TRA 108 LET Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2009 vV 352(061) 6006051,3 =F COBISS 0 Leto XI, št. 3, november 2009 GLASILO OBČINE HAJDINA Poštnina plačana pri pošti 2288 Hajdina oMankavn^^bčartbm čestitamo Ra(loslav SihiioiiU, f iV ^občinski svet in občinska upvcmtfi Tl ^..A > -S: ' ^ Foto: Tatiana Mohorko KNJIŽNICA IVANA Monografija - edinstven mejnik v zgodovini občine /'Ahčina Hajdina je izdala prvo V^/ monografijo in svečana predstavitev knjige je bila na trgu pred PSC Hajdina v prijetnem večeru 3. septembra pod milim nebom v družbi spoštovanih gostov in množice navdušenih obiskovalcev. Občina Hajdina skozi čas in prostor pa je bil naslov enkratnega kulturnega dogodka, ki ga bodo mnogi še dolgo pomnili. Tako kot občino Hajdina v Monografiji lahko spoznavamo po naseljih, tako slikovito so jo v delčkih kulture predstavljali kulturniki iz vseh naselij občine, zaključili pa s čudovito kulinarično poslastico, za katero so poskrbele žene, dekleta in gospodinje iz občine Hajdina. Seveda pa je bila dobrodošlica tistega večera namenjena tudi uredniku monografije Saši Radovanoviču in prav vsem avtorjem, ki so sodelovali pri nastanku te, vsebinsko bogate knjige, ki je edinstven dokument za občino in njene občane. V knjigi je zapisano marsikaj z namenom, da ne bi tonilo v pozabo, in tega so se pri pisanju strokovnih prispevkov verjetno dobro zavedali tudi avtorji. Ko boste listali po Monografiji, boste kaj hitro spoznali, da je to vsebinsko zelo bogata knjiga in da so jo pisali nekateri priznani strokovnjaki, med njimi tudi gospa Marija Lubšina Tušek, ki je na predstavitvi knjige Hajdino predstavila v arheoloških obdobjih, s prispevkom o Poetovionskih mitrejih pa se ji je pridružil tudi Ivan Tušek. TM Foto: Igor Gaber Župan Radoslav Simonič je imel uvodno besedo, in tako kot je zapisal v uvodnik knjige, je na predstavitvi med drugim povedal: »Izdaja pričujoče monografije je edinstven mejnik v zgodovini občine Hajdina. Z njo namreč dobiva dokument, kakršnega do sedaj ni imela. Gre za pionirsko delo, ki lahko v prihodnosti služi kot osnova za izdajo zbornika v enem ali več delih. Knjiga s prijaznim in zanimivim branjem ter občasnim naštevanjem dogodkov prikazuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo, zato bo dragocena za vsakogar v občini in izven nje. Foto: ČG Županov uvodnik Kratek pregled opravljenega dela pred 11. praznikom občine s pogledom naprej Navkljub vsemu, kar nas je dramilo med letom, smo z doseženim lahko zadovoljni. Težave, ki spremljajo gospodarsko recesijo naše države, zdaj že zelo vidno puščajo posledice takorekoč od državnega proračuna, gospodarstva in drugih dejavnosti pa vse do slehernega državljana in občana. Tudi proračuni lokalnih skupnosti niso izjema. Ne glede na takšno stanje je, pa ne smemo biti pesimisti. Realne možnosti financiranja in delovanja nam morajo biti vsakodnevna skrb in naloga. Le na tak način lahko ohranjamo normalno delovanje in obvezno financiranje različnih dejavnosti od zdravstva, sociale, šolstva varstva pred naravnimi nesrečami, obveznih javnih komunalnih služb vse do kulture, športa... V nasprotnem primeru lahko zaidemo v nelikvidnosti, oziroma v preveliko zadolževanje. Vedno in povsod povem in pojasnjujem, kakšne so prednosti zadolževanja pri investicijah v medgeneracijske projekte v času črpanja evropskega kohezijskega denarja in drugega nepovratnega evropskega denarja, namenjenega za regionalne razvojne projekte. Leto 2013 se približuje z veliko hitrostjo. Država pa občinam dovoljuje le do 8 % letne zadolžitve v odnosu na »realni« proračun preteklega leta. V času, ko v državnem proračunu ni denarja (čeprav bi moral biti velik del obstoječih sredstev namenjenih razvoju, ne pa vzdrževanju in celo pospeševanju »nedelavnosti«) za sofinanciranje tovrstnega infrastrukturnega področja, bi lahko vlada s Sklepom ali s spremembo ZFO povečala % zadolževanja občin in na tak način uspešneje počrpala razpoložljiva sredstva. V nekaterih evropskih državah so možnosti tovrstnega zadolževanja celo tja do 30 %. Imajo pa urejeno decentralizacijo lokalne samouprave in vire lastnih sredstev v občinskih proračunih. V Sloveniji niti dve občini nista enaki, jih je pa več, ki smo med seboj primerljive. Za občino Hajdina bi bila primerna zadolžitev za tovrstne projekte nekje do 13 % letnega proračuna. Sicer pa bo morda le komu uspelo v prakso spraviti ta »veleumni predlog« oziroma dokaj enostavno rešitev. Bojim se le, da bo prišla prepozno, sicer se bomo tiste občine, ki imamo projekte, slednje po 2013. letu, lahko dale v arhiv in iz zgodovinskega zornega kota obsojale nerazumne poteze sedanje vlade. Nekje v začetku sem dejal, da moramo ostati optimisti, sicer ne bomo izšli iz gospodarske recesije in finančne krize. Mogoče pa bo to storil novi minister za lokalno samoupravo dr. Gjerkeš? Glede opravljenega v tem letu smo lahko tako župan, občinski svet in uprava kar zadovoljni. Nekoliko manj, pa smo zadovoljni vsi skupaj kot občani, saj tovrstne investicije zahtevajo veliko razkopanih cest, prahu, posegov na zasebna zemljišča in drugih neprijetnosti. Skratka, potrpežljivosti vseh skupaj in vsakega posebej prosim tudi za naslednje leto. Po tem času tako velikih posegov v infra- strukturo (v zemljišča) več ne bo potrebnih. Bodo pa prišle nove vizije, nove potrebe in standard komunalne infrastrukture bo svojo pot nadaljeval. Brez komunalne infrastrukture si ni moč zamisliti nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Stremljenje po nečem boljšem, po nečem novem, kar razviti svet že ima, je človeku prirojeno. Najrazličnejša dela na izgradnji kanalizacije, menjave salonitnih vodovodnih cevi s PVC-jem elektro nizke napetosti in javne razsvetljave, catv, hidranti in druga dela so potekala in še potekajo po vseh naših naseljih. Veliko dela in naporov je bilo vloženih pri usklajevanju del za izgradnjo AC Slivnica-Draženci. Odprtje tega odseka je bil velik dogodek. Občani, živeči ob cesti Maribor-Ptuj od Slovenje vasi, Hajdoš, Skorbe in dela Hajdine živijo precej drugačno življenje. Zaključna dela potekajo na rondoju bivše ceste Hajdina-Macelj v Dražencih. Spomladi smo uspešno izvedli javni razpis za izgradnjo vrtca pri OŠ Hajdina. Gradnja se je že pričela in vzporedno z lepim vremenom uspešno napreduje. Župniji Hajdina smo pomagali sofinancirati nabavo novih zvonov. Tudi cerkveni stolp in fasada na njej sta lepo obnovljena. Sanacija mostu čez kanal v Hajdošah je v zaključni fazi. Pričenja se izgradnja krožišča pred mostom. Tudi letos nas je »obiskalo« močno neurje z orkanskim vetrom. Škode ni bilo malo. Na srečo lastnikov oziroma zaradi osveščenosti lastnikov, kako pomembno je zavarovanje nepremičnin, so bili objekti zavarovani. Škoda je bila tudi na Zg. Hajdini na nizko napetostnih vodih (last in upravljanje Elektro MB) in javni razsvetljavi (last in upravljanje Občina Hajdina), katere pa ni možno zavarovati. Popis škode je bil predan Republiški upravi za zaščito in reševanje. Vlada do sedaj ni sprejela še nobenega sklepa o povrnitvi ali delni povrnitvi nastale škode. Glede na aktualna politična dogajanja tudi nimam preveč upanja, da se še spomni neurij izpred 2-3 mesecev nazaj. S ponosom pa lahko trdimo, da smo izdali Monografijo občine Hajdina in jo javnosti predstavili na večerni prireditvi na trgu pred občino, občanom pa v vsako gospodinjstvo dali 1 brezplačen izvod. Gospodinjstva, ki še monografije niso dvignila, lahko dvig opravijo vsak dan ob uradnih urah občinske uprave. Veliko je bilo najrazličnejših prireditev v tem letu na področju kulture in športa. Veliko tekmovanj so se udeležila gasilska društva. Člani »B« ekipe iz PGD Hajdoše so si v predtekmovanjih zagotovili udeležbo na letošnji gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem. Njihovo odlično 4. mesto v izjemno močni konkurenci je nov velik uspeh PGD Hajdoše, naselja Hajdoš, občine Hajdina, Območne gasilske zveze Ptuj in države Slovenije. Najrazličnejše prireditve in razstave naših 4 društev žena, deklet in gospodinj med letom so bile dobro obiskane in vsebinsko zelo pestre in bogate ter izvirne. Veliko je bilo najrazličnejših šolskih in cerkvenih dogodkov -skratka bilo je delovno in živahno. Najrazličnejši dogodki potekajo tudi v pričakovanju 11. praznika občine Hajdina. 14. prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!« nam bo letošnjega kletarja letnika pripeljala iz naselja Skorba. Kletar letnika 2009 bo postal Jožef Meglič iz Skorbe. Odličen gospodar in cenjen gospod se bo pridružil v Skorbi kletarju letnika 2000 g. Ivanu Vogrincu st. in ostalim kletarjem letnikov iz občine in fare Hajdina. Spoštovane občanke in občani, vabljeni na prireditve ob 11. prazniku občine in iskrene čestitke. Hvala za razumevanje in sodelovanje! Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ november 2009 HAJDINČAN 19. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu septembru se je Občinski svet sestal na 19. redni seji, ki je bila 7. septembra 2009, ob 16. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Sklep in zapisnik 8. dopisne seje, na kateri je bi potrjen Sklep o potrditvi Lokalno energetskega koncepta Občine Hajdina. 2. Sklepi in zapisnika 18. redne seje, ki je bila 23. aprila 2009. 3. Odlok o rebalansu I proračuna Občine Hajdina za leto 2009. 4. Odlok o priznanjih Občine Hajdina, ki določa vrsto priznanj Občine Hajdina, postopek, način podeljevanja priznanj in način vodenja evidence podeljenih priznanj. 5. Sklep o soglasju za pristop Občine Duplek k Skupni občinski upravi, s katerim Občina Hajdina kot soustanoviteljica Skupne občinske uprave daje soglasje Občini Duplek, da pristopi k Skupni občinski upravi na področju varstva okolja za redno dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Sklep o ugotovitvi javnega interesa za delovanje MRA - RRA Podravje in ZRS Bistra Ptuj - spodbujanje regionalnega razvoja na območju Podravske regije, s katerim Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje MRA - RRA Podravje in ZRS Bistra Ptuj - spodbujanje regionalnega razvoja na območju Podravske regije kot tudi na območju Občine Hajdina. Občina Hajdina, MRA - RRA Podravje in ZRS Bistra Ptuj sklenejo pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. 7. Sklep o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu, s katerim Občinski svet Občine Hajdina daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu, Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5/a, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 4,03 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 7. 2009 dalje. 8. Sklep o dopolnitvi programa pridobitve občinskega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2009 se dopolni z naslednjimi nepremičninami: - par. št. 470/5 k.o. Gerečja vas - dvorišče v izmeri 129 m2 - nakup zaradi širitve obstoječe ceste, - par. št. 470/7 k.o. Gerečja vas - travnik v izmeri 195 m2 - nakup zaradi širitve obstoječe ceste, - par. št. 575/5 k.o. Gerečja vas - cesta v izmeri 176 m2 - nakup zaradi širitve obstoječe ceste, - par. št. 618/5 k.o. Hajdina - njiva - 174 m2 - menjava s par. št. 1147/2 k.o. Hajdina, ki se jo izvzame iz javnega dobra zaradi ureditve obstoječe cestne infrastrukture, - par. št. 271/7 k.o. Draženci - nakup zaradi ureditve cestne infrastrukture, - par. št. 1147/2 k.o. Hajdina - menjava s par. št. 618/5 k.o. Hajdina in - par. št. 754/3 k.o. Draženci - prenos na Republiko Slovenijo, 9. Sklep o posamičnem programu ravnanja s stvarnim premoženjem zajema naslednje nepremičnine: - nakup dela nepremičnine v izmeri 35 m2 od pare. št. 492/17 k.o. Hajdoše - travnik v izmeri 305 m2, - nakup dela nepremičnine v izmeri 4 m2 od pare. št. 492/9 k.o. Hajdoše - dvorišče v izmeri 1.190 m2, - prodaja nepremičnine v deležu 96/1200, pare. št. 54/1 k.o. Hajdina - dvorišče, pašnik, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje v izmeri 826 m2, - prodaja nepremičnine v deležu 96/1200, pare. št. 130/1.S k.o. Hajdina - dvorišče, pašnik, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje v izmeri 1.522 m2, - prodaja nepremičnine v deležu 1/8, pare. št. 479/2, stanovanjska stavba - gospodarsko poslopje in dvorišče v izmeri 1.116 m2, pare. št. 479/1 - travnik v izmeri 4.000 m2; par, št. 473/1 - travnik v izmeri 1691 m2 in pare. št. 482/1 - njiva v izmeri 1.823 m2, vse k.o. Hajdina, - nakup dela nepremičnine v izmeri 298 m2 od pare. št. 292 k.o. Slovenja vas - pašnik v skupni izmeri 1.760 m2, - nakup dela nepremičnine v izmeri cca 316 m2 od pare. št. 529/37 - njiva in pašnik v skupni izmeri 8.367 m2, - nakup pare. št. 470/5 k.o. Gerečja vas -dvorišče v izmeri 129 m2, - nakup pare. št. 575/5 k.o. Gerečja vas -cesta v izmeri 176 m2, - nakup pare. št. 470/7 k.o. Gerečja vas -cesta v izmeri 195 m2, - menjava pare. št. 618/5 k.o. Hajdina - pot v izmeri 174 m2, - menjava pare. št. 1147/2 k.o. Hajdina -pot v izmeri 97 m2 - odsvojitev nepremičnine pare. št. 754/3 k.o. Draženci - pot v skupni izmeri 575 m2, 10. