ves srbski narod. Svet-u" se zdi, da je jako važen in prijeten političen dogodi j aj, da je največji srbski državnik prišel na krmilo. Z Rističem ustopile so v ministerst vo še druge Rusiji prijazne osobe. Ti možje predstavljajo vsekako srbsko narodno vlado, če bi se stari metropolit M hajl zopet poklical na svoje prejšnje mesto, bi se Srbiji hitro ozdravile rane, katere so jej usekali Garašanin in njegovi tovariši. Želeti bi bilo, da bi premembam v Srbiji sledile podobne premembe pri druzih s ovanskih narodih, ki so poslednja leta zgubili zavest v svoj poklic in narodno silo. „St. Peterburgskija Vjedomosti" mislijo, da osobni značaj srbskega ministerskega predsednika in njegova vztrajnost v političnem oziru, ki sta naprav-Ijala že toliko zopernosti temu poštenemu patrijotu, opravičujeta misel, da Ristić ni prevzel vodstva vlade z vezanima rokama. Glavna točka vladnega programa, bode odstranenje finančne zavisnosti Srbije od Avstrije in osvobojenje srbskega denarnega trgu od avstrijskega bilančnega ižesa. Ta program toliko nasprotuje interesom srbskih naprednjakov, kateri so bili prijazni Avstriji ne zavoljo politike, ampak le zategadelj, da so mogli dobiti denarja pri Dunajskih bankirjih na posodo, da ni misliti, da bi bil mogoč kompromis mej naprednjaki in Ristieevimi pristaši. Ložje si mislimo,, da je dosedanja opozicija dobila trdna tla pod nogami. Ristić mora sedaj pokazati svojo udannst pravim narodnim koristim in svojo odkritosrčnost, kar se tiče namer, s katerimi je pridobil ruske simpatije. Sicer pa pri vsej odločnosti in vztrajnosti Ristiću ne bode tako lahko uresničiti tega, kar je gaslo njegovo. Tem ložje bode premagoval težave, ki se mu bodo stavile, čim trdnejša bodo tla pod njim. Rusi pa ne smejo pozabiti, da s samimi simpatijami brez dejanske podpore Ristiću ne bode pomagano Priliznene obljube in simpatične fraze dosti ne koristijo. Samo aGraž-danin" ne sodi tako ugodno spremembe vlade v Srbiji. Temu listu se zdi neumevno, da Rusi javkajo, če se v kakej balkanske j državi jim kaj nepovolj nega prigodi, in takoj kriče o zmagi ruske politike", ko se jim mala Srbija nudi malo „konfekta." Ristić je prekanjen „bratjuška" v fraku, ki bode Rusiji priložil še kako zaušnico, nikakor pa ne bode pomogel ruskemu uplivu do popolne zmage. Povedati moramo, da ima ta list že dolgo svoje posebne nazore, ki se pa prav ne ujemajo z mišljenjem ruskega naroda. Oficijozno glasilo ruske vlade „Nordu, pa tudi ni posebno naudušeno za Ristićevo vlado. S tem pravi, še ni končana borba mej ruskim in avstrijskim uplivom v Srbiji. Da so poklicali Ristića, to le dokazuje, kako se je malo zanašati na balkanske države. Nobena vlast naj se nikar ne do-mišljuje, da bode na Balkanu njen upliv staluo prevladoval. Zategadelj je pa tudi najpametnejše, da pustimo balkanske male države v miru živeti, dokler ne rušijo mejnarodnih pogodeb. — Jako nepovoljno je pa sprememba vlade dirnila Angleže. Tako pišeje „Times", da je kralj Milan storil največjo napako, ko je odpustil Garašanina in poklical Rističa. Ruska stranka ne bode kralju zaupala, kajti zaupanje ima le v kneza črnogorskega in Petra Karadjorjevića. Uzroki premembe ministerstva neso znani, toda novo ministerstvo bode sovražno Avstriji in Bolgariji. Milan je pa želel biti v prijateljstvu vi namenijete to poletje? Kako pa bi bilo, ko bi I jaz bil vam vodnik (cieerone)?" nadaljeval je mož s tihim vender prilizljivim