Šopek Marijinih čednostij
II. Goreča ljubezen do Boga.
cesarju Ferdinandu I. pripoveduje zgo-dovina, da je dobil nekdaj v svoji mladosti kot darilo majhno ogledalo, tako pripravno, da je je lahko vedno i s seboj nosil. Kmalu pa je opazil njegov vzgojitelj, da se mladi vojvoda večkrat ogledujc v ogledalu. Zato se je bal, da bi ne postal nečimern, in je zahteval, naj se mu ogledalo vzame. Toda kako se vsi začudijo, ko vidijo mesto stekla v ogledalu podobo Matere božje. Ferdi-nand jc bil že v zgodnji mladosti goreč Marijin častilec; zato je vzel \z ogledala steklo in dejal v okvir podobo nebeške kraljice. Podobo nebeške matere je hotel vedno pri sebi imeti. Seveda je vzgojitelj scdaj rad dovolil, da je ohranit Ferdinand to ,,ogledaloCi.
Da bi se tudi ti, otrok, rad oziral v Marijo. da bi njena podoba prešla v tvoje srce! Zlasti ti pa raladostno življenje Marijino kaže polno lepih čednostij.
Bila je v stari zavezi lepa navada, da so stariši svoje otroke, ali pa tudi, otroci sami sebe zaobljubili, da hočejo neki določen čas Bogu v teraplju služiti. Tako sta tudi Joahim in Ana peljala svojo hčerko Marijo v tempelj, kjer se je v za to odločenih prostorih vzgojevalo ronogo njenih tovarišic. Marija sama, čeprav mlada, je hrepenela po tej samoti, kakor bi se bala, da bi je v službi božji ne motili sorodniki, a!i njih govorjenje in njih dejanje. Kolikor bolj se je bližala kraju, kjer naj bi zvesto Bogu služila, toliko bolj ve-sela in zadovoljna je bila. In ko je prišla na prostor, kjer so se Izraelci zbirali k božji službi, je daiovala Bogu svoje oči, da bi ničcsar ne gledala, kar Bogu ni všeč; darovala je Bogu svoja ušesa, da bi ničesar ne poslušala, kar Boga žali. Darovala je svoj jezik, da bi le o Bogu govorila in o zveličanju svojem in svojega
28
bližnjuga. Darovala je svoje misfi, da bi le na Boga mislila: darovala je slednjič svoje srce, da bi le Boga ljubila.
Kakor .jutranja zarja postaja čim dalje svetlej&a, dokler se čisto ne zdani, tako je tudi Marija v templju vedno bolj rastla v čednostih in popolnosti. Bolj in bolj se je vnemala v Ijubezni do Boga, vedno bolj čist je bil njen namen, da bi bila le Bogu vSeč pri vsakem
29
delu in opravilu. Ko je nekoliko odrastla. je z drugimi dcklicami pod vodstvom pobožnih žen v templju na-pravljala oblačila za božjo službo, dragocene prte in umetna pregrinjala za svete prostore. Tudi pri delu je mislila, v čigavo čast bo služilo vse to. Zlasti s po-božnostjo je brala tudi sveto pismo.
Zgodaj se mora vaditi, kdor hoče kdaj v čednosti napredovati. ,Kako boš našel v starosti, česar nisi spravljal v mladosti?" pravi sveto pismo. Otrok. ki je v raladosti nečimern in lahkomišljen, tudi v poznejših lctih ne bode drugačen. Kdor pa od m adosti resnično ljubi Boga in se ničesar bolj ne boji, kakor svojega dobrega nebeškega Očeta razžaliti z grehom, bode v čednostih napredoval in storil mnogo dobrega.
Da bi pa mogel ti otrok od mladostj vedno zvest biti Bogu, moraš goreče častiti Marijo, ki je najlepši zgled Ijubezni do Boga. Prositi jo moraš, da tudi tebi pomaga goreče Ijubili dobrega Boga. Sveta Terezija je v dvanajstem letu izgubila svojo matcr. Sirota poklekne pred Marijino podobo, izroči se ji popolnoma, ter jo prosi iz globočine srca, da bi ji bila odslej mati. Od tistega časa se je Stela za Marijino hčer. Kako pobožno je živela svetnica pod Marijinim varstvora in koliko dobrega je storila v čast božjo in v korist ljudem! Marija ji je bila dobra mati. Tudi tebi, ljubi otrok, bo prav tako dobra mati in ti bo pomagala. da boš njen dobri otrok  in da boš goreče Ijubil   nebeškega Očeta.
f     A. Stroj