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2009, s katerim se za kletarja letnika 2009 imenuje Jožef Meglič, Skorba 23 , roj. 13. 03. 1948. Člani Občinskega sveta so se seznanili: - s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar - junij 2009, - s Trendi varnostnih pojavov na območju Občine Hajdina za prvo polletje v letu 2009. Podana je bila Informacija o škodi zaradi neurja 4. 8. 2009. Občinska uprava ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANA OBČINSKEGA SVETA, PODANE NA 18. REDNI SEJI DNE 23. 04. 2009 1/18 Franc KRAJNC želi imeti informacijo o projektni dokumentaciji za izgradnjo hodnika za pešce od »Špa-ravčka do gasilskega doma Hajdina«. Odgovor: V juliju leta 2000 je bil izdelan projekt v obliki projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI): Hodnik za pešce na lokalni cesti LC 328 250. 2/18 Ivo Rajh predlaga, da se do naslednje seje pripravi poročilo o delu in prisotnosti članov Komisije za odnose z Dars-om. Odgovor: Vsi zapisniki o rednih mesečnih koordinacijah in terenskih ogledih v zvezi z aktivnostjo pri izgradnji AC so na vpogled na občinski upravi. Pripravil: Franc JELEN HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko HAJDINČAN Poročilo o škodi po neurju 4. avgusta Komisija za oceno škode na tekoči kmetijski proizvodnji in elementarnih nesrečah je takoj po 4. avgustu 2009 opravila oceno škode in ugotovila, da je neurje, ki je prizadelo občino Hajdina, naredilo veliko škodo na območju občine. Orkanski veter je napravil ogromno škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, škoda pa je nastala tudi na kmetijskih površinah predvsem v koruzi zaradi poleganja. Ocenjena škoda po naravni nesreči na stanovanjskih objektih je ocenjena na vrednost 339.800 €. Na gospodarskih objektih je ocenjena vrednost 415.000 €. Škoda pa je nastala tudi v kmetijstvu, saj je bilo poškodovanih okrog 100 h koruze, kar znaša 60.000 €. Na Občino Hajdina je prispelo 58 vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stavbah zaradi posledic neurja. Vse prispele vloge so se do 18. 8. 2009 vnesle v program »AJDA«, nakar so bile predane v reševanje pristojnim službam na Upravo za zaščito in reševanje Ptuj. Občinska uprava Hajdina Družina Vogrinec na Zg. Hajdini je samo v nekaj minutah ostala brez strehe nad glavo. V oktobru so Voginčevi na temeljih stare že zgradili novo hišo Foto: TM Popolnoma brez strehe nad glavo so ostali tudi Vrablovi na Sp. Hajdini. Hiša je imela novo ostrešje, ki pa ni vzdržalo pod sunkom orkanskega vetra. Nevarni odpadki 09 ZBIRALI BOMO NEVARNE ODPADKE, KI NASTANEJO V GOSPODINJSTVU! Za nevarne odpadke, ki nastanejo v vsakem gospodinjstvu, so dolžni poskrbeti povzročitelji, jih primerno varovati, skladiščiti in na koncu odstraniti po varni poti strokovnega nadzora. Za ravnanje z njimi je potreben strokovnjak, saj zahtevajo poseben način odstranitve, ker le tako lahko preprečimo njihov škodljiv vpliv. Na območju vseh sedemnajstih občin, kjer opravlja storitev zbiranja, odvoza, obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov podjetje Čisto mesto Ruj d.o.o., bo potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov v času od petka, 19. oktobra, do petka, 13. nov. 2009. Obvestilo s točnimi termini bodo vsa gospodinjstva prejela po pošti. V tem času bodo lahko povzročitelji dostavili nevarne odpadke na njim najbližje prevzemno mesto, kjer jih bodo naši usposobljeni delavci prevzeli in varno odstranili. Med nevarne odpadke spadajo: • baterije, • zdravila, ■ škropiva in njihova embalaža, • odpadna olja vseh vrst, embalaže olj, ■ oljni filtri in oljne krpe, • barve, laki, embalaža barv in lakov, spreji • čistila, kozmetični izdelki (pršila), • kartuše-tonerji tiskalnikov, kopirnih strojev • ostale kemikalije za vzdrževanje sanitarij (solna kislina, lužni kamen ...) ■ vse vrste akumulatorjev, baterij in baterijski vložki, ■ neonske, varčne in halogenske žarnice ... POZOR! NIKAR NEODLAGAJTENEVARNIHODPAD-KOV V POSODO ZA OSTALE ODPADKE ALI CELO V NARAVO, NE ZLIVAJTE JIH V KANALIZACIJO, SAJ LETI ZARADI SVOJE STRUPENOSTI, JEDKOSTI, VNETLJIVOSTI ... POMENIJO VELIKO NEVARNOST ZA OKOLJE IN ZDRAVJE UUDI ŠE MNOGO LET PO TEM, KO JIH ODVRŽEMO! S spoštovanjem! Čisto mesto Ptuj d.o.o. november 2009 HAJDINČAN Aktivnosti na območju LAS A /prizadevanju za hitrejši in celo-V sten razvoj podeželja je leta 2007 devet občin Spodnjega Podravja: Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, MO Ptuj, Sveti Andraž in Trnovska vas skupaj z ustanovami, društvi, gospodarskimi družbami in podjetniki ustanovilo lokalno akcijsko skupino. Z ustvarjalnim povezovanjem in sodelovanjem želimo izboljšati kakovost življenja, uskladiti trajnostno rabo naravnih in družbenih potencialov v regiji ter povečati vlaganja v programe razvoja podeželja. Razvijati želimo tiste naravne in družbene potenciale, ki bodo na vseh področjih spodbujali napredek podeželja. Lokalna akcijska skupina deluje kot društvo, ki si je nadelo naziv »Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI INV SLOVENSKIH GORICAH Območje LAS obsega več kot 300 km2, kjer po zadnjih podatkih živi dobrih 28.000 prebivalcev. Dravska ravan - pokrajina prostranih in rodovitnih polj, kjer se v nenehnem iskanju sozvočja človeka z naravo, preteklostjo in sodobnostjo razcveta moderno življenje. Slovenske gorice - pokrajina mehkih, sončnih gričev, ki nudijo blagodejno zavetje raznovrstni kmetijski pridelavi, tradiciji in smeli prihodnost. V zaledju zgodovinskega Ptuja so razpršena občinska središča, ki so se danes skupaj z okoliškimi naselji preoblikovala v sodobna, hitro razvijajoča se podeželska naselja. V aprilu 2008 smo se prijavili na razpis za potrditev akcijskih skupin, upravičenih do sredstev za izvajanje pristopa LEADER. Julija 2008 smo pridobili status delujoče LAS, kar pomeni, da smo upravičeni do črpanja sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. V septembru 2009 smo zaključili tretji javni poziv za nabor projektov za izvajanje »Razvojne strategije LAS« Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Razpisanih je bilo 123.652,00€. Na ta poziv je prispelo 7 vlog. Ena vloga je bila izključena, ker ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Skupna vrednost administrativno popolnih vlog je znašala 368.593,10€. V letni izvedbeni načrt 2010 je upravni odbor društva uvrstil (LIN 2010) naslednje projekte: Glej tabelo zgoraj! V decembru 2008 se je zaključil drugi javni poziv za nabor projektov za leto 2009. Na osnovi tega poziva so bili izbrani naslednji projekti. Glej tabelo desno! Izbrani projekti za LIN 2010 Naziv projekta Prijavitelj Območje Status prijavitelja Celotna vrednost projekta z DDVvC Sredstva LEADER v € 1 Interaktivne informacijske točke na podeželju Občina Kidričevo Vse občine Občina 134.833,20 69.895,00 2 Inovativna revitalizacija rimske dediščine Terme Ptuj d.o.o. MO Ptuj, Hajdina Družba z omejeno odgovornostjo 71.100,00 31.000,00 3 Od pridelka do izdelka: od mleka do sira KGZ Ptuj Vse občine Javni zavod 10.486,02 4.173,4 4 Kulturna dediščina - mreža podeželskih muzejev Občina Sv. Andraž v Sl. goricah Občina Sv. Andraž v Sl. goricah Občina 16.755 11.487,00 5 Približajmo podeželje in ljudsko pesem mestu MO Ptuj MO Ptuj Občina 9.086,29 7.096,6 Skupaj: 242.260,51 123.652,00 Izbrani projekti za LIN 2009 Naziv projekta Prijavitelj Območje Status prijavitelja Celotna vrednost projekta z DDVvC Sredstva LEADER v € 1 Table in brošure Občine Destrnik Občina Destrnik Občina Destrnik Občina 12.622,80 10.000,00 2 Intenzivnost izpiranja nitratov v podtalnico pri različnih rabah zemljišč na vodovarstvenih območjih - NITRATI KGZ Ptuj KO Hajdina, pare. št. 397/4 Javni zavod 14.158,84 13.000,00 3 Mleko KGZ Ptuj Vse občine Javni zavod 37.814,80 20.000,00 4 Ureditev ribnika Zabovcih Občina Markovci Občina Markovci Občina 39.945,97 15.850,00 5 Priprava programa usposabljanja kmetovalcev za izvajanje dopolnilne dejavnosti socialno-varstvenih storitev na kmetiji in zasnova pilotskega projekta bivalne skupnosti za osebe s posebnimi potrebami na območju vzrejno-turistične kmetije Goljevšček Fundacija Nazaj na konja Starošince Fundacija 39.734 14.980 6 Ureditev tematskega didaktičnega parka na območju ustanove fundacije Nazaj na konja in jahalnega centra Starošince Fundacija Nazaj na konja Starošince Fundacija 38.976 16.000 7 Spoznajmo lepote in vina vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice (VTC 13) Društvo VTC 13 Občine Sv. Andraž V Slovenskih Goricah, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, MO Ptuj in Juršinci Društvo 17.300 7.000 8 Košnja na tradicionalni stari način Konjeniški klub Nova vas pri Markovcih KO Nova vas Društvo 11.494 4.320 Skupaj: 212.046,41 101.150,00 HAJDINČAN V septembru 2008 smo zaključili prvi javni poziv za leto 2008. Večina izmed izbranih projektov se v letošnjem letu že zaključuje. V letni izvedbeni načrt za leto 2008 so bili izbrani naslednji projekti: Glej tabelo spodaj! Upravni odbor in drugi organi društva si prizadevamo, da bi se v delovanje društva in razvojne programe vključilo čim več posa- meznikov, društev in podjetij na našem območju. Spodbujamo oblikovanje takšnih projektov, s katerimi krepimo povezovanje med različnimi nosilci razvoja na podeželju, izobraževanje in usposabljanje, vključevanje mladih ter uveljavljanje novih idej. Pripravila: Mojca Metličar dr. Vladimir Korošec Naziv projekta Prijavitelj Območje Status prijavitelja Celotna vrednost Projekta z DDV v€ Sredstva LEADER v € 1 S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah LAS Celotno območje Društvo 106.000,00 30.000,00 2 Od trte do vina nekoč in danes Občina Destrnik KO Destrnik, par.št. 272/2 Občina 65.464,80 25.000,00 3 Obnovljivi viri energije Spodnjega Podravja, naložba v prihodnost LEA Spodnje Podravje Vse občine Zavod 12.640,0 5.614,0 4 Priprava pogrinjkov, aranžiranje in dekoracije Biotehniška šola Vse občine Javni zavod -šola 12.840,00 4.200,00 5 Napisne table v četrtni skupnosti Grajena MO Ptuj Grajena Občina 24.422,40 4.070,40 6 Biotehnika me veseli Biotehniška šola Vse občine Javni zavod -šola 10.900 5.000 7 Ureditev vaških središč Občina Markovci Občina Markovci: Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas, Prvenci, Strelci, Sobetinci, Stojnci, Zabovci Občina 36.000 6.000 Skupaj: 268.267,20 79.884.00 L . Slovenska ljudska stranka Občankam in občanom občine HAJDINA iskreno čestitamo ob 11. občinskem prazniku in želimo prijetno praznovanje. OO SLS HAJDINA LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občankam in občanom Občine Hajdina želimo ob 11. občinskem prazniku veliko prijetnih doživetih trenutkov. OO LDS Hajdina november 2009 Medobčinsko redarstvo Mestni trg 1, 2250 Ptuj OBVESTILO 1. Občane, ki za kratek čas urejajo zadeve na pošti v Vodnikovi ulici na Ptuju v izogib kršitvam Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) v zvezi z neupoštevanjem prometne signalizacije (prepoved zaustavljanja in parkiranja) ponovno obveščamo: - Na parkirišču za pošto z vhodom iz Lackove ulice nasproti trgovine Borovo je od 1.1.2009 omogočeno brezplačno parkiranje do 15 minut - Voznik, ki pred potekom 15 minut zapusti parkirišče, ne plača parkirnine; v kolikor pa zapusti parkirišče po poteku 15 minut, pa se plača vsaka začeta ura parkiranja; - Navodila so napisana na tabli ob vhodu na parkirišče pri zapornicah. 2. Glede na pogosta vprašanja uporabnikov parkirnih mest v modri coni, ki opravljajo storitve, ki trajajo krajši čas in ne potrebujejo parkirnega listka za celo uro, dajemo naslednje obvestilo: - Od 1. 1. 