6 VELIKI INTERVJU HELENA KERMAUNER, PREDSEDNICA PD DOMŽALE 8 TEMA MESECA STROŠKI GOSPODINJSTVA V DOMŽALAH 34 ŠPORT MLADINSKI POGON NK DOMŽALE glasilo občine domžale 26. avgust 2022 | letnik lxii | številka 8 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Etno-rock festival se vrača! Zadnji vikend v avgustu bodo ulice središča našega mesta ponovno napolnili etno zvoki. Foto: Iztok Dimc Prostorska stiska v domžalskih šolah Lepo je videti vse več otrok in mladih, ki tudi letos 1. septembra prestopajo šolski prag. N abiranje novih znanj in izkušenj, ki jih bodo popeljala skozi življenje, pa niso samo njihova pravica, ampak tudi dolžnost. Šola je obvezna. Vsi tisti, ki so dolžni zagotavljati šolanje za vse otroke, pa imajo na drugi strani obveznost zagotoviti ustrezne pogoje, da vsi otroci šolo pravzaprav lahko obiskujejo. A včasih odgovorne prehiti čas … Prav to se dogaja v naši občini, kjer se šole vse bolj soočajo s prostorsko stisko. Kako velika je ta, priča podatek, da bi nekatere potrebovale kar dva ali celo več dodatnih oddelkov, ob upoštevanju normativa, da oddelek z enim učiteljem lahko obsega od 15 do 23 učencev. Posebnost med šolami je seveda Osnovna šola Roje, ki v svoje prostore sprejema učence iz vseh občin, ki so nekoč sestavljale domžalsko občino. Gre za šolo otrok s prilagojenim programom, ki je ne samo, da je dotrajana, ampak tudi poka po šivih. Investicijo v povečanje zmogljivosti bi šola potrebovala ne včeraj, ampak kar nekaj časa nazaj, a kar je zagotovo – prvega septembra otroci še ne bodo vstopili v prostore, ki bi jim omogočali zadovoljenje njihovih potreb na učnem in vzgojnem področju. Seveda je šola poskušala priti na dan z začasnimi rešitvami, a tudi te realizacije v tem šolskem letu, vsaj, kakor kaže ta trenutek, ne bodo doživele. Katere so te rešitve in kako se bo šola morala znajti v šolskem letu 2022/23, smo zapisali v prispevku v tokratnem Slam­ OBRAZI DOMŽAL OKOLJE OBRAZI TRŽNICE Življenjski projekt Branislave Ogrinc Izjemna suša v Domžalah z okolico Kmetija Moder v Študi pri Domžalah Vsi, ki poznajo Domžalčanko Branislavo Ogrinc, dobro vedo, da je vedno polna optimizma in dobre volje. S še več pozitivne energije, ki kar žari iz nje, jo je napolnil njen življenjski projekt, ki ga je zaključila pred kratkim, ravno ob svojem 70. rojstnem dnevu, ko se je vrnila z izredno čustveno bogatega in fizično napornega popotovanja, ki jo je izjemno notranje obogatil. Podala se je namreč na francoski Camino. Hodila je sama in prehodila 1000 km v nekaj več kot 14 1,3 milijona korakih.  Po vseh zbranih podatkih smo letos med najbolj suhimi občinami v državi, zraven Trzina, Mengša in nekaj občin na Primorskem. Vse od sredine maja se nas konkretne padavine izogibajo, saj več kot 15 mm (litrov na m2) ni padlo vse od 2. maja. Še celo na Obali se je to zgodilo vsaj dvakrat in prav tako po večini države. Mi pa že celo poletje pobiramo drobtine in ostanke neviht. V Ljubljani so imeli dve lokalni nevihti in zato nimajo tako suho kot pri nas.  32 Na domžalski tržnici ponujajo svojo svežo in lokalno pridelano zelenjavo. Družina Pevc, Janja z možem Mitjo, sinovoma Anžetom in Žanom ter hčerjo Sabino, se zaveda, da je taka hrana temelj zdravja. Na kmetiji Moder tako kmetujejo iz roda v rod in ohranjajo tradicijo ter sonaravno pridelavo. Z zelenjadarstvom so odraščale vse generacije na njihovi kmetiji. Pevčevi so na svoji kmetiji tako samooskrbni z doma pridelano zelenjavo in govejim mesom.  31 Vrača se Etno rock festival, ki tudi tokrat v naše mesto privablja zanimive izvajalce. V petek, 26. avgusta, bomo tako lahko prisluhnili skupinam The Balkan Exeprience of Song and Ritual, Anbot, Kontrabant in Prismojeni profesorji bluesa. Naslednji dan, v soboto, 27. avgusta, pa nas bodo zabavali Duo Stand-­ art, Peter‘s Pan, Divje jezero in Viperstone. Kot pravijo organizatorji, so veseli, da lahko vsem ljubiteljem dobre glasbe, po letu premora, znova ponudijo čudovit dvodnevni festival. Vabljeni torej v Češminov park, kjer boste lahko uživali ob zvokih tokratnega Etno-rock festivala, priznanega slovenskega festivala, ki ponuja priložnost mladim glasbenikom, da se predstavijo s svojimi stvaritvami publiki vseh generacij, ki prihaja ne samo iz Domžal, ampak iz vse Slovenije. Festival bogati naše kulturno življenje že 25 let. ROK ZA ODDAJO niku. Seveda to ne pomeni, da občina nič ne dela na področju izboljšav šolskih prostorov, pravkar se je zaključila investicija na OŠ Venclja Perka. A dejstvo je, da sta načrtovanje in pravočasna izvedba ključna, če želimo zagotavljati trajnostni izobraževalni proces. Kar pa je najvažnejše, naši otroci te dni vstopajo v novo šolsko leto. Čakajo jih takšni in drugačni izzivi, pri katerih jim odrasli lahko pomagamo. Enkrat tako, drugič drugače. Vsekakor pa verjamemo, da se bodo v prihodnje rešitve, ki jim bodo omogočale nemoteno učenje in delo v okviru obveznega šolanja, našle in realizirale hitreje, kot smo bili tega vajeni do zdaj. Pa ne glede na to, za katero šolo gre. Vsi otroci so naši otroci in si zaslužijo svetlo 11 in znanja polno prihodnost.  Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. septembra 2022. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 14. septembra 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si VPISI V JEZIKOVNE TECAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 69 13 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si 2 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, še nekaj dni nas loči od novega šolskega leta, in lepo je spremljati vse več otrok in mladih, ki tudi letos 1. septembra prestopajo šolski prag. Vsi tisti, ki so dolžni zagotavljati šolanje za vse otroke, pa imajo na drugi strani obveznost zagotoviti ustrezne pogoje, da vsi otroci šolo pravzaprav lahko obiskujejo. In tu so vse glasnejša opozorila o prostorski stiski v domžalskih šolah. V Slamnikovi izvidnici smo zato podrobneje raziskali problematiko prostorske stiske na Osnovni šoli Roje, v upanju na čim hitrejšo rešitev. V Velikem intervjuju smo se pogovarjali s Heleno Kermauner, predsednico Planinskega društva Domžale, aktivno planinsko vodnico in varuhinjo gorske narave, ki nas s svojim prepričanjem, da je biti zunaj, v hribih, na travniku ali v gozdu in občudovati pestrost življenja v naravi točno to, kar nas dela žive in nam vrača notranje veselje, vabi, da se kdaj srečamo na kakšni od številnih planinskih poti, ki bogatijo občino Domžale in njeno bližnjo okolico. V Temi meseca