glasom. „jaz potujem z vami, kamor vi hočete." „To vi pač lehko pravite", odvrnil je Henrik z glasom grenkega posmeha. „Mene bode vzel hudič, kot vi prav dobro veste, a jaz sem porok temu, da mi bodete vi (družbo delali." In nesrečni mladenič je spremljal to obupno izpoved z glasnim neveselim smehom, tudi tovariš se je glusno in silovito zakrohotal, potem je polagoma korakal tja doli po ulicali, Henrik pa je brzo vrata zaprl. Kolikor grenke so tudi bile Henrikove besede obupnosti, še grenkejši je bil njegov sramotljivi smeli. Pretrosil je Mabeli vse živčevje. Zdelo se jej je, da k pogrebu zvoui vsem nadam in da ima zapečatiti preteči mu pogin. In vender je bil tako nepopisuo žalosten, tako srce razdirajoč, — rekal je povest brezuspešnih bojev, praznega kesu in končno obupnosti. Bil je kot krik zavrženega angelja, ki, sebe zasramujoč, samega se zasmehuje. Usmiljenje vsega srca se je Mabeli prebudil — „Ubogi brat! Ubogi Henrik!" vskliknila je v duhu. „Kaj res ni blažega angelja, ki bi ga še rešil?" Poslušala je težke umeijeue kuiake, ko je po- slovivši se od hudobnega tovariša, počasi po stopnicah prihajal. Za trenotek postal je pri nje durih. Mislila je, da če ustopiti, ter se od nje posloviti, kajti vedel je, da nameruje rano v jutro odpotovati. A ustopil ni, — šel je mimo in druge stopnice navzgor v svojo sobo, katero je za seboj zaprl. „Tako ga ne morem zapustiti", mislila si je Mabel ter ga pred seboj osamelega, uničenega gledala. Vsa presuujena hipne srčne ljubezni sklenila je poiskati ga, ljube/njivo ž njim govoriti ter mu svojo neprestano ljubezen zagotoviti. Bala se je potrkati na duri, da ne bi je h kratu odpravil in brzo se poslovil. Zato je duri tihoma i-d pri a ter nenadoma pred njim stala. Nemiren je hodil po sobi gori in doli; zdel se jej je skoro nevoljen, da ga je tako prehvatila, kot bi bil sumil, da je d .šla poizvedovat najskrivnejše njegove misli. Zapovedljivo obrnil se je k njej, kot bi jo hotel vprašati, po kaj je prišla. „ Henrik", rekla je in ustne so jej se tresla napenjanja, da bi z navadnim glasom govorila, »odpotovati nisem mogla, da ne bi se od tebe poslovila." Oprijela se je ljubko njegove roke ter ga je nekaj stopinj pri njegovem sprehodu po sobi spremljala. Z obrazom trdovratno od nje obrnenim od- govoril jej je prav kratko: „Ali jutri zjutraj od-potuješ?" „Da, in bala sem se, da bi ti še ležal in bi me ne videl odpotovati. Henrik, ali ne, pisal mi bodeš?" BSaj ne bodem vedel, kje si", odvrnil je prav kratko. „Pisati ti čem in povedati, kam naj napo t uje š list." Še vedno ni obljubil. „Ražen tebe nimam nikoga, ki bi mi pisal. Oče bode odšel in jaz, to veš Henrik, sem se zmeraj na te zanašala", pristavila je z glasom, ki naj bi mu pokazal, koliko zelo pri srci jej je list od njega. „Pah!" vskliknil je naglo zganivši z roko, tako da jo je izpustila. „Jaz ti nič ne bodem vedel povedati; ti se bodeš tam dosta bolje kratkočasila." „Kje pa bodeš?" vprašala je bojazljivo. „Jaz? Tega ne vem. Sklenil še nisem ničesa." Težavno jej je bilo, nadaljevati stvar, ker je toli kratno in suhoparno odgovarjal. Stopila je k oknu ter je ven gledala; potem je stopila k pisalni mizi ter je ogledovala dragotine na njej, vedno se nadejajo, Henrik bode začel pogovor o predmetu, za katerega bi se oba zanimala; a trdovratno je molčal. z Avstrijo in sporazumeti se z Bolgarijo. Ristić ga v obeh teh dveh ozirih ne bode podpiral, ampak mu bode le svetoval, da