2009 je možno v starem mestnem jedru kupiti parkirni listek za krajše časovno obdobje in sicer: - Najmanj za 10 min v Slomškovi in Miklošičevi ulici ter Slovenskem trgu; - Najmanj za 15 minut v Raičevi, Prešernovi in Lackovi ulici, na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu. - Cena za vsakih 10 oz. 15 minut znaša 10 centov, parkira pa se lahko največ za dve uri. Vstaviti je potrebno točen znesek, ker parkirni avtomati denarja ne vračajo. Ob nadzoru mirujočega prometa občinski redarji nadzirajo, ali je v vozilu na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom nameščen veljavni parkirni listek. Ker je sedaj voznikom dana možnost plačila parkirnine za kratek čas, lahko občinski redar kršiteljem izreče globo takoj. Pripravil: Robert BRKIČ Vodja medobčinskega redarstva Skupna občinska uprava vodja Alenka KORPAR november 2009 HAJDINČAN Hajdinski vrtec že raste Župan Radoslav Simonič je z gradbenim podjetjem GP project Ing, enim od direktorjev Antunom Daljevcem, v začetku avgusta že podpisal pogodbe za izgradnjo novega vrtca pri OŠ Hajdina. Gradnja se je pričela takoj po začetku novega šolskega leta. Oboji so poudarili, da želijo izgraditi kvaliteten vrtec, potrebno pa se bo držati tudi dogovorjene cene in rokov. . avgusta je bil v prostorih občine Hajdina slovesne podpis pogodbe o javno-zasebno partnerstvu za izgradnja vrtca Hajdina, vreden dobrih 1.999.000 evrov. Občina je za investicijo uspela pridobiti tudi pomemben delež državnega denarja; iz občinskega proračuna pa bodo za investicijo odšteli dobrih 796.000 evrov (dobrih 39 odstotkov), javni-zasebni partner bo zagotovil dobrih 614.000 evrov (30,73 odstotkov sredstev na 10 let odplačilne dobe), ostalo pa so zagotovljena sredstva ministrstva za šolstvo in šport v višini dobrih 550.000 evrov. Kot je ob podpisu poudaril župan Simonič je to prvi tak podpis v Sloveniji na področju javno-zasebnega partnerstva na področju predšolske vzgoje in mnogi jim zdaj želijo slediti. Ob tem je Simonič poudaril, da pravne prakse občina nima, zato tudi v tem primeru »orjejo ledino«. Sicer pa so v občini Hajdina projekt načrtovali kar nekaj let, iskali najprimernejšo lokacijo in se nazadnje odločili, da je najprimernejša kar pri OŠ Hajdina. Župan Radoslav Simonič je pogodbe podpisal z izbranim izvajalcem - podjetjem GP Projekt Ing., v imenu podjetja pa je pogodbe podpisal eden od direktorjev uspešnega gradbenega podjetja, Antun Daljevec. Ob tem je vredno omeniti, da so na Hajdini podpisali več pogodb, med drugim eno z izvajalcem, pogodbo o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva za gradnjo in opremo vrtca, druga je pogodba o upravljanju objekta za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu Hajdina. Svečanega podpisa pogodb so se poleg še drugega direktorja podjetja GP Projekt Ing. Aleša Vobnerja in hajdinskega podžupana Janka Merca, udeležili še predsednica odbora za družbene dejavnosti Jožica Šija-nec, ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.. VRTEC BO DOKONČAN SPOMLADI 2010 Sicer pa je občina Hajdina za projekt uspela pridobiti tudi državna sredstva, na razpis pri šolskem ministrstvu so se namreč prijavili v lanskem letu, uvrstili pa so jih na prvo mesto, takoj za Hajdino pa še vrtec Gorišnica. V novem vrtcu, ki ga je ptujsko gradbeno podjetje GP Projekt Ing. začelo graditi že v prvih šolskih dneh, z deli pa naj bi zaključili spomladi prihodnje leto, najverjetneje bo to že v marcu 2010. Novi vrtec bo imel 5 oddelkov, po prvih napovedih pa bo v njem 105 otrok, vrtec in šola pa bosta povezani tudi s posebnim hodnikom, ki ga bodo prav tako zgradili v sklopu sedanjih del. V neposredni bližini vrtca in šole bodo zgrajene tudi vse pripadajoče površine za igro, šport in rekreacijo; tako za potrebe vrtca, kot tudi osnovne šole. TM Antun Daljevec, direktor GP Projekt Ing., je o poteku gradnje novega vrtca Hajdina za Hajdinčana v zadnjih dneh oktobra med drugim povedal: »Z gradnjo vrtca Hajdina smo pričeli 1. septembra, tako kot je bilo predvideno. Vsa groba gradbena dela na objektu so zadnje dni oktobra končana, po terminske planu predvidoma do 20. novembra načrtujemo dokončanje ostrešja, istočasno pa se že izdelujejo okna in vrata, da bomo objekt lahko kar najhitreje zaprli. Potem bomo z deli nadaljevali v notranjosti objekta, kjer nas čakajo elektroinštalacijska dela, napeljava vodovoda in ogrevanja -predvidoma do konca decembra naj bi zaključili tudi s temi deli - naredili bi tudi omete, potem pa začenjamo s »finalizacijo« samega objekta. Takoj po novem letu nam ostanejo še pleskarska dela, položitev tlakov in podov, torej še vse ostalo do konca izgradnje vrtca Hajdina, ki je predvidena konec marca prihodnje leto. Sicer pa smo v teh dneh, ki so za gradnjo idealni, začeli tudi s pripravo terena na zemljišču, kjer bomo zgradili nova igrišča. Rad bi še poudaril, da smo z deli pohiteli, da smo pred terminskimi plani za okrog 10 dni, pa tudi z zapleti pri gradnji se ne srečujemo. Tedensko se namreč srečujemo na sestankih na gradbišču, kjer se nam pridružijo tudi projektant, nadzorni in predstavniki investitorja. Pri pričetku gradnje novih igrišč v neposredni bližini šole pa smo se spet srečali z arheologi, vendar tudi tam večjih zapletov zaenkrat ni, saj vsa zemeljska dela izvajamo pod stalnim arheološkim izkopom, vendar upam, da bomo kljub temu z gradnjo lahko zaključili v predvidenem roku.« HAJDINČAN november 2009 Šola Hajdina po 112. letih dobi bratca T etošnji 1. september - prvi šolski dan M-Jje bil na OŠ Hajdina nekaj posebnega. Pred šolo so pripravili prisrčen sprejem za letošnje prvošolce in njihove starše, župan Hajdine Radoslav Simonič in ravnatelj Jože Lah pa sta simbolično odkrila napis na kamnu ob šoli in s tem naznanila pričetek gradnje novega vrtca. Šolstvo na Hajdini je staro že več kot 300 let, tudi vrtec naj bi nekoč že imeli, je povedal ravnatelj Lah, zato se novega vrtca še toliko bolj veselijo. Vsem, ki obiskujejo šolo Hajdina, pa je zaželel, da bi se v času gradnje dobro znašli - predvsem v prometu. Ko je bila na Hajdini otvoritev sedanje šole, je bilo vse bolj skromno kot danes, pa je povedal župan Simonič ter naznanil, da šola po 112 letih dobiva bratca. Vrtec bo predvsem kulturno-izobraževalni center, je še dodal in na prvi šolski dan lepo presenetil prvošolce, saj je vsakemu od njih podaril zavarovalno polico Zavarovalnice Maribor. TM Temeljni kamen za vrtec Hajdina sta odkrila župan Simonič in ravnatelj Lah. Veselo v novo šolsko leto ... Foto: TM Župan je vsem 28 prvošolcem podaril zavarovalno polico Gradnja vrtca pri šoli Hajdina že okrog dva meseca —' .— poteka brez zapletov. Delavci podjetja GP Project ing delajo s polno paro. november 2009 HAJDINČAN Varno v novo šolsko leto Pri Koštomaju v Skorbi so se zbrali tisti, ki se ob začetku novega šolskega leta še posebej trudijo za boljšo varnost otrok v prometu. Foto: TM "X Tovo šolsko leto se je znova začelo JLN z veliko željo, zagotoviti varnost najmlajših udeležencev v prometu. Minulo šolsko leto na srečo na območju občine Hajdina niso zabeležili nobene prometne nesreče z udeležbo otrok, bilo pa je veliko drugih, manjših problemov, ki jim Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine namenja veliko pozornosti. Zaenkrat smo torej bili uspešni v sodelovanju z vodstvom občine, šole in še mnogih drugih sodelavcev, ki so se izjemno izkazali še posebej v prvih 14-ih dneh novega šolskega leta, ko so na šolskih poteh varovali najmlajše udeležence na poti in iz šole. Seveda pa so se priprave na novo šolsko leto v SPVCP Hajdina začele že mnogo prej, še pred 1. septembrom, je na delovni analizi v gostilni Koštomaj v Skorbi poudaril predsednik SPVCP Slavko Burjan. Tam so se namreč po prvih septembrski dneh in ob uspešnem začetku novega šolskega leta zbrali prav vsi, ki so na kakršenkoli način poskrbeli, da se je šolsko leto začelo varno. Kot je poudaril Burjan, se v občini iz leta v leto srečujejo s široko paleto problemov, vendar je varnost otrok v cestnem prometu na prvem mestu. Vse to pa je v prvih šolskih dneh mogoče zagotoviti s pomočjo občanov, ki pri varovanju učencev na poti v šolo pomagajo povsem prostovoljno. Tako je namreč povsod po Sloveniji, je pojasnil Burjan, ki je zelo pohvalil vse sodelujoče v akciji varovanja šolskih poti, zahvalil se je vodstvu občine, županu in ravnatelju ter vsem, ki vsako leto znova dajo svoj prispevek k večji varnosti otrok v prometu. Burjan Pri prečkanju na nevarnih in zelo prometnih cestnih odsekih so tudi letos pomagali nekateri hajdinski upokojenci. je prepričan, da je to glavna skrb odraslih za vprihodnje, tudi v času, ko je v občini Hajdina odprtih veliko gradbišč in se je potrebno prilagajati trenutnim razmeram na terenu. Zaenkrat to poteka brez zapletov, v občini pa si želijo, da bi starši svoje otroke bolj vzpodbujali tudi k hoji in gibanju, je še dodal Burjan. VARNOST OTROK V PROMETU JE SKRB ODRASLIH Tudi župan Simonič se je vsem prisotnim zahvalil za trud in pomoč ob začetku novega šolskega leta, ob tem pa poudaril, da se je potrebno zavedati, daje prostovoljstva vedno manj. Prav je, da tako skrbimo za varnost naših otrok v prometu, meni župan, vendar se je potrebno tudi zavedati, da varnost otrok v prometu poteka skozi celo šolsko leto, prav tukaj pa lahko pomembno vlogo odigrajo starši, opozarja Simonič. Želel je še spomniti mlade, naj bolje spoznajo varne šolske in druge poti ter jih tudi uporabljajo. Dašo bili na novo šolsko leto dobro pripravljeni, pa je potrdil tudi ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, ob tem pa dodal, da je ogroženost hajdinskih učencev zdaj še večja zaradi številnih gradbenih del, kar pa so na šoli strpno sprejeli. Za odgovornost otrok v prometu smo odgovorni vsi, je menil Lah, čeprav se otroci v svojem okolju včasih obnašajo dokaj neprimerno, zato si na šoli želijo, da bi njihova opozorila vendarle zalegla. Pomembno vlogo pri vsem tem pa vsako leto odigra tudi krožek prometna vzgoja, ki ga vodi men- torica Karmen Jerenko. V lanskem letu so namreč v okviru krožka sodelovali v več pomembnih akcijah, o neprimernem vedenju nekaterih učencev v prometu pa so se pogovarjali in iskali rešitve, na to pa so opozorili tudi starše na skupnem sestanku. Sicer so zbrani v pogovoru opozorili še na nekatere prometne prepreke, kijih vobčini ni moč spregledati, na omejitve ob glavni cesti Maribor-Ptuj, ki jih mnogi vozniki zdaj, ko je odprta avtocesta, ne upoštevajo kaj dosti. Nekateri so tudi predlagali, da bi lahko na nekaterih zelo nevarnih mestih, kjer učenci vsak dan prečkajo cesto, dodatno postavili še semaforje, čeprav so na koncu skupaj ugotovili, da je otrok, ki bi v šolo hodili peš ali se vozili s kolesom, vse manj. Kot zanimivost so jih ob prečkanju glavne ceste pri šoli ob jutrih našteli 4, 5 ali tudi manj. TM ZA VARNOST NAJMLAJŠIH V PROMETU SO SKRBELI Jože Majerhofer, Jakob Kokol, Vinko Zupanič, Franc Drevenšek (Planinsko društvo Hajdina), Janez Horvat, Marija Repič, Erika Svenšek, Ferdo Potrč, Anton Cestnik in Franc Gostan (DU Hajdina) ter Slavko Burjan, predsednik SPVCP, Igor Levstik in Boris Kozenburger iz Policijske postaje Ptuj, Robert Brkič, redarska služba, občinska uprava Hajdina in OŠ Hajdina. HAJDINČAN november 2009 Iz zakladnice OŠ Hajdina V muzeju 1. svetovne vojne so devetošolci na svoji zaključni ekskurziji skupaj z učitelji podoživljali tedanje teške čase. Spet jesensko sonce s svojimi toplimi žarki boža debele zidove 112 let stare lepotice, ki ob sebi pestuje 12 let star prizidek s telovadnico, sedaj pa k sebi vabi še drobižke, nadebudne korenjake eno- do šest letnike, katerih zibelko že čuti v svojih nedrjih. Prijetne družbe nove lepotice se nadeja že v naslednjem šolskem letu, ko bosta skupaj prevzeli odgovornost in dali odgovore na vsa vprašanja naših hajdinskih učenjakov vse tja do vstopa v svet samostojnosti. In tako skrbno prebira naše dobre manire in jih skuša prenašati naslednjim rodovom ob svojih očakih in darežljivosti občinskih mož. Naj se ozremo zato v bljižnjo preteklost in ob prehojeni poti zabeležimo nekaj zanimivosti, ki so dale pečat temu času. Ob jesenskih darovih so uživali predvsem najmlajši v prvi triadi. Vendar so tudi devetošolci z občudovanjem na enodnevnem popotovanju po Sloveniji našli veliko skupnih točk. Prekrižarili so našo domovino kar vse od Štajerske, Gorenjske, se zapljali čez prekrasne Julijce, kjer jih je pozdravil sam očak Triglav, ter »pripluli« do zahoda, da so s sabo domov ponesli še delček primorskega zraka. S ponosom smo pripravili dan šole, ki smo ga posvetili 50-letnici izdajanja našega lite- Ob učiteljici Dragici Kosi so tretješolci nabirali ideje za bogato jesensko ponudbo. rarnega glasila Najdihojca in se polni vtisov predali praznikom, ki sledijo. Nekaj fotozapi-sov smo objavili, več slik pa najdete na www. mojalbum.com/oshajdina ali na šolski spletni strani - Galerija. O ustvarjalni vnemi ob dnevu šole pa naj spregovorijo kar učenci sami, saj so projektne dneve popestrili z razrednimi glasili. Morda je kateri od naslednjih prispevkov tudi »tvoj«? Naravoslovni dnevi so bili namenjeni eko-vsebinam, saj si ob zastavljenih ciljih ekošole prizadevamo gojiti tudi vrednote, ki smo jih letos spet udejanjili s Predstavo društva za boljši svet Mali princ in projektom Rože sreče moraš saditi sam. Mesec oktober je tudi mesec požarne varnosti. S ponosom lahko trdimo, da se ob skrbi za naše poslopje, predvsem pa učence in delavce šole enote hajdinskega gasilskega poveljstva vedno izjemno izkažejo. S. H. Prijateljstvo Prijatelj? Kaj sploh pomeni beseda prijatelj? Ljubezen, pomoč, zaupanje? Prijatelj pomeni to, da ti v stiski in vsepovsod priskoči na pomoč in da te v vsem podpira in ti zaupa. Zato nikar ne pozabi prijatelja, ki ti je najbolj pri srcu in je tvoj NAJBOLJŠI PRIJATELJ! Lea Pleteršek, 9. b Šestošolci kot tudi drugi oddelki tretje triade so na kulturnem dnevu ustvarjali razredna glasila, ki sojih na dnevu šole tudi razstavili. Predstava Mali princ s svojo vsebino zmeraj prevzame. Tokrat smo v sklopu eko naravoslovnega dne bili zamišleni ob njenem