smo izpostavili in raziskali ter primerjali stroške gospodinjstva v naši občini, s primerljivimi stroški v drugih občinah po Sloveniji. Ugotovili smo, da plačujemo skoraj 23 odstotkov višje stroške osnovnih storitev od slovenskega povprečja, na drugi strani pa smo v občini Domžale lahko najbolj ponosni in zadovoljni s Knjižnico Domžale, saj je njena letna članarina za več kot pol nižja od slovenskega povprečja. Zgodba, ki pritegne in nas navduši, pa je zagotovo zgodba Domžalčanke Branislave Ogrinc, ki je pred kratkim zaključila svoj življenjski projekt, ravno ob svojem 70. rojstnem dnevu, ki jo je izjemno notranje obogatil. Podala se je namreč na francoski Camino. Hodila je sama in prehodila 1000 km v nekaj več kot 1,3 milijona korakih. Dovolite, da navduši tudi vas. Na straneh športa smo izpostavili Mladinski pogon Nogometnega kluba Domžale, ki v zadnjih letih žanje uspehe tako na domačih tleh kot v tujini. slamnik@kd- dom zale. si V intervenciji pri požaru na Krasu pomagali tudi domžalski gasilci Pohvala vsem gasilcem, ki nesebično pomagate in priskočite na pomoč v vsakem trenutku, ko vas ljudje potrebujemo. Ko se je zdelo, da se bo požar na Krasu začel umirjati, se je zgodilo prav nasprotno. Vročina in veter sta ognjene zublje še okrepila, tako da so bili tudi domžalski gasilci večkrat zaprošeni za pomoč pri gašenju velikega požara v naravnem okolju na Krasu. Poveljnik gasilske zveze Domžale Matjaž Merkužič ni prav nič okleval in je takoj obvestil župana, da odhajajo na intervencijo. Tja so se odpravili poklicni in prostovoljni gasilci regije Ljubljana III. V gašenju požara so skupaj sodelovali pripadniki enot: CZR Domžale, PGD Domžale - mesto, PGD Rova, PGD Studenec, PGD Jarše - Rodica, PGD Stob - Depala vas, PGD Žeje - Sveta Trojica, PGD Trzin, PGD Homec, PGD Ihan, PGD Dob, PGD Pšata - Dragomelj, PGD Vir in PGD Radomlje. Niso samo pomoč nudili, bili so tudi sami deležni pomoči. Za njihovo malico, vodo in vitaminske napitke je poskrbela Taborniška reševalna enota Civilne zaščite Občine Domžale iz Rodu skalnih taborov. »Pohvala vsem gasilcem, ki nesebično pomagate in priskočite na Iskrena pohvala in zahvala vsem gasilcem pomoč v vsakem trenutku, ko vas ljudje potrebujemo. Morda se sliši klišejsko, a dokler ne potrebuješ gasilcev, ne veš, kako zelo so zaslužni. Pojdite na pomoč in pazite nase,« jim je takrat ob odhodu zaželel župan Toni Dragar in ob njihovi naslednji intervenciji na Krasu dodal, da smo lahko hvaležni vsem gasilcem in gasilkam, ki kljub velikim nevar- nostim, ki prežijo na njih, sodelujejo na intervencijah in pomagajo po svojih najboljših močeh. »Odbila je polnoč, ko se pripeljemo v Miren. Ob vaškem nogometnem igrišču je postavljen improviziran štab in tam se nad mizo, na kateri je razgrnjen zemljevid območja, sklanjata Matjaž Merkužič in Andrej Vilar. Sta le dva izmed več sto gasilcev, Občina Domžale, Vir: Spletni portal 24ur.com Foto: Spletni portal 24ur.com Ob 80-letnici požiga Hrastnika, zlatopoljskih vasi in Korena V spomin na grozodejstva, ki so jih okupatorji med drugo svetovno vojno povzročili v posameznih vaseh, se občine, navadno z organizacijami in društvi, dogodkov spomnijo s spominskimi slovesnostmi, v katerih počastijo spomin na požige in izgone večjega števila prebivalcev iz posameznih krajev. Letos sta bili ob 80-letnici požigov vasi in izgonov prebivalstva dve slovesnosti. Prva je bila v Hrastniku 23. julija 2022, v spomin na 20. julij 1942, ko je okupator vas Hrastnik požgal, devet mož mučil in zažgal, ženske in otroke pa odpeljal v Šentvid nad Ljubljano, od tod pa v različna taborišča v Nemčiji. Delegacija Občine Moravče je položila pred spomenik sredi vasi venec, slavnostni govornik je bil dr. Milan Balažič, župan Občine Moravče, v kulturnem programu, ki ga je vodila Mira Smrkolj, so sodelovali Pihalna godba Moravče, Moški pevski zbor Tine Kos, Peški oktet in častna četa Slovenske vojske ter praporščaki Druga slovesnost je bila 6. avgusta 2022 v Podgori pri Zlatem Polju, namenjena 80-letnici požiga zlatopoljskih vasi in vasi Koreno. Okupator je namreč 7. julija 1942 požgal vas Koreno in v enem od poslopij v ognju usmrtil 16 domačinov, ženske in otroke pa odpeljal v izgnanstvo. Drugega avgusta je zagorelo 120 domov v zlatopoljskih vaseh, od koder je PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IHAN ob svoji 100-letnici delovanja vabi na SLOVESNOST, ki bo 10. septembra 2022 in se bo pričela ob 16.00 s svečanim mimohodom gasilk in gasilcev skozi Ihan ter nadaljevala s Vabljeni k branju Slamnika. 1 0 0 let kulturno - zabavnim programom na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. Vljudno vabljeni! Špela Čarman, odgovorna urednica ki so na Kras prihiteli z vseh koncev Slovenije. Dim smo zavohali že na vipavski hitri cesti. Poklicna gasilca iz Centra za zaščito in reševanje Domžale sta v Miren prišla že drugič. Prvič sta prišla v torek ob 7.00 in ostala do 21.30, nato pa se v sredo vrnila še v nočno izmeno. Stojita nad mizo z zemljevidom, ki sestavlja ‘ad hoc’ štab ob nogometnem igrišču. Koordinirata enote in jih razporejata na tri obrambne sektorje požarišča v Mirnu. Ponoči je bilo pod njunim nadzorom skoraj 150 gasilcev, predvsem iz osrednjeslovenske regije.« V daljavi se hrib od Lokvice proti Mirnu občasno zasveti oranžno, tam je požarna linija, saj se požar od tam skuša širiti proti naselju. »Nadzorujemo ga in varujemo hiše. Za zdaj uspešno,« pravita. »Njuna zamenjava prihaja ob sedmih zjutraj, predala bosta poročilo o stanju na terenu, zamenjale se bodo tudi gasilske enote,« tako je avtorica Tina Hacler za portal 24ur.com doživeto opisala preživeto noč med gasilci na gorečem Krasu. bilo v izgnanstvo odpeljanih več kot 220 ljudi. Organizatorja slovesnosti sta bila Občina Lukovica in Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica ob sodelovanju Krajevne skupnosti Zlato Polje in Športnega društva Zlato Polje. Slovesnosti so prisostvovali praporščaki, predstavniki združenj borcev za vrednote NOB ter Območno združenje slovenskih časnikov Domžale s častno enoto. Zbranim so spregovorili: mag. Olga Urankar, županja Občine Lukovica, Aljaž Vrhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije, Marjan Križman, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica, ter predsednik Sveta KS Zlato Polje Janko Jamšek. V kulturnem programu so nastopili Godba Lukovica, Moški pevski zbor Lipa Trojane, KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja in harmonikarji, program pa