naj se ravna po ruskih željah. Će pa kralj ne bode hotel ga ubogati, bode vlada že nasla sredstev, da ga odstrani. — Jeseni nekda namerava novo ministerstvo sklicati veliko skupščino, katera bode predelala ustavo. — Nova vlada je trdno preverjena, da se s samimi piitož-bami v Carigradu ne da narediti konec roparstvom na meji. Sklenila je torej oborožiti mejno prebivalstvo, da se bode moglo samo braniti. Osnovala se bode vojna granica, kakor je bila nekdaj v Avstriji. Jako je poparila bolgartilte vladne kroge prememba ministerstva v Srbiji. Kakor se poroča, sklenila je bolgarska vlada zaradi tega pomnožiti stražo na meji, ker novej srbskej vladi nič ne zaupa. S tem 8e je zamerila posebno Srbiji in iz Belega grada že prihaja vest, da bode Risticeva vlada v kratkem pretrgala vsako občevanje z bolgarskim regentstvom. Temu je pa morda še drug povod. Rusija ne priznava bolgarskega regentstva in zategadelj tudi Rusiji prijaznemu Ristiću ne kaže občevati z zastopnikom sedanjih Sofijskih nasilnikov. Mej bolgarskimi ministri je navstal resen razpor. Rad i kal ci hočejo, da bi se proglasil sedanji vojni minister diktatorjem. Proti temu so pa konservativni ministri in regenta Živkov in Mutkurov. To sta pa bolgarskej vladi odsvetovala tudi princ Aleksander Battenberški in avstrijski zastopnik. Ministarski predsednik Radoslavov nekda ruje proti re-gentstvu. Minister Stojlov se je zaradi tega že na veličal ministrovanja in misli odstopiti. Potem bi' prevzel pravosodno ministerstvo Radoslavov sam,-Mantov bi pa postal minister notranjih zadev. Mej prebivalstvom, pa tudi mej vojsko se prikazuje nevolja in vlada se že boji novih ustaj. Sploh je pa varnost v Bolgariji sedaj jako majhna. Okrog Ru-ščuka, Trnova in Lanova klatijo se roparji. Na potu v Džumajo, kjer je bil semenj, so roparji napali vozove z blagom in odnesli blaga za 40.000 levov vrednosti. Vlada, ki ima polno drugih skrbi j, se za varnost v deželi ne more toliko brigati. ItalljaiiNki* vlada misli v kratkem kaj odločnega storiti zaradi Abisinije. Povabila je zaradi tega Robilauta in generala Geneja v Rim, da se ž njima posvetuje. Francoski vojni minister general Ferron predložil je ministerskemu sovetu več načrtov vojaških zakonov. Mej drugim predlaga, da se osnu jejo 4 novi konjiški in osemnajst novih pešpolkov in se poveksajo stotnije. Drug teden predlože se ti načrti zbornici. Druga nizozemska zbornica je končala posvetovanja o reviziji ustave in potrdila začasni volilni red. Položaj v Afganistanu je z vsakim dnevom bolj kritičen. Sedaj je skoro gotovo, da se emir ne bode mogel obdržati. Na mnoge polke se več zanašati ne more. Angleži v Indiji nekda mo-bilizujejo nekatere oddelke, da varujejo svoje koristi v Afganistanu. Domače stvari. — (Imenovanje.) Računski svetnik gosp. Fran Pfeifer imenovan je računskim nadsvetni-kom, računski revident gosp. Rajko Kas te lic računskim svetnikom pri računskem oddelku deželne vlade v Ljubljani. — (Gospod Dragotin T reo) pravni praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani, bil je preteklo soboto na Dunajski univerzi promoviran doktorjem prava. — (Iz Zagreba:) Nepovoljni volilni izid razburil je vse občinstvo, zlasti pa naše velikošolce. Profesorja Egersdorferja pozdravljali so pri prihodu in pri odhodu s sikanjem in teptanjem, jednaka demonstracija zadela je dr. Spevca. Proti velikošolcem začela se je zaradi tega preiskava. — Dr. Ant. Starćevića