izročilu, ki so nam ga je posredovali predstavniki Društva za boljši svet. november 2009 HATDINCAN Ljubezen Misel, tišina, utrip mojega srca in tvojega vmes med nama je skrita. Ko si ob meni, čutim, da sem živa in ko me pogledaš, se počutim, kot da sem ljubljena. V tvojih nežnih, igrivih poljubih sem kot nebo, ki sega v neskončnost, a je hkrati čisto blizu. V meni si rojstvo ljubezni in življenja, najina ljubezen je kot pravljični grad, ki čaka samo na naju. Eva Šeruga, 9. b Ljubezen Tako kot sonce veliko žari, tako v naših srcih sije, ko srečamo tisto dušo pravo, ki z nami ves čas preživi, in kot sonce gori. Toda ko sonce zaide in tema spet pride, ta ljubezen naša še vedno gori. Oh, da za zmeraj v naših srcih kot nekakšen odtis ostala bi. Anja Kozel, 9. b Vem za njega Odkar vem za njega, je vsak nov dan kot sonce, ki prijazno sije na moj obraz. Odkar vem za njega, sanjam, da ljubim in sanjam, da ga imam. Sanjam, želim sanjati in še sanjam, zato ker ga le takrat vidim resnično. Karin Petrijan, 9. a Ljubezen Ljubezen je prava bolezen. Prikrade se sama od nekod iz daljav, v hipu te objame ljubezen širjav. Ob inivacijskem projektu ‘Rože sreče moraš saditi sam’ smo iskali vrednote, ki so nas popeljale v svet ustvarjalnosti in različnosti. Oh, ljubezen je slepa, pa vendar je lepa. Sladka je kakor najslajši bonbon. V hipu srce stopi, v spominu pa ostane še polno dni. Ja, ta ljubezen je res bolezen. Nina Zupanič, 8. r. Na šoli je bila le gasilska vaja V mesecu varstva pred požari so v Občinskem poveljstvu Hajdina uspešno izpeljali gasilsko vajo na lokaciji OŠ Hajdina. Pripraviti so morali evakuacijo, saj je v notranjosti šole zagorelo in se je sprožil alarm. Gasilsko vajo so uspešno izpeljali 22. oktobra, v vaji pa so sodelovali gasilci iz PGD Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Hajdina. Vajo je vodil občinski podpoveljnik Rado Auer, v družbi ravnatelja OŠ Hajdina Jožeta Laha pa si jo je z zanimanjem ogledal tudi regijski poveljnik Janez Liponik. TM Gasilci so si pri premagovanju ovir pomagali tudi z lestvijo. Prostovoljni gasilci v akciji. V mesecu oktobru so imeli tudi sicer veliko obveznosti. Pred šolo se je zbrala množica učencev, v ospredju pa tudi občinski podpoveljnik Rado Auer, ravnatelj Jože Lah in regijski poveljnik Janez Liponik. Foto: Uroš Matjašič HAJDINČAN november 2009 Mladi umetniki se predstavijo X /razstavnem prostoru PSC Hajdina V je bila v septembru na ogled nadvse zanimiva razstava likovnih del, ki so jih ustvarili mladi likovniki - udeleženci poletne likovne delavnice. Ta je tudi letos potekala v Skorbi, ob pomoči občine Hajdina pa je delavnico znova organizirala Zveza kulturnih društev občine Hajdina. Mladi umetniki, ki so svoje izdelke 7. septembra postavili še na ogled javnosti, so bili stari od 2 - 19 let, najmlajša med njimi pa je bila Lina, ki smo jo imeli priložnost spoznati ob odprtju razstave. Takrat je mladim nadebudnežem, ki so ustvarili čudovito pisane risbe, čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ob njem pa še Hilda Bedrač, predsednica ZKD Hajdina. Oba sta poudarila izjemen pomen tovrstnih delavnic v času počitnic, zato te ostajajo med pomembnejšimi počitniškimi dogodki občine tudi v prihodnje. Najmlajša med likovnimi ustvarjalci je bila Lina. Majhno sladko pozornost ji je izročila mentorica Mojca Grula. Foto: TM Prvi obiskovalci so si barvita dela mladih likovnikov ogledali z velikim zanimanjem. Mojca Grula, mentorica mladih likovnikov, pa je ob odprtju razstave dejala, da je bilo njeno delo pri vsem tem izredno majhno, prav vse so naredili mladi ustvarjalci, zato je nanje še posebej ponosna. Poletne likovne delavnice v Skorbi so se udeležili: Miha Bedrač, Žiga Glažar, Alen Gojkošek, Karin G oj košek, Tomaž Matjašič, Manja Gabrovec, Aljaž Gabrovec, Špela Kolarič, Blaž, Hana in Miha Petek, Karin Novak, Anja Drevenšek, Urban Tomanič, Maja Cestnik, Teja Ladič in Lina Malinger. TM Župan Radoslav Simonič ob odprtju razstave v družbi Hilde Bedrač, pred. ZKD Hajdina, in Mojce Grula, mentorice likovne delavnice Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2010 Obveščamo vas, da bomo novembra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrta za naslednje leto. Vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16) vključno do 15. novembra 2009. Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo uveljaviti znižano plačilo, tudi za tiste, katerih otroci so vstopili v vrtec v mesecu septembru ali kasneje. Zaradi uveljavitve novele Zakona o vrtcih (Ur.l. št. 25/08) sta po novem na voljo dva obrazca: - obrazec »Vloga za znižano plačila vrtca«, ki ga oddajo vsi starši in - obrazec »Vloga za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec«, katerega oddajo samo tisti starši, ki imajo v vrtcu istočasno vključena dva in več otrok. Nove obrazce lahko dobite v knjigarnah in papirnicah, na državnem e-portalu, v izbranih vrtcih, na spletni strani Občine Juršinci in na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport. Popolna vloga MORA vsebovati: • vse izpolnjene rubrike v obrazcih; • informativni izračun dohodnine za leto 2008 (fotokopijo) • samostojni podjetniki: davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2008; • samostojni podjetniki: potrdilo DURS o višini zavarovalne osnove v letu 2008; • samostojni ustvarjalci na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna: potrdilo DURS o plačanih prispevkih za socialno varnost za leto 2008; • kmetje: letno obvestilo DURS o višini katastrskega dohodka v letu 2008; • če delovno razmerje ni trajalo vseh 12 mesecev v letu 2008: potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge; • brezposelne osebe: ustrezno potrdilo Zavoda za zaposlovanje oz. fotokopijo delovne knjižice, s katerim se izkazuje status brezposelne osebe; • enostarševske družine: potrdilo o prejemanju oziroma plačevanju preživnine (odločbo pristojnega CSD ali sodbo sodišča); • prejemniki denarne socialne pomoči: odločbo CSD o upravičenosti do prejema denarne socialne pomoči. Po preteku veljavnosti odločbe je potrebno dostaviti novo veljavno odločbo. Občinska uprava november 2009 HAJDINČAN Ob 50-letnici Najdihojce iz Hajdine Razmišljanje o pomembnih jubilejih je ponavadi usmer-** jeno nazaj na čas in mlade ljudi in njihove mentorje, ki so takrat pogumno začeli objavljati svoje literarne in likovne prispevke. Več učiteljev mentorjev in še več učencev je z vznesenostjo soustvarjalo mnogo številk našega šolskega glasila od daljnega leta 1959 do danes. Z mnogimi smo se pogovarjali, ponosni so na prehojeno pot in na spomine, ki jih vežejo na našo šolo,« je v uvodniku k jubilejni Najdihojci ob 40-letnici izdaje zapisal ravnatelj Jože Lah. Kako se zgodovina ponavlja! Ko danes praznujemo 50-Ietnico, lahko s ponosom trdimo, da smo spet podoživljali te občutke, pa čeprav je šola preživela v tem obdobju številne spremembe. A natančnemu opazovalcu bo kmalu jasno, da za vsem žarom in seveda s skrbnim očesom nad našo Najdihojco bdijo večinoma učitelji mentorji in entuzijasti, ki jim ni vseeno, kako se bo v svoji ustvarjalni vnemi v svetu predstavljal naš mladi rod. Zato bi spet želela omeniti ravnatelja Jožeta Laha, ki je seveda ves čas bil tudi idejni vodja. Branka Gaiser in Majda Korošec sta bili tudi tokrat urednici, slednja je ob svečanosti na dan šole pripravila izjemen poklon našemu literarnemu glasilu in ob tem v našo sredo povabila ob prvih stavcih našega cveta ustvarjalnosti g. Stanku Lepeju in Jožetu Klemenčiču ter tiskarju Viljemu Polajžerju še goste: našo pravljičarko, vodjo Mladinskega oddelka Knjižnice I. Potrča Ptuj in nekdanjo našo sodelavko Liljano Klemenčič, ki nam je ob tej priložnosti poklonila pravljico, in pisatelja ter dolgoletnega predsednika BZ g. Slavka Pregla. V svojem nagovoru je izrazil spoštovanje do izjemnega dosežka in bil prav ponosen, da je lahko ob tej priliki naš gost, za kar nam je seveda iskreno čestital in hkrati z obžalovanjem omenil, da na 100-letnici žal ne bo mogel biti spet prisoten. Nismo pa pozabili tudi na neštete naše soustvarjalce, ki so kot učenci že takrat in še danes pomembno krojili usodo mladih ter skrbeli za njihov razcvet prav na literarno-jezikovnem in ustvarjalnem področju. Tako smo se še posebej zahvalili gledališkemu režiserju Samu Strelcu, nekdanji in sedanji učiteljici, tudi soustvarjalkama kulture še danes, Danici Serdinšek in Nataši Štumberger. Prav ponosni smo bili na polno telovadnico, saj so poleg vabljenih gostov iz občinske uprave, predstavnikov sveta staršev in sveta šole in upokojenih učiteljev naši prireditvi prisostvovali tudi številni starši in vsi, ki čutijo z nami. Rada pa bi se zahvalila še mamicam in babicam naših učencev, ki so sledile motu našega literarnega večera NAJBOLJŠI KRUH NAŠA BABICA PEČE in se nam pridružile s svojimi domačimi kolači, s katerimi smo lahko počastili vse, ki so z nami delili prijetne spomine in trenutke ob 50-letnici izdajanja našega šolskega glasila NAJDI-HOJCA IZ HAJDINE. Silva Hajšek mzm r i * HiKrvlIfelBk B Utrinek iz programa prireditve Ravnatelj Jože Lah se je z jubilejno številko Najdhojce zahvalil gostom: podžupanu občine Hajdina Karlu Svenšku, pravljičarki Liljani Klemenčič, pisatelju Slavku Preglu, in nekdanjima učencama - učiteljici Danici Serdinšek in režiserju Samu Strelcu. Napovednik SUS teatra iz KD Drazenci za sezono 2010 V ŠUS teatru iz Kulturnega društva Draženci poteka študija nove, izjemno zabavne in zmešnjav polne situacijske komedije, mojstra farse in bulvarke Raya Cooneya z naslovom »Spustite me pod kovter, gospa Majhen«, v režiji Aljaža Godca. Komedija je leta 2006 v izvedbi SLG Celje na dnevih komedije v Celju prejela prvo nagrado. Georges Feydeau, začetnik situacijske komedije je iznašel prav posebno dramaturgijo, ki je znana kot stroj za smeh. Izmišljeval si je nemogoče, včasih že prav neverjetne situacije, ki se začnejo v popolnoma realnem prostoru, s popolnoma realnimi relacijami med protagonisti, ki pa se tako zapletejo, da v svojem komedijskem divjanju samo še rastejo. Dramske osebe so iz minute v minuto bolj neobičajne. Ritem reakcij je divji, situacije, v katerih se znajdejo osebe, so ekstremne, zato so tudi reakcije oseb ekstremne. Strah je vse večji, laž absurdnejša, presenečenje glasno, jeza silovita ... Nič ni dano naprej, vse nastaja zaradi situacije, v katero so osebe pahnjene. Kam skriti ljubimca, kako prevarati moža, kako lagati, koga vse položiti. se se vrti okrog ljubezni, erosa in seksa. Natanko tega, kar vrti družbo in svet. V nenavadnih in nepričakovanih situacijah vas bodo letos zabavali: Jana Žerak, Robi Cafuta, Damijan Zagoršek, Tanja Hauptman, Matjaž Godec, Monika Cestnik, Katja Svenšek, Nejc Pešec in Polona Ambrožič. Komedija bo premierno uprizorjena v drugi polovici meseca januarja 2010 v Kulturni dvorani Draženci, kateri bodo sledile ponovitve na domačem odru in gostovanja širom po Sloveniji. Aljaž Godec K D Drazenci teater w w w.susteater.si HAJDINČAN november 2009 Ustvarjalno, poučno in razigrano je v vrtcu Zvonček SODELOVANJE TEDEN MOBILNOSTI OŠ BREG IN VRTCA PTUJ - ENOTE ZVONČEK V VRTCU PTUJ - ENOTI ZVONČEK V sredo, 9. 9. 2009, so nas v Vrtcu Ptuj - enoti Zvonček obiskali učitelji OŠ Breg in se nam predstavili z igrico Nekoč je ... v priredbi gospoda Milana Čemela. Igrica je otroke zelo pritegnila, saj smo ob njej vsi uživali. Želimo si še več takšnih sodelovanj. rim a Uti V Tednu otroka so se mali zvončki z vzgojiteljicami in starši sladkali s pečenimi kostanji in uživali v čarobnem jesenskem popoldnevu. Foto: TM V sklopu tedna mobilnosti smo se v Vrtcu Ptuj - enoti Zvonček veliko pogovarjali, kako lahko tudi mi pripomoremo k ohranjanju čistega okolja. Preko različnih zgodbic, pesmic in deklamacij so otroci spoznali, kako pomembno je ugašanje avtomobila in še pomembnejše uporaba le-teh. Na to temo smo izdelali plakat, ustvarjali iz odpadnega materiala, uredili okolico vrtca ... Spodaj si lahko ogledate nekaj naših utrinkov. Vzgojiteljice enote Zvonček november 2009 HAJDINČAN Utrinki iz vrtca Vijolica Vsakodnevni utrip v vrtcu je delaven, prežet z dobro energijo in lepimi jesenskimi dnevi. V jesenskih mesecih smo v enoti Vijolica obeležili: DAN MIRU 21.9.2009 s sajenjem lipe na našem igrišču. Obiskal nas je gozdar, nas strokovno vodil in pomagal pri zasaditvi lipe. Otroci so pomagali po svojih močeh, nato smo skupaj zapeli in zarajali okrog drevesa. PRAZNIK JESENI 23.9.2009 s skupnim praznovanjem letnega časa. Sprehodili smo se po jesenski igralnici (spoznavali smo polje, vinograd, gozd, sadovnjak); otrokom so vzgojiteljice predstavile ponarodelo zgodbo Razbita buča (pripravila in priredila vzg. Alenka Čuš). V tem času otroci veliko ustvarjajo iz naravnih materialov (iz kostanja, koruze, buč, koščic ...) na prostem in v igralnicah. i m w gSi TEDEN OTROKA - 5. 10. - 9. 10. 