je povezovala Helena Urbanija. Požiga vasi so se spomnili tudi s položitvijo venca, na dogodke pred osmimi desetletji pa bo odslej spominjal lesen kip Matere z otrokom, kiparja Vlada Cencla iz Velenja. Žrtve druge svetovne vojne združuje Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, ustanovljeno 9. junija 1991 na rajhenburškem gradu v prisotnosti okrog 8000 slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev. Na tem gradu zato, ker je bil grad leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi. V gradu je Muzej slovenskih izgnancev. Le nekaj mesecev pozneje je bilo ustanovljeno Društvo izgnancev Domžale. Vera Vojska Foto: Miro Pivar SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi Pravljične urice s terapevtskim učinkom Tradicionalni Otroški gledališko-lutkovni Živ-žav v Dobu Vabimo vse otroke v starosti od 6 do 12 let na pravljične urice s terapevtskim učinkom, ki jih organiziramo terapevti na Študijsko-raziskovalnem centru za družino v Domžalah. Najmlajšim se spet obeta šest pravljičnih nedeljskih popoldnevov, za katere bodo poskrbele predstave na odru Kulturnega društva Jožef Virk Dob na Močilniku. Pravljice so osnovna hrana za dušo tako otrok kot odraslih. Pravljične urice s terapevtskim učinkom so namenjene otrokom, saj prek njih lažje doživimo in razumemo otrokovo počutje. Za svojo stisko otrok včasih ne najde besed in mu pravljica pomaga, da odrasli obravnavamo njegovo stisko resno. Otroku preko njemu znanih bitij (živali, rastline, narava) pravljica ponuja rešitve. Omogočajo nam uvid v otrokovo počutje in dojemanje. Otroku pomagajo poimenovati in (raz)ločiti občutke in čustva. Kakovostna pravljica ne zatiska oči pred realnimi situacijami. Včasih ne vemo, kako otroku predstaviti spremembe in nove izzive. Terapevtske pravljice bodo otroka opolnomočile ter mu dale vedeti, da je sposoben, da zmore, da ni edini z neko težavo in da v njej ni sam. Pravljica tako nam kot tudi otroku predstavlja varen kotiček. Zavedamo se, da bo konec srečen in da rešitev vedno obstaja. Pravljice bodo potekale ob ponedeljkih od 15. do 16. ure v prostorih ŠRCD, Ljubljanska 64, Domžale in so brezplačne. Prijave na telefon: 041 922 130 (Lidija Bašič Jančar) ali na e-naslov: info.domzale@ srcdljubljana.com. Vabljeni! Pohitite, da ujamete Čarobni dan Če malo pohitite, lahko ujamete Čarobni dan, ki se v Arboretum Volčji Potok vrača v nedeljo, 28. avgusta 2022. Pridružite se množici navdušenih obiskovalcev, ki že vedo, da jih pričakujejo športne, ustvarjalne in glasbene delavnice, da ne bo manjkalo zanimivih čarobnih nastopov, številnih presenečenj, predvsem pa množice prijetnih trenutkov in priložnosti, da preživite res čaroben dan. Čarobni dan bo za obiskovalce odprt od 10. do 18. ure, na ta dan pa je vstop v Arboretum Volčji Potok (za člane kluba Čarobni dan) možen po principu 1 vstopnica = 1 družina. Tudi ta tradicionalna prireditev potrjuje, da je Arboretum Volčji Potok v vseh letnih časih prijazen družinam, saj jim nudijo ugodno vstopnino. Cena družinske vstopnice je 23 evrov oziroma 28 evrov za dva obiska, velja pa za eno ali dve odrasli osebi in vključuje osnovnošolske otroke ter otroke od dopolnjenega 3. leta dalje (skupaj največ pet otrok). Vstopnica za dva obiska velja za eno družino. Prvi obisk velja na dan nakupa, drugi pa kadarkoli v istem letu, razen za koncerte, Čarobni dan in posebne dogodke. Za otroke pa so v nekaj dneh v avgustu zagotovili celo brezplačno vožnjo s cestnim vlakom, ki je za vse generacije posebna dogodivščina. Zadovoljni so z obiskom filmskih predstav, skupaj z Mestnim kinom Domžale, med številnimi razstavami, pa naj gre za tropske metulje, ki so še posebej zanimivi, ali vrsto različnih cvetlic, ali razstave o življenju in delu ljudi, ki so povezani z arboretumom, vabijo pa tudi na novo razstavo Lesene zunanje preobrazbe. Potujoča razstava fotografij je doživetje z materijo lesa, namenjena je vsem ljubiteljem gozda in dreves, saj spodbuja k vgradnji in uporabi lesa ter drugih naravnih materialov. Razstavišče pod arkadami je dekorirano z več kot 500 orhidejami, 16 celostnimi preobrazbami zunanjih ureditev in sedemčutno muzejsko inštalacijo. Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok tudi v zgodnji jeseni, ko se listje obarva z najrazličnejšimi barvami in prijetno šumi pod nogami, dobrodošli v različnih delavnicah za vse generacije, ornitoloških in drugih sprehodih. Fotografi vseh vrst pa ne pozabite, da je do 4. septembra 2022 še čas, da v arboretum pošljete fotografije z motivi poletja v našem parku. Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok društvo upokojencev domžale vabi k sodelovanju v projektu Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu v torek, 13. septembra 2022, med 9.30. in 13.00 v Knjižnici Domžale. Za udeležbo se je treba prijaviti v tajništvu Društva upokojencev Domžale po tel. 01 724 19 04 ali osebno vsak ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Dobrodošli! Z odra že množico let najmlajše iz Doba in širše okolice pozdravljajo liki bolj in manj znanih pravljic in zgodbic. Rdeča Kapica, Gusar Berto, Palčica, Trije prašički, Pic- ko in Packo so le nekateri, s katerimi otroci pojejo ali jih spodbujajo, opozarjajo, prav vsaka pa ima svoje sporočilo, zaradi česar si jo radovedni gledalci zapomnijo in se radi vračajo. Veseli smo, da letošnjo abonmajsko sezono začenjajo domači igralci otroške gledališke skupine, in sicer se bodo 25. septembra 2022 predstavili z novo priredbo predstave po slovenski ljudski pravljici Mojca Pokrajculja. Katerih bo pet naslednjih predstav? Izvedeli boste pravočasno, bodo pa vse prijetne, na svoj način zabavne in poučne ter poskrbele, da vam za gledališke nedeljske urice ne bo žal! Vabljeni k vpisu abonmaja za otroke, v katerega bo vključenih šest nedeljskih predstav za najmlajše. Možen je tudi ogled posameznih predstav. Z vpisom abonmaja si zagotovite stalni sedež v prijetni dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu. Dobrodošli! Informacije in rezervacije: 041 420 610 4 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii iz urada župana Zaključek poletja Letošnje poletje si bomo vsi zagotovo zapomnili po izredno visokih temperaturah, ki so nas umikale v prijeten hlad Kamniške Bistrice, kar jo je, kot se žalostno sliši, sploh še ostalo. Poletje je pokazalo svoj pravi obraz in velikokrat so se s posledicami morali boriti tudi naši gasilci. Prizanesla ni tudi marsikatera nevihta in tako se moramo na tem mestu