pozdravljalo je v tretjem okraji občinstvo, ko je ob 1. uri popoludne odpeljal se z volišča z živioklici, vmes čuli so se pa tudi klici : „Pereat Krapac!" Na te klice prihiteli so vojaki, ljudstvo se jim je kričaje umaknilo. Posebno ljuto je bilo na člane duhovskega stanu, ki so izdali narodno stvar in glasovali za vladne kandidate. Kanoniku Vrevcu bi se bilo najbrže slabo godilo, da ga ni policija vzela pod svoje krilo, nadškofovemu tajniku dr. Matini pa so do kapiteljskega trga doneli neprestani pereat klici. Res žalostno, da se duhovni pastirji ločijo od naroda, a kaj vsega ne zmore korupcija? Jednake, deloma Še hujše demonstracije bile so v II. okraji. V dolenjem mestu na deške šole dvorišči bilo je volišče. Ondu je čakalo kakih 40 madjar-skih železniških uradnikov na izid volitve. Ko so začuli, da je voljen vladni kandidat, začeli so „živio" in „eljenu kričati ter tako kričaje pod vodstvom pl. Crnkovića in urednika Schlesingerja šli na ulico. A njih klic izzval je mej množico klice: „Živio Badovinac !u, kmalu potem pa so se čuli klici: „Pereat Schlesinger, Pereat Crnković i. t. d. — Crnković velel je policiji, da je dva velikošolca prijela. Tudi v prvem okraji bile so velike demonstracije. Zaprli so 8 dijakov. Policijskega tajnika Malina so s črnilom polili in kamenje vanj metali. Policija stražila je vso noč stanovanje odvetnika Crnkovića in urednika Schlesingerja, stanovanje banovo stražilo so žandarmi. — Skoro smešno epizodo čitamo v „Obzoru": „Sinoć (v petek zvečer) zbralo se veliko število mladih ljudij v Kukoviče-vej ulici pred dr. A. StarČevića stanovanjem, kjer so začeli kričati „Živio Starčević!" Hitro je prišlo več stražnikov s policijskim uradnikom, ki so na gnali vse demonstrante na dvorišče Kukovieeve hiše, ter potem zaprli vrata. Ko je policija čez nekaj Časa odprla vrata, ni bilo niti jednega demonstranta na dvorišči, ker so vsi ušli skozi okno nekega zasobnega stanovanja po Domobranski ulici. Mej tem pa se je ljudstvo še vedno nabiralo v Ku-kovićevej ulici, kričeč: „Živio kralj! Živila Hrvatska! Živio Starčević!" dokler jih neso stražniki 5 zaprli, druge pa raznaM. I r\rr\rr ,r«/T rrtrrT fr »«fw>n i« e»i J" — (Prvega Ljubljanskega društva za podporo in osk rblj e vanj e bolnih in onemoglih društvenikov) 21. občni zbor bil je včeraj v magistratu i dvorani. Predsednik dr. Keesbacher obžaloval je, da se število društvenikov ne širi, stari udje pa so od leta do leta bolj hromi in večje podpore potrebni. Zahvaljuje se do brotnikom in se spominja dolgoletnih odbornikov-udov Andreja Zittererja in Jak. Spoljariča, ki sta bila oba vedno za društvene namene delavna. Glavni blagajnik g. mestni odbornik P a kič potem poroča o delovanji odborovem. Iz računskega sklepa je razvidno, da se računski troški in dohodki (1402 gld. 58 kr.) sicer ujemajo, a treba je bilo najeti posojilo, katero pa se Že v teku tega leta pokrije. Za podpore udom izdalo se je lani 1067 gld., za 6 pogrebov 120 gld. Stanje premoženja iznaša Rada se bi bila mu približala, objela ga krog vratu ter prosila| zaupanja, ponovljene ljubezni, a k temu je nikakor ni osrčeval. „Pozno je že, mislim", rekla je naposled videvši, da je iznenađen, če ne celo nevoljen, da se toli časa mudi. „Zato ostani zdrav, Henrik! in približavši se mu položila je roko na njegovo ramo. Zganil se je, kot bi mu nje dotik bolečine narejal. Pogledala gaje resno, bistro v obraz. Njegov obraz se je zmezil; in v