2009: v tem tednu se je zvrstilo veliko dejavnosti od likovnih, glasbenih, pripovedovanja pravljic, zgodbic do gibalnih. V enoti je potekal tradicionalni KOSTANJEV PIKNIK, kjer smo se družili otroci, njihovi starši in vse str. delavke vrtca. Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju, ob športnih igrah za starše, za otroke. Nato smo še skupaj uživali ob pečenem kostanju. JESENSKI TEK - 7.10.2009, ki so se ga udeležili otroci iz vseh starostnih skupin (pripravila vzg. Mojca). Otroci so uživali v športnem duhu tega dne. HATDINČAN november 2009 ULICE OTROKOM: Dogodek je bil 8. oktobra. Udeležili so se ga otroci 5-6 let z vzgojiteljicami Vero, Mojco in Katjo. Igrali so se otroških iger, risali z barvnimi kredami in vozili gokarte. TEDEN MOBILNOSTI je potekal od 16. do 22. septembra. Tudi te dni so otroci iz starejših skupin (5-6, 4-6) skupaj z vzgojiteljicami aktivno obeležili z gibalnimi uricami v vrtcu, s pohodi do športnega igrišča na Hajdini, do ptujskih term, do mestnega parka na Ptuju in v Miheličevo galerijo. Tako so združili kulturno, gibljivo in zdravo. Pečenje koruze na igrišču našega vrtca v avgustovskih dneh. Druženje otrok in vzgojiteljic vsega vrtca. Za Hajdinčana uredila in pripravila vzgojiteljica Alenka ČUŠ. PRAZNIKI IN POSEBNI DNEVI V PREDNOVOLETNEM ČASU V jesensko-zimskem času se nam obeta veliko praznikov. Njihov namen je popestritev turobnega dela leta, ko je delo na polju opravljeno. Prazniki imajo pozitivne učinke na zdravje. Statistike kažejo, da je obolevnost pred prazniki manjša, ker smo v pričakovanju. Če vas lovi gripa, je torej večja verjetnost, da vas bo ujela po praznikih. DAN REFORMACIJE, 31. OKTOBER Dan reformacije ima verski poudarek v slovenskem Prekmurju. Izjemen pomen za Slovence pa ima, ker smo v procesu reforma- mi PREGLED POLETNIH KULTURNIH DOGODKOV I(PD »STANE PETROVIČ« HAJDINA Dramska sekcija je na prireditvi ob predstavitvi monografije o Hajdini sodelovala s skečem, sodelovali pa so tudi pri snemanju filma o mitraizmu na Hajdini. Film si boste lahko ogledali na lokalnem kanalu. Ljudski pevci so nastopili na trgatvi Mestne občine Ptuj in na literarnem večeru Društva deklet in žena na Hajdini. Ljudske pevke so nastopile v Izlakah na prireditvi v okviru Zveze kmetic Slovenije, v okviru Društva deklet in žena Hajdina pa so zapele na kožuhanju. 17.10. 2009 so v Skorbi predstavile vinske ljudske pesmi. ZKD OBČINE HAJDINA Zveza je organizirala likovne delavnice, ki so bile 12., 13. in 14. 8. 2009 v Hajdošah. 4. 9. 2009 so pripravili prireditev z naslovom »Občina Hajdina skozi čas in prostor«, s katero so pospremili izid monografije občine Hajdina. V razstavnem prostoru PSC Hajdina so 7. 9. 2009 odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v likovnih delavnicah v Hajdošah. Razveselili pa so nas tudi z ustanovitvijo Folklornega društva Sv. Martina Hajdina. Ustanovni občni zbor je bil 9.10. 2009. I uče velike in male, okrogle in pisane, okrasne, jedilne MJ... ki so bile plod aktivnega dela članic Društva žena in deklet Gerečja vas, smo si lahko ogledali zadnji vikend v septembru in prvi vikend v oktobru v prostorih gasilskega doma v Gerečji vasi. Poleg buč in bučk ter različnih jedi iz buč so ženske letos pripravile tudi mini bučijadino tržnico, kjer smo lahko kupili pečena bučna semena, okrasne in jedilne bučke kot tudi njihova semena. Kot vsako leto so tudi letos nagradili najlepši bučni aranžma v vasi in tudi največjo bučo, ki so jo prinesli obiskovalci, manjše od bučke na razstavi pa ni imel nihče. Vsa vas je bila lepo okrašena z bučnimi aranžmaji, zato seje komisija težko odločila za najlepšega. Podelili so kar tri prva mesta, saj so se Zahvala Magdi Intihar, vsestranski članici društva, za vedno nove ideje in pripravo razstave. Otvoritev razstave je poleg mešanega pevskega zbora popestrila tudi Gerečka Repka - Veronika Gojkošek Motivi buče, ki sta jih za bučijado naslikala Jože Kramberger in Zdravko Petek ■ ssa ■Hill jim zdeli ti trije res najlepši. Na bučijadi sta sodelovala tudi slikarja Jože Kramberger iz Zg. Dupleka in Zdravko Petek iz Gorišnice s svojimi motivi buč ter Marjan Lukas iz Ložan pri Pesnici s suhimi skulpturami iz buč. Razstava je bila dobro obiskana, zato so se ženske odločile, da bodo naslednje leto razstavo popestrile z novimi idejami in upajo, da bodo lahko pokazale še več novih sort buč in bučk. Jožica Lešnik V Gerečji vasi so ponudili veliko okusnih jedi iz buč. Aranžmaji, ki so si prislužili prvo mesto: družina Marjana Rozmana, družini Majcen-Panikvar in družina Drobnič - Vidovič. Foto: Jožica Lešnik OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-0dl.US in 76/08) in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01, 30/02, 110/02 - ZDT-B, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08 in 49/09) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel ODLOK O REBALANSU I PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2009 1. člen V Odloku o proračuna Občine Hajdina za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2009) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI EUR leto 2009 3.631.295 2.949.245 2.481.150 1.852.560 529.078 99.512 468.095 339.146 1.000 1.360 2.750 123.839 0 0 0 0 1.000 1.000 0 681.050 463.157 217.893 0 0 4.087.361 1.139.559 230.090 39.056 799.384 57.950 13.079 984.047 410 Subvencije 38.432 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 517.699 412 Transferi neprofitnim organizacijam in 181.912 ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 246.004 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.248.418 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.248.418 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 715.337 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniku 291.087 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 424.250 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -456.066 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2009 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA O IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2009 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 495.053 50 ZADOLŽEVANJE 495.053 500 Domače zadolževanje 495.053 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 124.093 55 ODPLAČILA DOLGA 124.093 550 Odplačila domačega dolga 124.093 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -85.105 (l.+l V.+VI l.-l l.-V.-VI II.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 370.960 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 85.106 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1/2009-1 Hajdina, dne 7. septembra 2009 I 45- Župan Občine Hajdina Tfe, Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07, 27/08-Odl. US in 76/01) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel ODLOK o priznanjih Občine Hajdina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa vrsto priznanj Občine Hajdina, postopek, način podeljevanja priznanj in način vodenja evidence podeljenih priznanj. 2. člen (1) Občina Hajdina podeljuje priznanja občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled Občine Hajdina. (2) Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. 3. člen Občina Hajdina podeljuje naslednja priznanja: 1. častni občan, 2. priznanje občine, 3. zlata plaketa, 4. zahvalna listina, 5. priznanje župana, 6. priznanje za najlepšo urejeno vaško skupnost, 7. priznanje za najlepše urejeno kmetijo, 8. priznanje za vzorno urejeni poslovni objekt, 9. priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. II. POMEN POSAMEZNIH PRIZNANJ 4. člen (častni občan) (1) »ČASTNI OBČAN« je najvišje častno priznanje Občine Hajdina posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za izredne zasluge in trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževaInem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Hajdina. (2) Za častnega občana je lahko imenovana tudi oseba, ki nima stalnega prebivališča v občini. 5. člen (priznanje občine) »PRIZNANJE OBČINE« se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbeno-ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v enem ali večletnem obdobju. Priznanje ima značaj vzpodbude občanom, društvom in drugim za nadaljevanje prizadevanj, ki prispevajo k večjemu razvoju in napredku Občine Hajdina. 6. člen (zlata plaketa občine) »ZLATA PLAKETA 0BČINE«je priznanje posamezniku, društvu, posamezni skupini ljudi ali pravni osebi za izjemne uspehe na posameznem področju življenja in dela. 7. člen (zahvalna listina) »ZAHVALNA LISTINA« je priznanje za posebne zasluge in dejanja na kate- rem koli področju življenja in dela v občini. 8. člen (priznanje župana Občine Hajdina) (1) »PRIZNANJE ŽUPANA« je osebno priznanje in pohvala osebe, ki mu je bila s strani večine volivcev zaupana vloga, da vodi in predstavlja občino. Podeli se posameznikom in drugim na občinskem prazniku ali priložnostno. (2) Priznanje se podeljuje za posebne dosežke, na najrazličnejših področjih ustvarjanja v obdobju zadnjega leta ali v daljšem časovnem obdobju. (3) Število podeljenih priznanj je omejeno na največ tri letno. Izjemoma se lahko podeli več priznanj. 9. člen (priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost) PRIZNANJE ZA NAJLEPŠO UREJENO VAŠKO SKUPNOST je priznanje vaški skupnosti, v kateri so vaščani v preteklem letu s svojim delom skrbeli za naselje in urejenost vaške skupnosti kot celote ter še posebej za urejenost skupnih in posameznih objektov. 10. člen (priznanje na posameznih objektih) (1) Priznanje za najlepše urejene objekte: - PRIZNANJE ZA VZORNO UREJENO KMETIJO je priznanje lastniku kmetije, ki je s svojim delom poskrbel za lepo urejenost kmetije kot celote, gospodarskih in bivalnih objektov, dvorišča ter poskrbel za lepo cvetje na gredicah in balkonih; - PRIZNANJE ZA VZORNO UREJEN POSLOVNI OBJEKT je priznanje uporabniku poslovnega objekta, ki je s svojim delom poskrbel za urejenost objekta, okolice ter lepo cvetje na oknih, balkonu ali drugod; - PRIZNANJE ZA VZORNO UREJENO STANOVANJSKO HIŠO je priznanje lastniku stanovanjske hiše, kije s svojim osebnim delom in trudom poskrbel za urejenost objekta in dvorišča s cvetjem na oknih in balkonih ter drugod. (2) Vsako priznanje iz prejšnjega člena tega odloka in prejšnjega odstavka tega člena občinski svet vsako leto podeli kot zlato, srebrno in bronasto vrtnico. (3) Priznanje (zlata, srebrna in bronasta vrtnica) se lahko podeljujejo več let neomejeno. III. POSTOPEK PODELJEVANJA PRIZNANJ 11. člen (1) Priznanja Občine Hajdina iz 5. 6. in 7. člena se podeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis za podelitev priznanj objavi župan na spletni strani občine in občinskem glasilu oziroma v sredstvih javnega obveščanja enkrat letno, najkasneje dva meseca pred občinskim praznikom za tekoče leto. (2) V posebnih primerih se izjemoma upošteva tudi predlog, ki je bil podan najmanj 15 dni pred odločanjem občinskega sveta o priznanjih. (3) Z razpisom se objavijo: - kriteriji za podelitev priznanj, - podatki, kijih mora vsebovati pobuda oziroma predlog, - rok, do katerega morajo biti poslane pobude oziroma predlogi. 12. člen (1) Priznanja Občine Hajdina iz 9. in 10. člena se podeljujejo na predlog Vaških odborov. Predlogi, ki jih obravnava za ta priznanja imenovana komisija, morajo biti podani najkasneje dva meseca pred občinskim praznikom. (2) Vsa priznanja iz 9. in 10. člena se lahko podeljujejo več let. 13. člen Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, nima svetle bodočnosti. o IH v> '' k, -v’ \ ^ / , 'S ^ j : ^ ■ ^ rva stran te priloge je simbolična na dva načina: da je vas naša in da nam je ljuba, je prvi način in drugi, da smo uporabli fotografijo enega od mno-T" gib žegnanj ob »Blažovem križu«, ki je največji dokaz enotnosti vasi na ^ ta dan, kajti tradicionalno se zbere takrat največ Skorbljanov skupaj. V ospredje smo postavili starega in novega kletarja, kako mlado dekle dvigujeta v kad in v mladost polagata upe vasi. Takoj zatem si sežeta v roke - kot simbol vaške enotnosti in sprave. Zakaj je ta simbolika pomembna, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kajti le enotna vas lahko doseže v širši skupnosti skupne cilje. A tudi živeti je prijetneje v okolju, kjer si ljudje imamo kaj povedati in nam ni vseeno, kaj se z vasjo dogaja danes in kaj se bo dogajalo jutri. Seveda, da pa bomo vse to zmogli, je pomembno vedeti, kako so to počenjali naši predniki. Zato smo preko takšnih prireditev, kot je bila trgatev naših brajd in večer vinskih ljudskih pesmi v dvorani našega doma ter še najpomembnejšega, to je povorke do skupne farne cerkve z našim kletarjem Jožetom Megličem to soboto ob 14. tradicionalni prireditvi IZ MOŠTA VINO PRIDI NA HAJDINO! to tudi preizkusili. Vse prireditve, ki smo jih izpeljali v okviru tega, so bile pripravljene odlično in seveda hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da smo vse skupaj dobro predstavili širši skupnosti. fr> Zelo pomembno je, da smo pri tem delovali medgeneracijsko in dokazali, da je življenje sestavljeno na eni strani iz mladosti ter srednjih let in seveda, da sta pri vsem tem del življenja in še kako pomembna modrost in iskušnje starosti. Družba mora delovati po teh naravnih zakonitostih, nobena druga pot ni naravna in se kaj hitro konča klaverno. Seveda upam in se veselim, da to ni bila zadnja skupna akcija vasi, ampak je nov začetek v lepo prihodnost naše SKORBE. Posebna zahvala velja seveda kletarju Jožefu Megliču in soprogi Dragici, ki sta sprejela to funkcijo in pokazala, da jima je naša vas Skorba še kako ljuba. Hvala vsem in naj živi naša vas SKORBA. Franc Mlakar F>W w \V V V O <.