spet spomniti na njih in se jim iskreno zahvaliti, da skrbijo za nas in našo varnost. Hvala vam, dragi gasilci! V vročih poletnih dneh se je v Domžalah tudi veliko dogajalo. Kar nekaj je bilo tistih prijetnih, toplih večerov, ko smo se ob zvokih dobre glasbe lahko zabavali skupaj s svojimi prijatelji, manjkala ni tudi Kuhna na plac, ki se ji je letos pridružila večerna različica, ki je bila res uspešna. Pod retro lučkami in s prijetno glasbo smo lahko uživali v specialnih kulinaričnih dobrotah. V letošnji sezoni nas čakata še dve, malce bolj jesenko obarvani. Povabljeni. Pred nami je zelo pestro jesensko obdobje. O pestrem političnem dogajanju naj tako pišejo drugi, mi pa se bomo še naprej trudili, da bomo v naših prelepih Domžalah poskušali zagotoviti dobre pogoje za življenje vsakega Domžalčana in Domžalčanke. Počasi se končuje kar nekaj pomembnih investicij, ki bodo pomembno vplivale tudi na varnost v prometu. Prihajamo v čas, ko bodo naše ceste spet polne šolarjev. Pred nami je torej prvi šolski dan! Vozniki in vsi ostali udeleženci v prometu – bodimo pozorni na naše najmlajše. Poskrbimo, da bodo njihovi prvi dnevi kot tudi vsi ostali vedno varni in brezskrbni. Tudi vsem ostalim šolarjem želim dober začetek šolskega leta. Želim vam veliko novih znanj, krasnih prijateljstev, novih krajev in prelepih spominov. Kot nekakšno uverturo v šolsko leto bomo izpeljali tudi Hroščkov festival. V Češminovem parku bo spet polno otroškega smeha. Se vidimo v soboto, 10. septembra! Srečno! Župan Občine Domžale Toni Dragar slamnik@kd- dom zale. si Začenjamo Prenova atletske steze ob OŠ Nova streha in z obnovo Domžale in nove tribune v ograja na OŠ vodovodnega in Športnem parku Ihan Venclja Perka kanalizacijskega V izvedbi je zamenjava dotrajane tno se izvaja zunanja ureditev okoli Tudi med letošnjimi šolskimi poleomrežja v športne podlage na atletski stezi temeljne plošče ter postavitev nad- tnimi počitnicami je Občina Domžaob Osnovni šoli Domžale. Odstra- streška s potrebno ozemljitvijo in od- le pristopila k investicijam na nekaŠkocjanu nitvi dosedanje podlage iz tenisita vodnjavanjem. S tem bo omogočeno terih šolskih in vrtčevskih objektih. V Škocjanu začenjamo s posegom v občinske javne ceste in spremembo prometnega režima popolne zapore občinskih javnih cest: • LC 235061 Prevoje pri Šentvidu– Studenec pri Krtini, od stac. 1890 m do stac. 2430 m, • JP 573033 Brezje pri Dobu–Škocjan od stac. 520 m do stac. 700 m, • JP 573036 Brezje pri Dobu–Škocjan od stac. 0 m do stac. 320 m, Popolna zapora bo vzpostavljena od 16. 8. 2022 do 30. 3. 2023, od 7. do 17. ure zaradi obnove vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Obvoz bo označen po elaboratu začasne prometne ureditve podjetja HNG, d. o. o. Omogočen bo nujen dostop v primeru intervencije. Prosimo za razumevanje. Občina Domžale Obnova ceste Količevo V avgustu 2022 smo začeli z gradnjo oziroma rekonstrukcijo na občinski lokalni cesti Količevo mimo tovarne Helios. Dela bodo potekala na odseku obstoječe lokalne ceste (LC 071081) v dolžini približno 900 m. Uredili bomo novo asfaltno vozišče in ploč- Začetek gradbenih del na Koliški cesti nik ob drugem robu ceste. Na obravnavanem odseku je predvidena še obnova vodovoda (na spodnjem delu trase), ureditev mešanega, meteornega in fekalnega kanala, ureditev javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov. Izvajalec gradnje, izbran v postopku javnega naročila, je podjetje Elicom, d. o. o., Ljubljanska cesta 106 a, Domžale. V tem času bo oviran promet na lokalni cesti z delno zaporo in nekaterimi popolnimi zaporami prometa na določenih delih ceste. Uporabnike naprošamo, da upoštevajo spremembo prometnega režima delne in popolne zapore v skladu z označenim načrtom začasne prometne ureditve. Predviden rok izvedbe rekonstrukcije ceste je tri mesece. Hvala za razumevanje. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek OŠ Venclja Perka z novo streho in ograjo v novo šolsko leto Dela na atletski stezi ob Osnovni šoli Domžale sledi priprava podlage in polaganje športne podlage iz umetne mase ter zaris tekalnih prog. S tem bomo učencem izboljšali pogoje vadbe ter znižali stroške rednega vzdrževanja, ki ga zahteva tenisitna podlaga. Nova podlaga je bolj prožna, kar med uporabo zmanjšuje obremenitve sklepov ter s tem zmanjša število poškodb. V športnem parku Ihan je izvedena temeljna armaturna plošča za nove tribune in nadstrešek. Trenu- spremljanje dogodkov na nogometnem igrišču tudi v vremensko manj ugodnih pogojih. V sredini oktobra 2022 pa je predviden zaključek del, ko bodo montirane še nove nivojske tribune, ki bodo omogočile več kot sto sedišč. Nov objekt bo tako gledalcem nudil več ugodja in varnosti ob spodbujanju športnikov, nastopajočim pa več ponosa ter s tem zanosa za dokazovanje na igrišču. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek V sredini avgusta 2022 smo zaključili z deli na Osnovni šoli Venclja Perka Domžale, kjer smo obnovili streho šole, zaradi dotrajanosti pa zamenjali tudi betonsko ograjo vzdolž železniške proge. Dela so vključevala menjavo dotrajane in poškodovane kritine. Glavnina konstrukcije strehe (leseno paličje) je bila v dobrem stanju, tako da se je v sklopu prenove menjal le del konstrukcijskih elementov strehe. Objekt je na novo prekrit s profilirano jekleno, pocinkano in barvano pločevino. Pred tem pa je bila že zaključena zamenjava dotrajane betonske ograje vzdolž osnovne šole in železniške proge. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Prvi šolski dan Drage učenke in učenci, pred nami je spet september in z njim tudi prvi šolski dan, v letošnjem letu za 479 prvošolčkov. Naj bo prvi šolski dan za vas prav poseben in nepozaben, naj pusti v vas polno lepih vtisov, ki jih boste pomnili vse življenje. V naši občini veliko sredstev nameMed letošnjimi šolskimi poletninjamo izobraževanju in vzpostavitvi mi počitnicami je Občina Domžadobrih pogojev za otroke, ki so naša le pristopila k investicijam na neprihodnost. Vsako leto načrtujemo katerih šolskih in vrtčevskih objekinvesticije na tem področju, seveda tih. Dela so potekala na Osnovni šoli glede na potrebe in predvsem prora- Venclja Perka Domžale, kjer smo občunske možnosti. Domžalska občina novili streho na šoli, zaradi dotrajazdružuje šest osnovnih šol, dve po- nosti pa smo že zamenjali betondružnici in eno dislocirano enoto v sko ograjo vzdolž železniške proJaršah. Kot je v navadi, smo tudi letos ge. V omenjeno varnost so vkljuposkrbeli, da