neki čutniški zadregi se je kazalo vse njegovo bitje, ko je nalašč ogibaje se pogledati jo v oči, pripognil se, poljubil jo ter jej rekel srečno pot. Z brzimi in tresočimi stopinjami hitela je Mabel v svojo sobo, spustila se na nizek stol nasproti praznemu kovčegu ter se zajokala. Poiskala je bila brata, da bi preveč razdražane čute umirila in svojo vest utolažila, a s kratkim in nezadovoljenim pohodom ni dosegla nobenega namena, ne tega ne onega. Našla ga je bila v obupnosti — čitala mu je v obrazu duševno muko, pod katero se je zvijal; — posrečilo se jej ni bilo podreti zagraje mej svojim in njegovim srcem; in s skoro popolnoma tlačanskim „zdrav ostani!" obrnila se je bila proč od njega reve in nadloge. Ali naj ga tako zapusti, zapuščenega od sestre in od boljše samoosebe? Globoki in skoro krčeviti vzdihljeji njeni so pričali, da je bil boj nasprotujočih si čutov dospel do vrhunca; in nekaj minut se je jokala, kot se jočejo otroci, ne da bi količkaj skušali sebe pre magovati. Ko so se utekle te bolestne solze ter je nekaj Časa posedela in notranjo vojsko čutila, steg nila je vsa raztresena roko ter notranji kr>v kov čega odprla. To stori vsi zagledala je v kotu majhen zavitek s svojim naslovom, (katerega je bila dobro jej znana roka gospe Herbertove napisala. Tja je bil položen, ko je učilnico zapustila, ter je bil vsled Cecilij ine nemarnosti doslej neopazen ostal. Skoro je verovala, da hranuje nasvet in navod blage prijateljice, katera jej je vedno in v vsaki zadregi na pomoč prihitela. Zato je brzo pretrgala zavitek ter v njem našla kaj malo ročno sveto pismo. Bila je vsa g i njena skazane jej ljubezni in pomenljivega darila. Spoštljivo je odprla knjigo pri prvem listu sv. Janeza, kjer je košček papirja tičal. Nje oko je precej zagledalo besede, ki so bile jasno zaznamovane , kot bi imele nje pozornost nase obračati: „Ljubi otroci, ne ljubimo se le z besedo, niti le z jezikom, temuč ljubimo se v dejanji in v resnici." ^Daljo pril.) z 31. decembrom 1886 skupaj 4654 gld. 97 kr. Za pregledovalce računov se volijo gg. : Anton K o -S.ak, Josip Novak in Alojzij Eberl. V vodstvo gg.; za vodjo dr. Keesbacher, za namestnika Anton Klein, za glavnega blagajnika Mih. Pa kič. Preglednik je izvoljen Ivan Borovsky, zapisnikar pa dr. Schaffer. Mesto prej naznanjenih umrlih udov bila sta izvoljena gg. Strecker in VVitt za frančiškansko faro. Častnih udov šteje društvo 3, pravih pa le 162. — („Dementi." ) Poštenjaki, zbrani okolu „Deutsche Wacbt" in jednakih glasil neso posebno vestni. Pred malo dnevi trobili so v svet, da so v okolici šoštanjski izvoljeni sami nemško-liberalni kandidatje. Laž ima, kakor znano, le kratke noge. Pretekli petek bila je volitev župana. Izvoljen je bil zopet kljubu vsej Celjskej agitaciji g. Miha Tojnik. Ob jednem se je vsprejela naslednja resolucija : Podpisani člani občinskega odbora okolice Šoštanjske najslovesneje ugovarjajo neosnovanemu očitanju v nemško-liberalnih listih, da pripada sedmorica izmej njih nemško-liberalni stranki, — oni temveč očito pred vsem svetom izjavljajo, da so vedno bilo, da so še in da Še bodo zvesti sloven-sko-konservativni stranki, katerej je gaslo: Vse za vero, dom, cesarja." Fran Sovič. Ivan Govedič. Jurij Orožen. Fran Novak. Fran Grušovnik. Miha Tojnik. Jaka Falko. Fran Goričnik. Martin Kortnik. Jurij Medved. — Radovedni smo, kako bode v očigled tej izjavi „Deutsche Wacht" skremžila svoje itak že jako