« • * ** ■ : 'Si ' W ' I" . Bi ? ; -fc*; esenska vila veselo meša barve in nas razveseljuje s toplim soncem. Klopotci igrajo zadnjo melodijo, narava se oblači v toplejšo obeleko pred hladno zimo. > 't — ** •'jr Prav tako se tudi mi - vaščani iz Skorbe in širše okolice, pripravljamo in priclno pospravljamo darove narave, preden jih pokrije snežna odeja. Točno 31 jeseni je minilo od takrat, ko sem prišla v to našo vas. Kot prišlek sem jo vzljubila, sprejela sem jo za svojo - mislim, daje tudi ona mene. •*' nj SCI - i x ; V’ 7 Vasica, najmanjša v naši občini, je bogat kulturni prostor, katerega značilnosti ne bom omenjala, saj so večini dobro znane. Želim povedati le to, da sem vas Skorbo sprejela, v njej tudi zaživela in da so ljudje prijazni, pridni in delovni, kar smo še posebej kot družina nemalokrat občutili. V tem času se je v našem kraju zgodilo veliko stvari. Ustanovila so se različna društva, zgradil se je dom vaščanov, v katerega smo radi zahajali. Potem pa je nekako družabno življenje utihnilo. Vzrokov je verjetno več, a na srečo je čas prinesel novo, svetlejše obdobje. Lahko bi rekli, da nam danes v Skorbi ni dolgčas. Čez vse leto se odvijajo različne prireditve, proslave - katerih pa brez zainteresiranih vaščanov ne bi mogli izpeljati. Tako smo pred kratkim zelo uspešno opravili vaško trgatev s pre-šanjem grozdja, za katero se bomo potrudili in jo tradicionalno nadaljevali. V prihajajočih dneh nas čaka velika naloga. Kot gostitelji in organizatorji bomo krstili mošt v vino v naši farni cerkvi, nadaljevali z Martinom na pročelju in tako proslavili velik dogodek. Da pa je dejansko naša Skorba danes zaživela in živi - pa se lahko zahvalim samo Vam, dragi sovaščani. Potrudili in trudimo se še vnaprej, da nam veter ne odpihne nitk, ki smo jih stkali skupaj. Delajmo in prizadevajmo si tudi za naše mlade rodove in s tem postavimo temelje, da se bo družabno življenje v Skorbi nadaljevalo. Zahvalimo se jeseni za njene darove in pisano odejo, uživajmo v njeni lepoti in se skupaj veselimo na naših prihajajočih prireditvah. Zlatka Strmšek, predsednica vaškega odbora »Bodimo prijatelji in pomagajmo si med seboj« riti in se je zato vrnil iz tujine. Seveda se samo od kmetije v tistih časih ni dalo živeti. Zaposlil se je na takratni kmetijski šoli na Turnišču kot inštruktor praktične vožnje. Sledilo je služenje vojaškega roka v Makedoniji. 1972. leta se je zaposlil v Kmetijski zadrugi v Mariboru in si ustvaril družino. | - ; ?{ % 'X »Iskal sem družico daleč naokoli, pa sem jo nazadje najdel pri sosedovih, kot srečo v življenju, ki jo iščemo drugod^pd\ " je doma,« reče napol v šali. A izraz na obrazu ga izda, da jčv mislil resno, ko je povedal to življensko modrost. Dragic| iz kuhinje doda: »Iz našega Štiblca šerp prišla v sosedovo )jjso, za gospodarico.« »In kmalu potem sva si zgradila novo'hišo spredaj na vrtu,« doda Pepi v prešeijnem smehu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: hčera Karmen in sin Damjan. A jima je huda bolezen ličero odvzela v cvetu mladosti in kmalu po diplomi na medicinski fakulteti. Po- gledam sliko hčere v kotu in mi spreletijo misli o kruti usodi je sporočilnost in moto letošnjega kletarja letnika svojim in njeni lepoti, podedovani po očetu, sovaščanom in vsem, ki spremljajo prireditev IZ MOŠTA Pepi po krajšem premoru pripoveduje o vaškem življenju,v VINO, PRIDI NA HAJDINO! Naš »Raušov Pepi«,. kot mu ko je s sovrstniki v vasi ustanovil mladinski odbor, kije orga- rečemo vsi v Skorbi, prihaja iz ene naj starejših skorbskih družin (Rodošek-Javornik) in je dobesedno na domačiji trinajstega marca 1948 ugledal luč v povojni čas, ki ni bil ravno naklonjen sinovom slovenskih gospodarjev, kar je njegov oče Martin zagotovo bil, in nadaljeval tradicijo gospodarja v družini. V tem času so velike slovenske kmetije, in tudi Megličeva, bile pogosto pod udarom takratne oblasti, ki jih je z neljubimi metodami, kot je nacionalizacija zemljišč in živine, pogosto obiskovala. Vendarle pa še tako veliki pritiski v rani mladosti niso mogli vplivat na zakoreninjenost duha dobrega gospodarja v družini, katerega Pepi nadaljuje in ga prenaša na svojega sina Damjana. Spominja se tudi svojih osnovnošolskih dni, kjer je bil kot sin kmeta-gospodarja ves čas izpostavljen in prikrajšan za vse, kar so drugi otroci prejemali. Najbolj se spominja ameriške pomoči mleka v prahu in čokolade, ki je ni prejel zaradi tega, ker je bil kmečki sin, kljub temu da so jim odpeljali skoraj vso živino in odvzeli dva hektarja zemljišč. Po osnovni šoli je nadaljeval izobraževanje na Srednji kmetijski šoli v Mariboru in jo uspešno dokončal. Kmalu po zaključku ga je zamikala tujina kot priložnost za mladega človeka, da si v demokratičnem svetu najde boljši kruh. »Za slaba tri leta sem odpotoval v Diiseldorf« pravi Pepi. A pokaže na obrazu, da ga je premagala ljubezen do domače vasi in kmetije, kjer bi si želel, kot mnogo njegovih predhodnikov v družini, ustvariti družino na domačiji in svobodno gospoda- niziral veselice na Pušnikovem vrtu in postavljanje majskega drevesa. Kako so igrali nogomet na Šičovem vrtu in Golobovi gmajni »bosi« in nehote postavljali temelje kasnejši ustanovitvi nogometnega kluba ^sedemdesetih. »Leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije sem prenehal delati na KZ Maribor in se tudi jaz osamosvojil, kajti dela na kmetiji je bilo več kot dovolj. Obdelujemo 22 ha lastne zernjle in 10 je imamo v najemu.« Pepi še pove, da je kmetijo po svojih najbolših zmožnostih pralagodil sodobnim časom, zato se zraven obdelave zemlje ukvarjajo še z govedom in 9000 ne-snicami. S ponosom pove tudi, da sta s soprogo Dragico skrbela za sedem ostarelih ljudi iz obeh njunih družin. Spet si ne morem kaj, da mi misli ne uidejo v spoštovanje tega velikega razdajanja za svoje bližnje. Vedno je v srcu nosil svojo vas in je zato še posebej vesel, da so se ljudje v vasi tako množično udeležili prireditev ob njegovi kletarski funkciji in seveda upa, da bo ta prireditev postala tradicionalna in vas združevala in bogatila še na mnoga leta. Hkrati se s soprogo Dragico zahvaljujeta vsem vaščanom za sodelovanje. Osebno lahko izrazim samo vso mero spoštovanja Jožefu Megliču in njegovi družini pri prevzemu in opravljanju funkcije. Iskrena Hvala. Franc Mlakar >u£f. /pfč/fc L J ROŽCENL I Br -<•' *_ V , Ljudske pevke iz Skorbe v novi preobleki. Vinske pesmi so peli prav vsi povabljeni pevci, ki so bili v večini oblečeni v domača oblačila. Po dve pesmi so zapele: Ljudske pevke KD Skorba, Ljudske pevke DU Jezersko na Gorenjskem, Ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina, Ljudski pevci Bukovci, Ljudske pevke KD Sela, Ljudski pevci “Trta” KUD Zavrč, pevke Gmajnarice KD Hajdoše, Fantje treh vasi iz KD Lovrenc, Vokalna skupina “Melos” iz Ptuja in Stari prijatelji iz Kicarja. Za dober vtis pa je na koncu zaplesala še novoustanovljena folklorna skupina naše občine, ki si je nadela ime Folklorno društvo Sv. Martina Občine Hajdina. Za zaključek je stopil na oder naš domačin Branko Purg in zapel tisto znano “Majolka, bod’ pozdravljena”, vsi v dvorani pa so mu lepo pomagali. Prireditev je vodila članica oz. predsednica naše gledališke skupine Tanja Furek, tekst za povezavo je pripravila Simona Hazimali. "V" "T" želji, da popestrimo jesenske večere in oboga- % j tirno družabno življenje na vasi, je Kulturno \j društvo Skorba organiziralo 17. 10. 2009 v ▼ dvorani doma krajanov Skorba kulturno prireditev z naslovom “Večer vinskih ljudskih pesmi”. Prireditev smo izvedli v okviru praznika Občine Hajdina in v sklopu prireditev imenovanja kletarja letnika 2009, ki bo dokončno ustoličen na prireditvi “Iz mošta vino pridi na Hajdino!”. Na tem večeru nas je s svojo prisotnostjo počastil naš novi kletar Jože Meglič, saj smo po uradnem delu vsi nastopajoči in vsi obiskovalci bili pogoščeni z njegovim vinom kvintonom, sokom, pripravljenim iz grozdja jurke, ter likerjem iz jurke, gemaja in kvintona. Seveda pa ni majnkalo prigrizka in pe- Prav v tem jesenskem mesecu vinotoku smo našli priložnost za vinske pesmi in še ljudske povrhu. Preko lepih melodij in besedila vsaka pesem pripoveduje dogodke iz starih časov ob trgatvi, prešanju, pitju vina, mnoge pa tudi o obdelavi vinske trte, zrelem grozdju, sladki kapljici in še o marsičem. Predvsem po haloških goricah in vinogradih Slovenskih goric se je v starih, minulih časih veliko prepevalo. Prepevali so tudi pri nas pod brajdami in tudi pri starih kmečkih opravilih. Prav te naše ljudske pesmi moramo ohraniti in jih izročiti mlajšim rodovom. Vse to je naše bogastvo, naša kultura, prepoznavnost slovenskega naroda. Te navade in tudi običaje sproti prenesimo na naše mlade, na vnuke in pravnuke. Ne smemo dovoliti, da nam bi velika Evropa našo dediščino pokrila s temo. V Kulturnem društvu Skorba se zavedamo tega narodovega bogastva, zato imamo poleg ljudskih pevk še sekcijo odrasle gledališke skupine, otroške gledališke skupine, literarno sekcijo in etnografsko sekcijo “Mautarji”. Z vsemi temi pa delamo zato, da bi nam bilo življenje lepše in čim bolj družabno; pa ne samo nam, ki v teh sekcijah delujemo, temveč tudi tistim, ki na naše prireditve in srečanja prihajajo. Naš Večer vinskih ljudskih pesmi smo popestrili še z razstavo vinskih posod, preše (mala izvedba nekoč velikih preš), raznih pripomočkov za grozdje in mošt, sodarskega orodja in drugih priprav. Vse razstavljeno .so si prisotni z zanimanjem ogledali. Ob domači kapljici in prigrizku je ob mnogih odpetih pesmih vseh v dvorani še nekaj ur veselo odmevalo. Mnogi so bili mnenja, da bi takšna prireditev postala tradicionalna. Tudi mi, ki smo jo soustvarjali, mislimo tako. Ivan Ogrinc, presednik KD Skorba Končno je tudi v naši občini zaživelajjolklorna skupina. 5? ^ i'? s =■’ > vW ~; K. Z r ^ -=■ v- - ™ > ■K ^ % H KULTURNO DRUŠTVO ODRASLA GLEDALIŠKA SKUPINA Gledališka skupina je začela delovati že leta 1983 pod imenom »Mladinska gledališka skupina Skorba«, ki od tedaj redno deluje in vsako sezono pripravi novo gledališko predstavo. Največkrat nas njeni igralci v mrzlem zimskem času razveselijo in ogrejejo s komedijo. OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA V sezoni 2004/05 je bila ustanovljena tudi Otroška gledališka skupina. Od takrat se nam predstavi vsako leto. Otroci predstavljajo podmladek starejši gledališki skupini, radi nastopajo in se pridno učijo veščin gledališke igre. RECITATORSKA SKUPINA V recitatorski skupini so člani, ki znajo s svojim doživetim recitiranjem, pripovedovanjem in vodenjem popestriti prav vsako kulturno prireditev. ■£> LJUDSKE PEVKE »Kdor poje, zlo ne misli,« pravi slovenski pregovor. Podobno razmišlja tudi šest žena, ki se zbirajo, da skupaj zapojejo kakšno lepo ljudsko pesem in tako ohranjajo stare pesmi in navade. ;X;XX-X Zlata generacija skorbskih nogometašev. DEJAVNOSTI običajih G>R-4ČI ob kmečkih praznikih in E r tž X ■v ^ x+l , TENIS KLUB Letos je zabeležil 10. obletnico svojega obstoja. Pomeni popestritev športnega življenja v vasi. Sodeluje v poletni in zimski teniški ligi. Vsako leto organizira tudi teniško šolo za otroke in občinsko prvenstvo. V , - P. ? d , . Običaj ob pustu že mnogo let ohranja skupina otrok, ki k domačijam s svojim petjem, vriskanjem, pokanjem in zvonjenjem prinašajo; veselje in smeh. Preganjajo zimo in zao-rjejo prvo brazdo kot simbol za pričetek obdelovanja zemlje. Preden gredo od fnše, gospodarjem zaželijo dobro letino. X ^ TRGANJE IN LIČKANJE KORUZE V organizaciji Društva žena in deklet občine Hajdina se na Megličevi domačiji že nekaj let zapovrstjo odvija ročno trganje in »kožuhanje« koruze. TRGATEV Letos smo v Skorbi prvič izvedli skupno trgatev, ki bo postala tradicionalna. Pobirali smo rdeče grozdje z domačih brajd. Kdor je želel, je grozdje daroval za »skupno prešanje« na Megličevi domačiji in tako dodal svoj prispevek v sod prvega rdečega kletarja. Sledila je prava kmečka malica in veselo druženje. Tenis klub je praznoval 10. obletnico. TRADICIONALNE PRIREDITVE MAUTARJI Skupina mladih, neporočenih fantov ohranja tradicional- ŠPORTNO DRUŠTVO no šranganje - mauto ob porokah vaških deklet. Vedno se predstavijo na izviren in duhovit način. Po svojih aktivnostih