se boste šolarji v šolah čene tudi obnove in prenove infrapočutili kar se da prijetno in varno. strukture, naj med drugim izposta- vim tudi, da se izredno veselim novega podhoda železniške postaje, ki bo predstavljal veliko novost in izredno varnost za naše otroke, ki na tej relaciji obiskujejo osnovno šolo. Pri Osnovni šoli Domžale se izvaja gradnja nove atletske steze. Občina Domžale na prvi šolski dan seveda ni pozabila na naše nove šolarje. Vsem domžalskim prvošolcem podarjamo majhno pozornost – nahrbtnik, prvošolsko rutko in knjigo z naslovom Hrošček Simon širi zadovoljstvo. Tako, kot je do zdaj že bilo v navadi, pa četrtošolcem podarjamo karto Domžal. Dragi otroci, dragi starši. Do konca poletnih počitnic je zgolj samo nekaj dni. Dobro jih izkoristite, uživajte še v zadnjih brezskrbnih dneh, da se boste spočiti in zvedavi vrnili v šolske klopi. Prepustite se vzdušju, ki so ga za vas pripravili ravnatelji in učitelji, ter se s pomočjo svojih bližnjih in novih prijateljev dotaknite zvezd. Zavedajte se, da je vse mogoče, da zares ni meja. Srkajte znanje, bodite pogumni na svoji poti in sledite svojim sanjam. Srečno in varno na vaši poti do novih znanj, posebno pa na poti v šolo in domov, kjer bomo vozniki vsak dan posebno pozorni na vas. Srečno vsem šolarjem in staršem! Župan Občine Domžale Toni Dragar Direkcija RS za infrastrukturo je začela z deli na železniški postaji Domžale Izvajalec Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo je s 16. avgustom 2022 začel s pripravljalnimi deli na železniški postaji Domžale. Začenjajo s pripravljalnimi deli, ki ob­segajo pripravo gradbišča. Postavili so gradbiščne zabojnike, ogradili gradbišče, postavili table in podobno ter prestavili in zaščitili kabelsko kanalizacijo. Zaradi prenove notranjih prostorov v postajnem poslopju so z 22. avgustom 2022 prodajalno kart začasno prestavili v zabojnik. Kot smo že pisali, je v letu 2022 predvidena nadgradnja železniške postaje, s katero bo zagotovljena peronska infrastruktura skladno s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost ter zagotovljena prijaznej- Dela bodo obsegala nadgradnjo tirov in tirnih naprav, gradnjo dveh novih bočnih peronov, izvedbo podhoda do peronske infrastrukture z elementi oziroma napravami za funkcionalno ovirane in invalidne osebe, s katerim bosta povezani tudi Kolodvorska cesta in Roška ulica, ureditev postajnega poslopja, čakalnice in sanitarij, ureditev parkirišča in kolesarnic, namestitev novih signalnovarnostnih naprav ter nadgradnjo telekomunikacijskih in elektroinštalacijskih naprav. Ocenjena vrednost na podlagi izdelanega investicijskega Prodajalna kart je začasno prestavljena v zabojnik. ša infrastruktura, prilagojena gibalno oviranim osebam. Nadgradnja bo omogočila optimizacijo delovnih procesov na območju železniške postaje in zmanjšanje stroškov vzdrževanja ob višji stopnji varnosti v železniškem prometu. programa znaša 18,84 milijona evrov. Predvideno je sofinanciranje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v višini 7,26 milijona evrov. Vir: Direkcija za infrastrukturo, www.krajsamorazdalje.si Foto: arhiv Občine Domžale Se vidimo spet na Kuhni na plac V soboto, 3. septembra 2022, ponovno vabljeni na domžalski tržni prostor, kjer bo znova zadišalo po kulinaričnih dobrotah, ki jih bodo za ljubitelje domače hrane in pijače pripravili številni lokalni gostinci. Kuhna na plac se po mesečnem premoru ponovno vrača in kuha za vas – tokrat kar ves dan. V prijetnem mestnem utripu bodo gostinci predstavili raznovrstno in bogato ponudbo kuharskih dobrot. Kuhali bodo lokalni in slovenski ponudniki, pri čemer bo imel vsak v ponudbi najmanj tri jedi. Na svoj račun bodo lahko prišli tako ljubitelji tipičnih slovenskih jedi, ki prisegajo na tradicionalne domače okuse, kakor tudi tisti, ki si želijo poizkusiti nekaj drugega. Pestra ponudba manjših obrokov po dostopnih cenah in kuhanje na sobota 10. 9. 2022 od 10. do 18. ure ČEŠMINOV PARK Povezovalec Rok Terkaj • Skupina Čuki • Pikina dežela • Ustvarjalne delavnice • Znanstvene dogodivščine BeeZOO paviljona • Odprtje čebelarskega em Šumberku • Voden ogled po Pravljičn Za Ohranjanje Okolja odprtem obiskovalcem omogoča, da v družbi prijateljev, znancev in bližnjih, ob prijetnem kramljanju, poskusijo več različnih jedi in spoznajo sezonsko ponudbo sveže pripravljene hrane. V raznovrstni in bogati kulinarični ponudbi obrokov lahko prav vsak obiskovalec izbere nekaj po svojem okusu. Lepo vabljeni v soboto, 3. septembra 2022, od 11. do 22. ure na celodnevno Kuhno na plac. Se vidimo na Kuhni. Občina Domžale 6 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si V HRIBE HODIMO ZGODAJ, DA SMO DO OPOLDNEVA ŽE VARNO V DOLINI HELENA KERMAUNER, PREDSEDNICA PD DOMŽALE, AKTIVNA PLANINSKA VODNICA IN VARUHINJA GORSKE NARAVE Helena Kermauner je predsednica Planinskega društva Domžale, enega najstarejših in najbolj priljubljenih društev v naši občini, saj ima več kot 740 članov. Renata Ucman Foto: Iztok Dimc L jubitelje planinstva in pohodništva povezujejo z vodenjem številnih zanimivih pohodov in jih obenem ozaveščajo, kdaj in kako se v spremenjenem podnebju podati v hriboviti in gorati svet. Med drugim so skrbniki Domžalske poti spominov in lastniki zelo obiskanega Domžalskega doma na Mali planini. Na mnoge pohode širom Slovenije in Istre se tudi sama odpravi kot izkušena in zelo aktivna planinska vodnica. V naši okolici jo je že zdavnaj očarala in prevzela čudovita Velika planina, ob ranih poletnih jutrih jo pokliče Kamniški vrh, v jeseni pa je ob vonju navadnih ciklam nikoli ne pusti ravnodušne pot do Ciclja in nato do Sv. Miklavža nad Savo. Kot predana varuhinja gorske narave planince in pohodnike spodbuja k trajnostnemu sobivanju z naravo. Pred štirimi leti je Planinsko društvo Domžale, ki mu predsedujete, praznovalo 70. obletnico delovanja, saj je to eno najstarejših in danes tudi najbolj priljubljenih domžalskih društev z zares velikim številom članov, ljubiteljev planinstva, pohodništva in narave, kajne? Drži, kar veliko desetletij smo že prisotni v Domžalah. Kljub temu smo na letošnji prireditvi ob občinskem prazniku v Češminovem parku s svojo prisotnostjo marsikoga tudi presenetili, da imamo v Domžalah planinsko društvo. Pa smo res tudi priljubljeni? Morda bi temu radi verjeli, saj nam število članstva vsako leto narašča. Več kot 740 članov nas je že, toliko nas še ni bilo nikoli doslej in to vseh generacij. Veliko je otrok, njihovih staršev in generacij