gubasto lice. — ( V Šoštanj i) bil je dne 16. t. m. Županom izvoljen gosp. Miha Golob. Za občinske svetnike pa gg: Fran Vošnjak, Ivan Šarner in Ivan Mak. Izvolitev to zmatramo z ozirom na krajevne odnošaje za jako ugodno, — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Žužemberku) ima v sredo 22. t. m. ob 5. uri popoludne v sobi »Bralnega društva" zbor, h kateremu osnovalni odbor uljudno vabi vse rodoljube. — (Iz Mirnepeči) se nam piše: Dne 15. t. m. ob Vil. uro popoludne nastal je požar na Vrhovem pri I. Šušterji, v Mirnepeški župniji. Zažgala sta dva dečka po 6 let stara ua skednji. Ko je začelo goreti, sta odšla. Ljudij ni bilo skoro nič doma, prostovoljna požarna hramba še le na novo osnovana pa je jako hitro prihitela na pogorišče ter tako vrlo delovala, da ogenj ni prijel nobenega dru-zega poslopja, čast in hvala naši požarni hrambi in nje načelniku gosp. Krištofu, ki je tako hitro ustanovil in izvežbal naše ognjegasce. Naj bi še druge občine našo posnemale. — Škode je blizu 900 gld., pogorelec je zavarovan za 700 gid. — Ta požar zopet opominja sta riše naj pazijo na otroke. — (Toča) pobila je dne 15 trn. po Savinjski dolini. Močno zadete so občine Sešici, Magdalena, Brezovnik. Toča bila je jako debela, v za-tišjih nahajala se je še tretji dan v gručah. — (Razpisano} je mesto zemljišnega knjigovodje pri okrožni sodniji v Celji. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Mozirje 20. junija. Znana narodnjaki-nja, gospa Goričarjeva, poštarka v Mozirji, danes ob 2. uri po polunoči po kratkej bolezni mirno v Gospodu zaspala. Lahka jej zemlja! Dunaj 20. junija. Časniki javljajo: Povodom volitev včeraj o polu noči v Dima Szer-dahely-ji židovsko predmestje zažgali. 80 židovskih rodbin ni druzega rešilo, kakor samo življenje. Beda nepopisna. Budimpešta 20. junija. Doslej izvoljenih: 235 liberalcev, 39 zmernih opozicijo-nalcev, 64 nezavisnih, 10 antisemitov, 9 narodnih Saksoncev, 7 izven strank, 4 ožje volitve. Liberalci pridobili 49, zgubili 25 okrajev. Berolin 20. junija. Včeraj zvečer trčil Potsdamski vlak z vlakom, stoječim na kolodvoru v Wan8ee. Lokomotiva se je preobrnila, jeden vagon se je užgal. Dve osobi mrtvi, veliko nekda ranjenih. Razne vesti. * (Velika nesreča.) Iz Budimpejte se piše: Preteklo soboto ukrcalo se je v Paksu, malem mestu, 6 ur od Pešte, 250 romarjev, večinoma ženske in otroci, da bi se po Dunavu prepeljali v Kaloszo. Hud vihar prevrgel je sredi Dunava brod in vseh 250 romarjev zginilo je v razburjenih valovih. Doslej izvlekli so 100 utopljencev. Gospodje pevci pozor! ČitalniSki pevski zbor ima v torek 21. t. m. vajo za Tomanovo slavnost in druStveno poletno veselico, priča kuje torej mnogobrojne udeležbe pevski odbor. „LJUBLJANSKI IW «to|i (192-.62) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TllJCl: 18. junija. Pri Ntoant Preysel iz Milana. — Dr. Keeburg iz Lipsije. — Lenk, Bum, VVolhenŠtein, Adler, Kack z Dunaja. — Wagner vit., RosenzWeig vit iz Gradca. — Kogej iz Idrije. — (Jrabner iz Postojiue. — Ballico iz Rakeka. Pri Haliel t Wurzbach vit, Derner, Briill, Millav-šek z Dunaja. — Karup vit., Fischer iz Budimpešte. — Stiasni iz Gradca. — Simon iz Kamnika. — Kalister, Hof-bauer, Haslinger iz Trsta Pri »vMirljaltem e*e«rjl: Gruber z Dunaja. Pri bavankem dvorni Kraun iz Belgrada. — Jaklitscb iz Kočevja. — Bregar jz Zagorja. Pri južnem kolodvora: Gersetič iz Sevnice. — Podbevšek iz Ljubljane. Pri Viramtu: Cvetko iz Podčetrtka. — Mercher iz Ribnice. — Vehovec iz Žužemberku. — Plut iz Sodražice. — PoljanŠek z Vrhnike. I in ril so v IJ u I»IJ a 11 i: ,20. junija: .Alojzij Svetlin, šolar, 9 let, Poljanska cesta št. 17, za Brigthovo boleznijo na ledji. V deželnej bolnici: 19. junija: Pavi Zbašnik, trgovec, 54 let, za opeklino. — Urla KovačiČ, postrežnica, 57 Tet, za bramorioo. Poštne zveze. Prihod v I,|uI»IJhiio. Iz STovega mHta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovo e vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kodevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz «vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega g-radoa in Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Meteorologično poročilo. t, Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Temperatura Ve-tro vi Nebo Mn-krina v mm. se :=» B 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 84 n. 736 Kim«. 73700 nn. 13 2" C 19-2 C 18-8- C ■1. zah.i obl. Bi. SVZ. JHa. si. sva, jaa. 1 80 mm dežja. S ™> -h 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-30 nn. 736 «6mm. 738 14 mm. 15 6' C 22-81 C 15 8° C si. svz. si svz. brezv. d. jas. jas, jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 16 4° in 181°, za 2-1" in 0*4° pol nonnalom. !D\2.att.aJsl£SL borza dne 20. junija t. I. i Izvirno telegra6čno poročilo.) včeraj — Vapimo renta . . . ' . . gld. 81*30 — gld. Srel-rna renta.....„ 8260 — „ Zlata renta......„ 112 85 — „ 6«/jj marčna renta .... „ 96*90 — „ Akcije narodne banke . . , B^tj— — - Kreditne akcije....., 283-70 — „ London........„ 126 65 — „ •Srebro .;.......„ — . — . Nap >d......... C kr. cekini...... Neuiške marke..... 47„ državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 10-04'/, - n 5-97 _ [ 6222«/, — . 25'» gld. 129 gld. 100 j 163 . danes 81- 35 82- 50 112-90 96*86 888 — 283-70 126^0 10 04'/, 5-95 62-20 2i kr Ogerska zlata renta 4°/©...... 101. „ 8.> Osrerska papirna renta 5'....... 88 „ — 6V« štajerske zemljišč1, odvez, oblig. . . 105 „ 50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1O0 gld. 116 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'/1,/o zl«-ii za«t. listi . 126 „ 50 Ptioi*. oblig. Klizabetine- zapad, železnioe — „ — Prior. qblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ 50 Kr.ditne srečke.....100 gld. 176 „ 50 Kudolfove srečke...... 10 18 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 „ 50 Trauimway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 231 „ 20 Poslano. (7-23) . Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in slavnemu občinstvu izrekamo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu gospe MARIJE PREMK, posebno pa Se čast. dariteljem mnogih lepili vencev in rast. osobju najtoplejšo zalivalo. Ljubljana, 90. junija 1887. (454) Žalujoči ostali. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije In ž ne poznate kas najbolje okrepljujuće pidc, I km« trkuinn liek proti trajnim kažfjtr plućevina! isludca holnatl arkljsna I proti mehi rnlm Untr.ru, ITI IV K K MATT0YI.!\ Karjovi vari i VVidn.__j Trije izvoženi koleslji, dva tovorna voza in nekaj angleških komatov proda ae po ceni (447—3) v Igriških ulicah hiš. št. 4. V Švieariji (Tivolski park) Jutri v torek 31. Junija Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Otroci prosti . , ■ (453) Z velespoštovanjem II4VN KDEK. Po dražbi se prodado v ričtelu EVROPA clii«3 2£3„ junija razne stvari, kakor: sodov za čez 1000 veder, od 20—80 veder vsebine, omnibusi, ekvipaže, zrcala, led-niki (Eiskasten), vodna tromba, pipe, slatinske pušice, železni deli, tudi rabljiva steklena in porcelanska posoda, postelnjaki itd. (455 T,.