so znani daleč naokrog, vendar imajo za to vedno manj priložnosti. Daje temu tako, pa so krivi »koruzniki«. ■ pjctiliiift piuuhv jlrtv Atn^ut|c(( f i ■s1 ^ £ , I 1^ ^ * I M " Da ima ljudsko izročilo, ki govori o dveh lesenih dvorcih D vrni Rusi kut %uM' u a i- > it - A it iti A t k i\ ... ? g Iz urbarja iz leta 1765 so razvidna naslednja imena: Lukas Brodnak, Mihael Gerečnik, Mihael Brodnak, Matej Pasošek, Simon Gerečnik in Jernej Ringuč. in njive od 6-12 ornih dni. na področju Skorbe, tudi pisno podlago, govori zapis iz leta 1603, ki pravi, da sta na ozemlju Skorbe živeli dve plemiški družini na dveh dvorih. t X - V Po urbarjih iz leta 1765 je špitalska uprava prodala del posesti v Skorbi turnškemu grofu Antonu Gaisrucku. Na spisku takratnih skorbskih podložniških družin pa se je se znašlo trinajst družin: Luka Brodnak, Mihael Gerečnik, Mihael Brodnak, Matej Pasošek, Simon Gerečnik, Jernej Ringuč, Jakob Šantl, Luka Brodnjak, MatejBrodnjak, Gregor Pasošek, Matej Antoni, Blaž Satler in Matej Regol. Pred to prodajo je špital od podložnikov pobiral dve tretjini dajatev in eno tretjino hajdinski župnik. V tistem času je to pomenilo, da so dajatve znašale 15 krajcarjev in 35 denaričev, neobdavčeno denarno dajatev 231 kr. in 5/8 denaričev. V naravi pa so dajali 20 škafov ovsa in za malo pravdo 260 jajc in 12 piščancev. Opraviti pa so morali tudi 3 dni tlake na teden brez hrane. Leta 1823 je v Šmucovem popisu navedeno, da so imele v naši vasi podložnike Dežela Štajerska, gosposka Ravno polje, Radvanje in Turnišče. Vas je takrat štela 29 hiš in 26 gospodinstev ter 105 ljudi, od tega 55 žensk. Kmetje so imeli 21 konj, 14 volov in 18 krav - še en dokaz o bogastvu vasi. Zraven tega sta na področju Skorbe delovala dva mlina (Auermul) Furekov mlin in Spital muhle - Koroščev mlin (porušen v lanskem letu), izviren pa je bil tudi mlin na veter na Škriletovem vrtu (glej fotog.). V Skorbi je v času delovanja Avstro-ogerske mreže poštnih kočij delovala postaja za izmenjevanje konjev (Korenova domačija), popravljalnica kočij (gostilna Koštomaj) in tudi trgovina za potnike (Želez-nikarjeva domačija). sir l*>\V m % Skorba je svoj prvi kataster ali mapno kopijo dobila 1824 (glej fot.), in sicer 21. oktobra tega leta, ko je bila opravljena meritev in so ji prisostvovali predstavniki vasi v potrditev pravilnosti podatkov in sicer vaški rihtar Matija Gaberč ter njegova svetovalca Blaž Grandušak in Jožef Zupanič. Ob tem kratkem preletu skozi zgodovino naše vasi naj povem, da se pripravlja monografija, ki bi naj izšla ob 865-letnici prve pisne omembe naše vasi, to je čez dve leti, kjer bo podrobno navedeno vse, kar je Skorba doživela v svoji zgodovini; seveda vse tisto, kar ima podlago v pisnih dokumentih in tudi v ljudskem izročilu. Kot zanimovost še naj navedem, da se na Malti nahaja kraj, ki se imenuje popolnoma enako kot naša vas in ima neolitsko zgodovinsko preteklost, kar dokazujejo izkopanine templjev, ki se imenujejo enako - torej SKORBA. Ali to pove, da bomo našli skupen pomen imen teh dveh vasi? Počakajmo. Še prelet skozi število prebivalcev od leta 1869 do danes (tabela); Mlin na veter je stal na Škriletovem vrtu. s s*| rK “> w k < I'£2 £ 1 d •T =• ~ £ % $ ^ ■g" ^ « l = So &A2 ■ _ % "V «8- 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 2009 163 272 297 l|g 't t0OI^’mAJ juRKa - ,'p i, * SKORBA lETAR 2009 Prilogo so pripravili: Urednik: Franc Mlakar. Uredniški odbor: Franc Mlakar, Zlatka Strmšek, Estera Korošec, Ivan Ogrinc in Simona Hazi-mali. Fotografije: Tatjana Mohorko, Matija Brodnjak in arhivi društev. Lektoriranje: Silva Hajšek. Oblikovanje: Vejica, Rado Škrjanec s.p. Skorba, november. 2009. podatke, - vrsto predlaganega priznanja, - obrazložitev pobude z ustrezno dokumentacijo glede navedenih dejstev. 14. člen Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. 15. člen (1) Postopek zbiranja pobud in predlogov vodi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija obravnava pobude za podelitev priznanj najkasneje v 30 dneh po prejemu pobude. (2) Komisija lahko: - zahteva od pobudnika, da vlogo dopolni, - pobudo zavrne, če predlog ni dovolj ali ustrezno utemeljen, - zaprosi za mnenje ustrezne strokovne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije. 16. člen (1) Komisija obravnava podane pobude in predloge, razen tistih, ki se nanašajo na prejemnike priznanj, ki so v pristojnosti župana. Na podlagi razpoložljive dokumentacije pripravi komisija ustrezne predloge, ki jih posreduje Občinskemu svetu v obravnavo in odločanje. 17. člen Župan občine o prejemnikih priznanj iz 8. člena tega odloka izbere po lastni presoji in obvesti Občinski svet. 18. člen (1) Priznanja, ki so predmet tega odloka, so enkratna, vendar se med seboj ne izključujejo. (2) Priznanja praviloma izroča župan ali od njega pooblaščena oseba skupaj s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi. (3) Priznanja se izročajo na svečani seji Občinskega sveta, ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu. IV. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ 19. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj izvaja Občinska uprava Občine Hajdina. Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled pri občinski upravi. 20. člen Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko in vsebujejo naslednje podatke: -zaporedno številko, - ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o prejemniku, - datum seje, na kateri je bilo odločeno o podelitvi priznanja ter številka sklepa Občinskega sveta, - datum izročitve priznanja. V. POSEBNE DOLOČBE 21. člen (1) Priznanje iz 4. člena tega odloka je umetniško izdelana listina v velikosti F=(najmanj) A3, katere vsebino predstavlja sklep, s katerim je priznanje podeljeno. Na listini je vtisnjen grb občine in odtisnjen žig občine. Prejemniku se izroči primerno uokvirjena. (2) Priznanje iz petega, šestega, sedmega in osmega člena tega odloka je umetniško izdelana listina v velikosti F=(najmanj) A3, katere vsebino predstavlja sklep, s katerim je priznanje podeljeno. Na listini je vtisnjen grb občine in odtisnjen žig občine. Prejemniku se izroči v primerni mapi. (3) Priznanje iz 9. in 10. člena tega odloka predstavlja listina z vsebino, v kateri je naveden naziv Občine Hajdina, naziv prejemnika, namen, vrsta priznanja, datum, žig in podpis župana. Listino krasi občinski grb in ima odtisnjeno vrtnico v ustrezni barvi (zlati, srebrni ali bronasti), glede na višino priznanja. 22. člen Posamezno priznanje iz 5., 6. in 7. člena se vsako leto podeli praviloma največ trem prejemnikom. V primeru izjemnih okoliščin se posamezno priznanje lahko podeli v več primerih. 23. člen Sredstva za izvajanje tega odloka zagotovi Občinski svet v proračunu za vsako leto posebej. 24. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o priznanjih Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 84/00 in 91/01) 25. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 094-1/2009 Hajdina, dne 7. septembra 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 63/07), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94//07-ZLS-UPB2, 27/08 in 76/08) in po 2 členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. list RS, št. 93/05 in 127/06 - ZJZP) je Občinski svet Občine Hajdine na svoji 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel naslednji SKLEP o ugotovitvi javnega interesa za delovanje MRA-RRA Podravje in ZRS Bistra Ptuj - spodbujanje regionalnega razvoja na območju Podravske regije 1. Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje MRA - RRA Podravje in ZRS Bistra Ruj - spodbujanje regionalnega razvoja na območju Podravske regije kot tudi na območju Občine Hajdina. 2. Občina Hajdina, MRA - RRA Podravje in ZRS Bistra Ruj sklenejo pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030-01/2009 Hajdina, 7. septembra 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlag 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07), 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja dne 07.10. 2002) in sklepa Vaškega odbora Hajdošeje Občin- ski svet Občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju kletarja letnika 2009 1. Za kletarja letnika 2009 se imenuje Jožef Meglič, Skorba 23 , roj. 13. 03.1948. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 001-09/2009 Hajdina, dne 7. septembra 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlagi 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen soci-alno-varstvenih storitev in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/09) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel naslednji SKLEP o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu 1. Občinski svet Občine Hajdina daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ruj, Trstenjakova ul. 5/a, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 4,03 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 7. 2009 dalje. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu. Številka: 122-8/2009 Hajdina, 7. septembra 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlagi 13. člena Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99, 23/09) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/09) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 07. 09. 2009 sprejel naslednji SKLEP o soglasju za pristop Občine Duplek k Skupni občinski upravi 1. Občina Hajdina kot soustanoviteljica Skupne občinske uprave soglaša s pristopom Občine Duplek k Skupni občinski upravi na področju varstva okolja za dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu. Številka: 354-1-11/2009 Hajdina, 7. septembra 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. Na podlagi 3. odstavka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07 in 55/09 - Odi. US) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 63/07) je Občinski svet Hajdina na 19. redni seji , dne 07. 09. 2009, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP Program pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2009 se dopolni, in sicer: I. PRIDOBIVAJNE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Za p. št. Vrsta nepremičnine Orientacijska Namen Upravljalec ZEMLJIŠČA vrednost 1. Nepremičnina pare. 10,00 €/m2 Nakup zaradi št.: 470/5 k.o. Gerečja skupaj ureditve cestne vas (394), dvorišče, v izmeri 129 m2 1.290,006 infrastrukture. 2. Nepremičnina pare. 10,00 €/m2 Nakup zaradi št.: 470/7 k.o. Gerečja Skupaj ureditve cestne vas (394), travnik, v izmeri 195 m2 1.950,006 infrastrukture. 3. Nepremičnina pare. 20,00 €/m2 Nakup zaradi št.: 575/5 k.o. skupaj ureditve cestne Gerečja vas (394), cesta, v izmeri 176 m2. 3.520,006 infrastrukture. 4. Nepremičnina pare. 0,00 6 Menjava s št. 618/5 k. o. Hajdina pare. št. (397), njiva, 1147/2 v izmeri 174 m2 k. o. Hajdina. 5. Nepremičnina pare. št. Po cenitvi Nakup zaradi 271/7, pot, k. o. sodne cenilke ureditve cestne Draženci (399), v izmeri 16 m2 infrastrukture. I. RAZPOLAGANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Za p. št. Upravljalec ZEMLJIŠČA Vrsta nepremičnine Orientacijska vrednost Namen 1. Nepremičnina pare. 0,00 6 Menjava s št. 1147/2 k.o. Hajdina pare. št. 618/5 (396), pot, v skupni k. o. Hajdina izmeri 97 m2. 2. Nepremičnina pare. 0,00 6 Prenos na št. 754/3 k.o. Draženci Republiko (399), pot, v skupni Slovenijo izmeri 575 m2. Številka: 410-2-3/2009 Datum: 07. 9. 