starih staršev. Tudi v času epidemije s koronavirusom nam podpora članov ni padla, ravno nasprotno. Takrat smo vsi še več hodili in komaj čakali, da se bomo lahko spet skupaj podali na kakšno turo. Na katere društvene dosežke in podvige ste kot predsednica Planinskega društva Domžale v zadnjem času najbolj ponosni? Na vsa izvedena gorniška usposabljanja in prostovoljstvo! Letos ponovno poteka celoletna alpinistična šola in dvomesečni tečaj športnega plezanja, imamo enodnevne tečaje gibanja po zavarovanih poteh in družinski gorniški tabor. Dejstvo je, da vseh prijav nismo mogli sprejeti, saj se je na tečaje prijavilo mnogo več udeležencev, kot imamo prostorskih zmožnosti in inštruktorjev za kakovostno izvedbo. To nam vsekakor daje smernice in možnosti delovanja, ki jih ne smemo zamuditi tudi v naprej. Prostovoljstvo pa je tista sila, s katero izvajamo vse aktivnosti društva, o katerih danes govorim v tem prispevku. Čudovito je, da je v tej družbi moč Med bolj obiskanimi so zagotovo hrib Sveti Primož nad Kamnikom, Rašica, Janče, Murovica, Limbarska gora, Špilk. Za kakšen krajši rekreativni sprehod pa sta kot nalašč Ihanska krožna pot in Homška učna pot. Biti zunaj, v hribih, na travniku ali v gozdu in občudovati pestrost življenja v naravi je to, kar nas dela žive in nam vrača notranje veselje. združiti toliko pozitivnih in energičnih ljudi. Naša markacijska skupina ima že vsak teden akcijo na planinskih poteh, a jim kljub temu ne zmanjka dobre volje in motivacije. Vsa društvena dela opravljajo aktivni člani kot prostovoljci, v svojem prostem času! Planinstvo je v občini Domžale, skorajda v naročju KamniškoSavinskih Alp, izjemno priljubljeno. Katere okoliške ture so domžalskim planincem najljubše? Prebivalci naše občine imamo ta privilegij, da smo lahko v pol ure že v dolini Kamniške Bistrice, od koder nas poti vodijo tako do Kamniškega ali Kokrškega sedla in od tam do najvišjih vrhov, ki jih iz doline dnevno občudujemo. A ni treba iti zelo visoko. Kompotela je izredno lep razglednik na dvorišču Grintovcev. Ravno tako šteje tudi vsak drug hrib. Med bolj obiskanimi so zagotovo hrib Sveti Primož nad Kamnikom, Rašica, Janče, Murovica, Limbarska gora, Špilk. Za kakšen krajši rekreativni sprehod pa sta kot nalašč Ihan- ska krožna pot in Homška učna pot. Biti zunaj, v hribih, na travniku ali v gozdu in občudovati pestrost življenja v naravi je to, kar nas dela žive in nam vrača notranje veselje. Mnoge pohode vodite kot izkušena in zelo aktivna planinska vodnica. Na katerih turah, predvsem v naši okolici, se vam lahko pridružijo vsi tisti, ki se v hribovitem in goratem svetu počutijo varnejši ob planinskem vodenju? Vodniki planinskega društva Domžale vsako leto ponudimo pester nabor vodenih pohodov. Od zelo zahtevnih tur pa do lažjih pohodov in izletov. Tudi za osnovnošolce, ne glede na šolo, ki jo obiskujejo, imamo enkrat mesečno vodene pohode po bližnji okolici. Največ pohodov vodim na Veliko planino in to v vseh letnih časih in z različnih izhodišč. Vodim pa tudi pohode, kjer je zraven organiziran še avtobusni prevoz. Nismo niti najhitrejši niti ne sežemo do najvišjih vrhov, se pa zato podamo po zanimivih poteh širom Slovenije in Istre. Če je le mogoče, pohode združimo še z ogledom lokalnih zanimivosti. V oktobru se bomo tako podali na Kozjansko in pohod združili z ogledom visokodebelnih sadovnjakov. Na pohode so vabljeni vsi, članstvo v našem društvu ni pogoj za udeležbo. Kot vodnica se vedno prilagodim skupini, velja pa tudi obratno. Marsikdo se najprej boji tempa skupine in neznane družbe, ob zaključku dneva pa smo že vsi prijatelji in ob ponovnem snidenju že stari znanci. Katere manj znane ture so vam, poleg omenjenih, v naši okolici osebno izjemno ljube, saj ste zelo naklonjeni naravi in aktivnemu preživljanju svojih prostih tre­nut­kov na višjih nadmorskih višinah? Prihaja jesenski čas in hoja po grebenu do Ciclja in naprej do Sv. Miklavža nad Savo me ob intenzivnem vonju ciklam nikoli ne pusti ravnodušne. Ob ranih poletnih jutrih me največkrat pokliče strmi Kamniški vrh, ki se tedensko preoblači v barvah pestrega alpskega cvetja. To je res en sam botanični vrt. Vsakič drugačna in vedno malce skrivnostna, a kljub temu tako zelo domačna Velika planina, me je že zdavnaj očarala in začarala. Je res nekaj posebnega, njena energija te napolni kot snop svetlobe z neba. V društvu ste skrbniki Domžalske poti spominov, ki je še vedno aktualna. Kje poteka trasa te poti po naši občini in kaj je mogoče na njej videti, doživeti? Domžalska pot spominov (DPS), nekdanja Pot spominov NOB občine Domžale, je od leta 2007 planinska obhodnica okoli Domžal. Poteka skozi deset občin, v dolžini približno 100 kilometrov. Skozi našo občino ji lahko sledimo od hriba Šumberka proti Velikem vrhu (Križentavru), kjer se sreča z Ihansko krožno potjo. V bližini lahko obiščemo izredno zanimivo kraško Železno jamo in jamarski muzej. DPS se nato vzpne proti Sv. Trojici, kjer stoji spomenik na kraju padlega bombnika, nato pa po grebenu do Katarije in naprej do Trojan. Ob povratku po severni strani pa na področju Kolovca obiščemo partizansko Lukovo bolnico / bolnico Triglav. Pot je s strani naših markacistov v letošnjem letu povsem na novo nadelana z mostički in stopnicami ter poteka po nekdanji stari trasi ob potoku. Kdor prehodi celotno pot in zbere vse žige v t. i. Dnevniku poti, prejme priznanje, spominsko značko ter dobropis za spanje v Domžalskem domu na Veliki planini. Planinsko društvo Domžale je lastnik Domžalskega doma na Mali planini, kot se tudi uradno imenuje, zelo radi pa ga obiščejo tudi domžalski planinci, kajne? Domžalski planinci se dokaj redno udeležujejo stalnih dogodkov pri Domžalskem domu, saj ga že od same gradnje naprej prepoznavajo kot domžalsko planinsko središče na Veliki planini. Naslednje leto bomo obeležili njegovo 70. obletnico obstoja, kar je izjemen dogodek in dosežek za naše društvo. Organiziramo vsaj štiri redne dogodke v vsakem letnem času, od pomladnih delovnih akcij, poletnega spoznavanja rastlin, tradicionalnega srečanja domžalskih planincev konec avgusta in prazničnega pohoda v zimski idili, ko v planinskem domu tudi prespimo. Domžalski dom je naš planinski dom, katerega vzdrževanje za društvo pomeni zelo veliko obvezo, pa tudi veselje in neizmeren ponos. Vzdrževanje planinske koče na takšni višini in v vseh vremenskih razmerah je svojevrsten zalogaj, ki ga uspemo obvladovati le z obilico prostovoljskega dela, saj sredstva za podporo niso