^ voda, kopališča Radence | ^sS?*/^^>S^ 8 e^njo jako obilo „natro-lithion-. ^^sL«*^-' *^S^ kislino", (iarodovi poskusi so vslea ^S5^ ^ j^/^tN^ dokazali, d« je ogljetio ogjenoklsl.kHr^^^K protll „ Mf- natrona, l.th.ona /^^^^jjft&f^. ii "jftoi.i« je radvanjska k.sla -^V zdravi- voda kot specifikum pfi : ^s}&> ^^S^ U «rutiia, kamnji v želodci, me- ^sL* ' OMI. ledvicah, zlati žili, branio- šUL* rici, brahorn, zlatenici, želodčnih bo-'^SMS^I^/** letnih, katara. Koadji, ihiuoMaja, reitairaciia i ima M £. SUPAN, Dunajska cesta: < Pri Himskem vrelci — postaja južne železnice (prevali — je prijetne letovišče, okrepč.ujoć vi-j sokoplaninski zrak, cena sta i ; vanj a, restavracija, kopeli. Uprava vrelca, posta Gutenstein na Koroškem. ,487—3; Id ii p BUDIMSKA Kot gotovo uplivajoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebufinih, boleznih, zastajanjl krvi, zlatej žili, boleznih na Jetrih in ledicah ter fikrofuloz-nlh boleznih; mrzlici, protimt, aptiAčajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnioah mineralnih voda, kakor tudi v leksrnah in droguerijah. Lastniki, bratje Loser v Budapešti. v JLJial>lJa.ni so izile in ne dobivajo sledeče knjige: Ivan a€l»ogrnr. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po polti 30 kr. liiic% 8erel»rjauk Uomaii. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8% 609 stranij. Cena 70 kr., po posti 80 kr. Selski župnik. Kouian. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. H", 203 stranij. Cena 25 kr., po pnSti 30 kr. 'Mt\\ flragroceiitiu korenom. Povest iz "življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Mahrimo*. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stan©' 25 kr., po posti 30 kr. Pariz x Ameriki. Roman. Francoski »pisal Rend Lefebore. Poslovenil m * m Stat nominis utnbro. Ml. 8', 53r> stranij. Stane 60 kr., po posti 70 kr. •Junak na»e$a rasa. Koman. Spisal M, Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, tu i... .... „,.rr»; ak l... Povest. ... ---- -w»wn»wvj |...ciw.^la>> 1'. . . 2«i4 stranij. Cena 40 kr., po poati 45 kr. Iftubrovski. Spisat A. S. Puškin, poslovenil J. P. 122 strant). Ceha 25 kr., p6 pošti 30 kr Ml. 8« M o v. Roman. Spisiti Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8U. 32 pol. Cena 70 kr., po posti 80 kr. Časnikarstvo In naš! časniki. Spisal * * * Stat nominis umhra. Ml. 8U, 19 pOI. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr. Za. znižano ceno se morejo še dobiti sledečo slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telepja peo,enka, novela, spiBal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pi&t«a iz Rusijo, spisal dr. CelestiaL — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak: — Cegava bode, noveliea, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clterbuliez, poslovenil Davorin J lastnik- Velja................. 25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. W6 I VIZITNICE priporoča v Ljubljani. prodajata najboljše in najcenejše laatneg/a Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino široko spadajoče blago. (87—ioi) -, LJUBLJANA. ieonpoda J. Villiar-ja lili*. Atvv. 4. LJUBLJANA.. ^ Izdate 1 j iu odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".