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, l.r. w Hajdinčanke nasitile Rimljane X /"počastitev 1940. obletnice zbora vojskovodij v rimski V Poetovioni, na katerem jih je Mark Antonij Primus nagovoril, da so potrdili Vespazijana za cesarja, so v Termah Ptuj med 21. in 23. avgustom na 2. rimskih igrah obudili več kot dva tisoč let stare rimske zgodbe. Z rimsko kuhinjo in dobrotami iz nje so na rimskih igrah sodelovale tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Nastopili so najboljši gladiatorji, plesale so vestalke, bogate rimske rituale so obiskovalci spoznavali v rimskem taboru, na rimski tržnici, delavnici rimskega mečevanja, najmlajši pa so se lahko udeležili rimskega otroškega tabora. Tudi skozi bogato gostinsko ponudbo se je prepletal duh rimskega hedonizma. Ob koncu rimskih iger pa je rimski general Mark Antonij Primus, po katerem je poimenovan hotel v Termah Ptuj, predal zlati lovorjev venec samemu rimskemu cesarju Vespazijanu. »V rimski povorki je letos sodelovalo kar 730 udeležencev, ki so predstavljali vse sloje rimske družbe. Rimske igre bodo tako ob tradicionalnem Kurentovanju v prihodnje postale tradicionalni ptujski dogodek leta,« je ob tem povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. TM Posebno vzdušje je bilo v rimski povorki, v kateri je letos sodelovalo preko 700 Rimljanov. Foto: TM Rimska kuhinja po hajdinsko V avgustu so v Termah Ptuj potekale druge rimske igre. Pozornost večine je pritegnila stojnica, ob kateri je bilo vedno polno Rimljanov, pa tudi novodobni obiskovalci tega srečanja niso mogli mimo, ne da bi vsaj poskusili rimske jedi, ki so jih pripravile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Besedilo in fotografije: Silvestra Brodnjak Preden so hajdinske Rimljanke razstavo svojih rimskih specialitet ponudile na pokušino udeležencem iger, smo jih skupaj z direktorjem Term Andrejem Klasincem ovekovečili posebej za Hajdinčana. Od leve proti desni: Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, Angelca Sagadin, Malči Bušljeta, Marija Repič, Ida Kraner, Marjana Veronek in Danica Serdinšek. V drugi stojijo še: Angelca Mlakar, Majda Mesarič in Berta Šlamberger. Kar 23 različnih jedi je obiskovalcem očitno teknilo in prikimavali so okusu Rimljanov, znanih gurmanov, ki so radi posegali tudi po sadju in zelenjavnih dodatkih. Bogati ponudbi so sledila vprašanja o receptih. Teh pa ne izdamo kar tako. Med obiskovalkami je bilo precej zanimanja za navodila o pripravi rimskih jedi. Ekipa rimskih kuharic, ki se bo 10. decembra predstavila na razstavi z naslovom Svet živih - svet mrtvih, ki jo v Slovenj Gradcu organizira Koroški muzej, se bo mogoče v prihodnjem letu začela ukvarjati s tečajem rimske kulinarike na hajdinski način? november 2009 HAJDINČAN Sirk pospravljen, metle bodo X /"Društvu gospodinj Draženci so V letošnje projektno delo posvetile sirku, rastlini, iz katere so že v zgodovini izdelovali sirkove metle in še danes te niso redkost v našem okolju. Dra-ženčanke so na njivi, nedaleč od doma krajanov, sirkova stebla že pospravile v avgustu, rastline, ki so zrasle zelo visoko, pa jeseni sušijo na primernem mestu. Do začetka decembra, ko bo projektno delo zaključeno, pa bodo v priložnostih delavnicah s pomočjo mojstrov že ustvarile več zanimivih izdelkov iz te, nekdaj zelo opevane kulture v teh krajih. GOSPODINJSKI VEČER VDRAŽENCIH BO 21. NOVEMBRA Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Dražencih, je za Hajdinčana še napovedala: »Porezani sirk v snopih se je lepo posušil v domačih skednjih in čaka na naše nadaljnje delo. Prva delavnica je bila E i 1 z KjFf Wi n p™ rk « HkfiUj jf ■mufe i It* Bt^lf iJšffsLA S J WrX Draženčanke so se veselile dobrega pridelka. Sirk je zrasel kljub poletnemu neurju in ostalim težavam. Čudovito polna stebla rastlin je bilo potrebno lepo zvezati v snope. Foto: TM že 26. oktobra, ko so bili z nami Gorišničani iz Dominkove domačije. Nastajale so sirkove metle ter tudi male metlice, ki jih želimo prav tako predstaviti. Sledila bo delavnica, na kateri bomo izdelovale aranžmaje iz sirka, predvsem iz cvetočih delov, pomagale pa nam bodo učiteljice iz Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj. Lahko napovem tudi srečanje, kjer bomo polnile stekleničke z domačimi likerji od bezgovega, do zeliščnih, sadnih ... vse to pa smo skrbno pripravile skozi vse leto. Na koncu nas čaka še priprava daril iz vseh teh izdelkov za naše povabljene ekipe, ki jih vabimo na naše že 9. tradicionalno srečanje - gospodinjski večer, ko bomo znova izdelovale domače rezance. Druženje bo letos 21. novembra v Domu vaščanov Draženci.« TM Tudi ob trebljenju buc je lahko prijetno ... A /"Društvu žena in deklet občine Hajdina so poznani po V tem, da ohranjajo stare kmečke običaje in navade ljudi. Mednje prav gotovo sodi tudi trebljenje buč, ki je v poletnem času še posebej aktualno opravilo na kmetih. Kako so kmečke žene to počele nekoč, ko so ob tem kmečkem opravilu tudi uživale, še posebej če se je zbrala prijetna ženska druščina, so na zanimiv način prikazale na njivi na Zg. Hajdini, kjer jim je buče, zares prave velikanke, za trebljenje »podarila« Hajdinčanka Marija Vratič. Delo jim je šlo dobro od rok, pomoči skoraj niso potrebovale, ob tem pa so tudi na nek način uživale, kar smo se lahko tudi prepričali na kraju dogodka. TM Le dve članici iz hajdinskega društva žena in deklet smo ujeli na njivi, ko so trebile buče. Foto: TM HAJDINČAN november 2009 Med 13 kandidatkami za sedmo Kmetico leta tudi Hajdincanka Marta Sitar "1 6. oktobra smo v Delavskem domu v Zagorju ob Savi pri- -L sostvovali sedmemu izboru Kmetice leta, ki vsako leto sovpada s Svetovnim dnevom kmetic, 15. oktobrom. Organizirala ga je Zveza kmetic Slovenije, v katero je včlanjenih več kot 80 društev, med njimi tudi Društvo žena in deklet občine Hajdina. Za ta naziv smo predlagali dolgoletno predsednico Marto Sitar, ki je pred dvema letoma funkcijo zamenjala z Marijo Pulko, a je kot podpredsednica še vedno vsestransko prisotna v društvenem in kulturnem življenju na Hajdini. Za njo je že dobrih 30 let aktivnega prizadevanja za to, da bi ženske na podeželju ne bile zgolj gospodinje, ki marsikje podpirajo več kot tri vogale pri hiši, ampak bi se njihov glas slišal in upošteval tudi v drugih, vbolj moških krogih. Zato pa moramo biti izobražene, sodelovati moramo z okoljem in se vključevati tudi v siceršnje življenje kot enakovredne soustvarjalke na vseh področjih. Marta je dostojanstveno zastopala 160 članic s hajdinskega društva, pa tudi s širšega območja SV Slovenije, od koder je bila edina predstavnica. Najbolj bogato in vsestransko popotnico si je na oder prinesla Olga Tičar iz Jezerskega, ki so ji njene sokandidatke poleg več kot 450 udeleženk v dvorani v priznanje od srca zaploskale, še posebej, ko so slišale kje in kako razdaja svoje znanje in moči. Besedilo in fotografija: S. Brodnjah |OV\l II V' KMETU' Predstavljamo letošnje kmečke žene, ki so vsaka v svojem okolju nedvomno kmetice leta, saj si s trdim in poštenim delom ta naziv zaslužijo. Navajamo jih po vrstnem redu od leve proti desni. Ana Burja, Društvo podeželskih žena Moravče, Maksima Erklavec, Društvo podeželskih žena Domžale, Ljudmila Furman, Društvo kmetic Zarja, Marija Nučič, Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Antonija Oblak , Društvo podeželskih žena Blegoš, Silva Potočnik, Društvo žensk z dežele občine Radovljica, Tončka Rotovnik, Društvo kmetic Dravograd, Marta Sitar, Društvo žena in deklet občine Hajdina, Smrkolj Ivanka, Društvo podeželskih žena Lukovica, Tičar Olga, Društvo kmečkih žena Kranj, Katarina Tomc, Društvo podeželskih žena SVIT iz Tržiča, Milena Veteršek, Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake - Mlinše - Kolovrat, Ivanka Zalaznik, Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline. Posnetek je nastal v trenutku, ko je kandidatkam spregovorila Štefka Pavlin, kmetica leta 2008. Desno stojita še Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije in Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi. Na zdravje in Hajdinčanke T^onudila se nam je priložnost, da 1 smo sodelovale pri snemanju TV oddaje Na zdravje in spoznale, kako poteka nastajanje zabavnoglasbenega spektakla, ki ga ob petkih in v nedeljskih ponovitvah spremljamo že nekaj časa. Zadnja zamisel oddaje je, da vsakič sodeluje natakarica iz drugega konca Slovenije, ki poskrbi za predstavitev okolja, iz katerega izhaja. V svojo delovno ekipa nas je povabila Petra Kurnik, ki jo bolj poznamo kot sodelavko Radia Ptuj, ki nas ob petkih v Budilki prebuja iz spanca. Predstavile smo kulinariko vseh štirih društev žena iz občine Hajdina. Gerečanki sta slovensko javnost seznanili z jedmi in buč in bučnic, Hajdošanki s kuhinjo izpred sto let; hkrati pa so gledalci videli, kako iz šibja nastaja košara, ki jo je njihova predstavnica Anica Tekmec med snemanjem oddaje skoraj dokončala. Draženčanki sta nastopajoče in gledalce postregli z gibanicami. V zadnjem delu oddaje pa so se predstavile v sodelovanju s Termami Ptuj tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so pripravile jedi iz rimskih časov. Verjetno sem kakšno dobroto pozabila omeniti, a do takrat, ko smo prišli na vrsto Petrini spremljevalci iz občinstva, so njene spretne sokelnarce uspele postreči že precej lačno množico nastopajočih in snemalno ekipo, ki so Jožetu Potrebuješu in voditeljema Jasni ICuljaj ter Boštjanu Romihu pomagali, da so v 70 minut programa uspeli spraviti ekipo, ki je v prestolnico pripotovala kar z dvema avtobusoma. Kaj smo počeli (veliko smo se tudi naučili pri tem), boste lahko videli 6. novembra, na predvečer našega občinskega praznika. Pa Na zdravje! Besedilo in fotografija: Silvestra Brodnjak HAJDINČAN november 2009 Prisluhnite nam - vabijo slovenske kmečke žene v svoji prvi pesniški zbirki rT"*a izdaja Hajdinčana bi se morala -L imenovati Hajdinčanke, saj se je v minulem času dogajalo toliko stvari, da skoraj že ne uspemo poročati o vseh. V vseh štirih ženskih društvih nenehno potekajo aktivnosti in prav je, da o njih obveščamo javnost vsaj na kratko. V petek, 23. oktobra je bila v dvorani Društva upokojencev prireditev Zveze kmetic Slovenije z naslovom Prisluhnite nam, kije na Hajdino privabila 7 od 31 avtoric pesmi, kmečkih žena in deklet iz 80 društev, ki delujejo v Sloveniji. »Uresničile smo zamisel in izdale prve pesmi, ki so jih napisale zgarane roke žena z velikim srcem, ki ljubijo svoje najbližje, domačo zemljo in materni jezik,« je v pozdravnem govoru dejala predsednica Zveze Irena Ule. Na prijetni kulturni prireditvi so prisotni prvič imeli priložnost prelistati 144 strani debelo knjižico z vabljivim naslovom Prisluhnite nam, ki obsega 134 pesmi 31 avtoric iz različnih koncev Slovenije, slikovno podobo pa so dodale ustvarjalke likovnih del, ki so bila nagrajena na razstavah ob svetovnem dnevu kmetic. Pesmi so recitirale Nataša Štumberger, Estera Korošec in Irena Ule. Slednji sta tudi med avtoricami besedil. Žal je oddaljenost večine kmečkih pesnic botrovala njihovi slabi udeležbi. Poleg domačink - Rezike Filipaja, Marije Markovič in Estere Korošec so bile med gosti še Marjana Cmager iz Jakobskega dola, Marta Sever iz Šalamencev pri Puconcih in Alenka Mežnaršič iz Metlike. Med avtoricami iz Hajdine sta še Anica Cafuta in Cecilija Bernjak, ki pa nista bili prisotni. Poslušalci v dvorani so od srca zaploskali tudi pevcem I ■TjHI Hp - M if'11 k| i Hajdinski kletarji s prijatelji in županom pred Žičko kartuzijo, ki velja za izjemno bogastvo naše kulturne dediščine. Župan R. Simonič je v družbi župnika Marijana Fesla monografijo občine podaril tudi avtorju zelo zanimive razstave v gasilskem muzeju v Slovenskih Konjicah. HAJDINČAN november 2009 Skorba združila moči, trgatev brajd uspela XTa Megličevi kmetiji, -L^ls katere letos prihaja novi hajdinski kletar Jože Meglič, so se domislili prav posebne prireditve Kvinton, gemaj, jurka. 10. oktobra so pripravili izvirno vaško trgatev, pod scenarij zanjo pa se je podpisal domačin Franc Mlakar in s tem naznanil, kako pomembno je spoštovanje tradicije. V Skorbi je bil tistega sončnega dne pravi vaški praznik. Domačini in gostje so bili zelo navdušeni, pa tudi vsi hajdinski kletarji, Mladi vaški fantje so znali poprijeti za delo ... Kvinton so najprej zmleli ... ki so že nazdravili z Jožetom in mu prišli zaželet srečo na Martinovo soboto. Župan Radoslav Simonič ni skrival navdušenja, poprijel je za delo in pokazal, kako so na vasi prešali nekoč. Pohvalil je tudi trud in izvirnost Skorbljanov, se zahvalil »očetu« scenarija vaške trgatve in izrazil željo, da bi tak dogodek z leti postal tradicionalen. Na svoje krajane je bila ponosna tudi predsednica vaške skupnosti Zlatka Strmšek in Franci Mlakar, kije cel popoldan držal niti v rokah, ter med drugim povedal: »Imam srečo, da sem rojen v Skorbi v družini, ki mi je veliko dala. Zelo pomembno je spoštovati tradicijo, kajti kot pravi rek, Če ne spoštuješ preteklosti, se zavedaj, da ne boš imel svetle prihodnosti. Vesel sem, da nam je uspelo to tradicijo strnit. Skorba seje združila, vsak je prispeval svoje, kar zmore in zna in Jožetu in Dragici seje za gostoljubnost lepo in prisrčno zahvalila sorodnica Jožica iz Ljubljane. lahko obljubim, da se bo zgodba nadaljevala.« Pri Megličevih je ob pomoči kvintona, gemaj a in jurke vladalo veselo razpoloženje, domači kuharji in kuharice so v kuhinji Dragice Meglič pripravili več odličnih domačih jedi, da ne omenjam vljudnosti, postrežbe in domačnosti, pa še prijetnega kulturnega programa, ki so ga ob pomoči Estere Korošec uspešno predstavili nekateri od mlajših Skorbljanov. Tekst in foto: TM v izobilju. Skorbovske ljudske pevke so lepo zapele. PROGRAM PRIREDITEV OB 11. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Sreda, 16. september 2009 ob 13.30 10. občinsko prvenstvo v golfu za moške in ženske Organizator: ŠZ Hajdina. Kraj: igrišče za golf na Ptuju Sobota, 3. oktober 2009 ob 10.00 Kolesarjenje po in izven občine Hajdina Organizator: ŠD Slovenja vas - sekcija kolesarji Sobota, 10. oktober 2009 ob 10.00 Občinsko prvenstvo v ribolovu v dvojicah Organizator: Ribiško društvo »Žejne ribice« Draženci Sobota, 10 oktober 2009 ob 15.00 Trgatev - Skorba 2009. Organizator: Vaški odbor Skorba Kraj: kmetija Jožeta in Dragice Meglič, Skorba 23 Sobota, 17. oktober 2009 ob 18.00 Večer vinskih ljudskih pesmi Organizator: I