nikoli prav velika. Velik pomen in trud skupaj z najemnikom Domžalskega doma polagamo v vsakoletno ohranjanje obeh certifikatov: Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča. Obiskovalce planine tako tudi na prijazen način seznanjamo s primernim vedenjem v koči in na pašnikih. A prav množični turizem in promet v zadnjem času zelo obremenjujeta Veliko planino, eno najbolj priljubljenih in obiskanih planin v naši okolici. Kaj ukreniti, da jo bomo vsi skupaj ohranili za zanamce? Tolikšnega števila obiskovalcev Velike planine, kot smo jim priča v zadnjih letih, planina ne bo zdržala brez vidnih posledic. Že v preteklosti je bilo narejenih kar nekaj študij, kako to ranljivo in občutljivo gorsko območje zaščiti in ohraniti. Na poteh in v kočah prevladujejo domači in tuji pohodniki, turisti. Med njimi je zelo malo gorniško ozaveščenih obiskovalcev, ki bi prišli peš iz doline po označenih poteh in bi se v koči zadovoljili s skromnejšo ponudbo. Le tako bi lahko zmanjšali količino porabljene energije in odpadnih voda ter hrupa, ki ju množični turizem prinaša. Rešitve za planino se kažejo predvsem v samoomejevanju naših želja in potreb ob obveznem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Le kaj bi bila planina brez pastirjev? Kot varuhinja gorske narave tudi med domžalskimi planinci spodbujate trajnostno sobivanje z naravo. Kakšno bi to moralo biti za ohranitev narave? Gre za zelo širok spekter delovanja. Vse naše dejavnosti v naravi puščajo sledi in vplivajo na okolje, zato ravnajmo odgovorno, se tega zavedajmo, osveščajmo ostale ter bodimo zgled. Varčujmo z energijo, spoštujmo vse vire pitne vode, prehranjujmo se lokalno in dajmo pred- letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si nost ponovni uporabi pred novimi nakupi. Vsak od nas mora začeti pri sebi in skupaj lahko dosežemo velike spremembe, ki pa ne sežejo samo na gorska območja, ampak opredeljujejo svet, v katerem želimo živeti. Ozaveščate o zaščitenih planinskih rastlinah, na primer o arniki. Za marsikatero rastlino niti ne vemo, da je zaščitena in se je ne sme nabirati v naravi. Katere so to? Kar nekaj je zavarovanih rastlin v Sloveniji in v širšem evropskem območju, pa se zaradi njihove pestrosti pri nas tega niti ne zavedamo. Navadni mali zvonček je pri nas tako vsakdanji, da niti ne pomislimo, da gre za zavarovano rastlino, medtem ko ga tujci skrivoma tihotapijo iz naših logov ter doma sadike razmnožijo in jih bogato prodajajo. Arnika žal izginja. Tudi iz razloga pretiranega nabiranja. Je zavarovana rastlina, pri kateri velja, da jo lahko nabirate le s posebnim dovoljenjem, pa še to samo nekaj cvetov za osebno uporabo. Največ škode pa se zgodi pri sviščih, po domače encijanu. Ljubitelji te grenčice zmotno verjamejo, da se napoj pripravlja iz korenin rastline z modrimi cvetovi, pa temu ni tako. Encijan je pri nas že od leta 1922 uvrščen med zavarovane rastlinske vrste. Velja, da se nobenih zaščitenih rastlin ne nabira, ne za naše ne za njihovo dobro. Pa tudi vse ostalo cvetje je najlepše natanko tam, kjer je zacvetelo. Že telefon, ki ga imamo v žepu, zadostuje, da poslikamo vso lepoto in si naredimo svoj foto album cvetja. Spoznavanje cvetja in zelišč je lahko zelo zanimivo in koristno. Pri tem si lahko pomagamo z raznoterimi knjižicami, seminarji ali delavnicami na terenu, ki so temu namenjeni. Nikakor pa ne nabirajte zdravilne rastline, katerih učinkov ne poznate dovolj. Podnebne spremembe so vse očitnejše tudi v planinskem svetu po Sloveniji, prav zaradi njih pa so lahko planinski izleti nevarnejši. Kaj svetujete domžalskim planincem, kako se varno podati v bližnje hribe in nato v dolino? Za svojo varnost lahko največ naredi vsak sam z dobro pripravo na turo. Treba je natančno vedeti, kje nas bo pot vodila, kam se lahko umaknemo, kje lahko poiščemo zavetje. Ne zanašajmo se na fotografije z družabnih omrežij, saj redko pokažejo dejanske razmere na terenu. Vsekakor pa moramo že nekaj dni prej spremljati vre- Vsakič drugačna in vedno malce skrivnostna, a kljub temu tako zelo domačna Velika planina me je že zdavnaj očarala in začarala. Je res nekaj posebnega, njena energija te napolni kot snop svetlobe z neba. mensko dogajanje in napovedi. Poleti velja znano načelo, da je treba hoditi v hribe tako zgodaj, da smo do poldneva, ko se začne nevarnost neviht, že varno nazaj v dolini! Za območje Velike planine si lahko pomagamo tudi z našo vremensko postajo, kjer beležimo trenutno temperaturo, moč vetra ter razmere opazujemo prek kamere. Vsi podatki so dosegljivi prek društvene spletne strani. Nahrbtnik, v katerem ne smejo manjkati vetrovka, kapa in rokavice tudi v poletnih dneh, vsaj dva litra vode, kakšna energijska ploščica ter dobri čevlji, so del osnovne opreme za v hribe. Ko smo na turi, uporabljajmo markirane poti in ne hodimo po bližnjicah ter brezpotjih. Predvsem pa poslušajmo svoje telo in upoštevajmo občutke. Morda ni dober dan za hribe. Če se ne počutimo dobro ali ne zaupamo v svojo izbiro poti, je bolje obrniti in se varno vrniti v dolino. Domžalski planinci torej skrbite tudi za varne in strokovno urejene planinske poti v naši okolici? Urejanje planinske infrastrukture je ključno delo naših markacistov. V naši domeni je urejanje planinskih poti v domžalski občini, kjer pokrivamo traso Domžalske poti spominov, kot tudi vse dostope na Veliko planino iz Stahovice, s Krivčevega, s prelaza Volovjek ter nenazadnje tudi iz Kamniške Bele čez Presedljaj in Konja. Velik obisk Velike planine terja tudi bolj obsežno in drugačno nadelavo planinskih poti. Obiskovalce, ki se pripeljejo do urejenih parkirišč, želimo obdržati na označenih poteh, kjer se lahko škoda zaradi preobremenjenosti terena lažje obvladuje in tudi sanira. Tudi na drugih področjih delovanja društva premikamo meje in postorimo, kar je potrebno za naše skupno dobro. Neznansko sem hvaležna ožji ekipi sodelavcev v društvu, saj brez njih to nikakor ne bi bilo mogoče. Opravljenega prostovoljnega dela je res veliko! Hkrati se nam ves čas večajo potrebe po dodatnem strokovnem kadru, tako markacistov, vodnikov PZS, alpinističnih inštruktorjev kot inštruktorjev planinske vzgoje oziroma z novim poimenovanjem strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Domžalski planinci ste tudi pobudniki Pohoda ob reki, ki povezuje. Kako bi po vašem mnenju še lahko izboljšali rekreativno zeleno os ob reki Kamniški Bistrici, zaradi katere je bivanje v Domžalah zagotovo prijetnejše in kakovostnejše? Že šest let aktivno sodelujemo in razvijamo idejo planinske poti, ki bi se vila od izvira Kamniške Bistrice do sotočja in izliva v Savo. Da je ideja prava, se kaže v množičnosti vsakoletnega pohoda. Ostaja želja in pobuda, da se primerno uredi trasa ob reki tako, da se pohod vsako leto lahko še podaljša. Del zelene osi je tudi naravno plezališče Knezove skale pod Šumberkom. Člani alpinističnega odseka skrbno urejajo in čistijo naravno plezališče, vse smeri smo tudi lično označili, za kar smo uporabili prodnike iz Kamniške Bistrice. Skrbimo in posodabljamo tudi plezalno steno na Rodici, ki ob vedno večjem zanimanju za športnoplezalne dejavnosti mladine in odraslih že nekaj časa ne zadostuje več vsem našim potrebam. Domžale bi nujno potrebovale večji in sodobnejši plezalni center. Kako bi domžalsko občino, ki ima veliko lepe zelene okolice, lahko naredili še prijaznejšo za vse tiste rekreativce, ki se najraje gibajo v naravi, na svežem zraku? V naši občini deluje več kot 130 društev na področju športa, ki že ponujajo različne aktivnosti in prirejajo mnoštvo dogodkov. Le njihovi iznajdljivosti je prepuščeno, da najdejo pot do naših src. Žal nimamo možnosti celovitega pregleda, po vzoru kulturnih dogodkov, kjer bi bilo moč slediti in izbrati tiste športne dejavnosti, ki so nam blizu. Tak skupni informativni portal bi veliko pripomogel tako udeležencem kot organizatorjem, saj bi omogočal učinkovitejše meddruštveno sodelovanje in večjo odzivnost občanov na organizirane dogodke. ❒ Poletno gledališče Studenec Koncert MARKO ŠKUGOR Rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 (Marjana) 051 61 41 41 (Urša) www.studenec.net Jubilejni koncert ob 30-letnici IGOR IN ZLATI ZVOKI gosti: Modrijani in Štirje kovači Voditelj Boštjan Romih četrtek, 1. september 2022 ob 19. uri nedelja 11. september 2022 ob 19. uri Vstopnice: Eventim | Petrol | Pošta 8 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii tema meseca RAČUNSKO SODIŠČE O VIŠINI STROŠKOV ZA GOSPODINJSTVA – PRIMER OBČINE DOMŽALE Računsko sodišče je za leto 2021 opravilo analizo višine občinskih stroškov za gospodinjstva med slovenskimi občinami. Cveta Zalokar Foto: Freepik P ri tem je ocenilo in primerjalo cenovno dostopnost kakovostnih storitev, ki bo v prihodnosti zaradi posledic pandemije, nestabilnih geopolitičnih razmer in nepredvidljivih gospodarskih gibanj še bolj aktualno kot v preteklosti. Občani že danes močno čutijo vplive dviga cen energentov in splošne draginje, zato je z vidika posameznika višina stroškov občinskih storitev, ki zagotavljajo osnovne potrebe za kakovostno bivanje, vedno bolj pomembna. Računsko sodišče je analiziralo 10 različnih področij cen občinskih storitev, osnovnih šest tudi v paketu, med te so uvrstili komunalne stroške pitne vode, kanalščine in čiščenja greznic, komunalne odpadke, komunalni prispevek, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in stroške vrtca, poleg tega pa so v primerjavo uvrstili še višino turistične takse, članarino za knjižnico, grobnine in osnovno obračunsko stopnjo za neprofitne najemnine. Skupni mesečni stroški za povprečno gospodinjstvo Računsko sodišče je zbrane podatke o cenah združilo za namen predstavitve celotnega mesečnega stroška, ki ga ima povprečno gospodinjstvo v posamezni občini. Podatki se tako nanašajo na tričlansko gospodinjstvo za že omenjenih šest področij: program vrtca, oskrba s pitno vodo, kanalščina, komunalni odpadki, komunalni prispevek in NUSZ. Razlike v ceni stroškov so med občinami precej velike, tako je med Piranom, ki je primerjalno najdražja občina v Sloveniji, (in kjer skupni stroški na mesečni ravni znesejo kar 126,08 evra) in Krškim, ki je primerjalno najcenejša občina (in stroški znašajo zgolj 50,15 evra), ogromna razlika. Ob tem je treba poudariti, da so ti stroški lahko različni tudi zaradi povsem objektivnih razlogov, kot so kakovost in učinkovitost storitve, obseg infrastrukture, velikost in poseljenost občine ter geografska lega posamezne občine. Kljub temu je iz raziskave mogoče potegniti določene vzporednice in primerjave, ki kažejo tudi na pripravljenost občinskih oblasti, da se spopadejo z višino cen teh storitev ter poskušajo občankam in občanom zagotoviti najboljše storitve za najugodnejšo možno ceno. V povprečju skupni strošek za povprečno gospodinjstvo za izbranih šest storitev v Republiki Sloveniji znaša 78,67 evra. V občini Domžale je ta strošek 96,64 evra, kar nas uvršča na visoko 13. me­ sto med 212 slovenskimi občina­ mi, kar pomeni, da plačujemo skoraj 23 % višje stroške osnovnih sto- ritev od slovenskega povprečja – to Ljubljani, Kamniku, Celju, Cerkljah torja, ki bi morala zniževati ceno obpa na letni ravni pomeni 215,64 evra. na Gorenjskem in Grosupljem, med- činskih storitev. Dejstvo je, da če zaPred nami so uvrščene zgolj obalne tem ko so cene občutno nižje na pri- gotavljaš določene storitve za večje občine Koper, Izola, Piran in Anka- mer v Velenju, Medvodah in Novem število ljudi, je možna višja stopnja ran, nekatere občine z mnogo manj- mestu. Na podlagi teh podatkov lah- racionalizacije delovanja in dosegašo gostoto poseljenosti, kot so Bre- ko zaključimo, da so cene v občini nje nižjih cen. Še toliko bolj to velja zovica, Litija, Cerknica, Miren-Ko- Domžale precej nad povprečjem ter za gostoto poseljenosti, saj to poslestanjevica, Ig in Šmartno pri Litiji tako glede na značilnosti in pogoje dično pomeni manj vodovodnih in ter naši sosedi Mengeš in Moravče. precej višje, kot bi si občanke in kanalizacijskih cevi, manj zahtevnih posegov v prostor, manj kilomeObčini Domžale je po številu in go- občani želeli. trov za prevoz odpadkov ter krajši stoti prebivalstva najbolj podobna čas pobiranja smeti. Mestna občina Velenje s 33.640 pre- Občina Domžale – njene Geografsko občina Domžale leži bivalci, kjer pa skupni strošek zna- značilnosti, prednosti in ob vznožju Kamniško-Savinjskih ša zgolj 65,86 evra in je tako v Ob- slabosti čini Domžale strošek višji za več kot V občini Domžale živi 36.650 prebi- Alp, a obenem na ravninskem ob40 %. Zanimiva je tudi primerjava s valcev, kar nas uvršča na 6. mesto močju porečja Kamniške Bistrice. sosednjima Mestno občino Ljublja- po številu prebivalcev in smo tako Bližina gora nam zagotavlja relativna, kjer je ta strošek 85,90 evra (niž- največja slovenska občina, ki nima no lahko dostopne in visoko kvaji!) in Občino Kamnik, kjer je izra- statusa mestne občine. Na kvadra- litetne vire pitne vode, saj je naša čun pokazal strošek 84.31 evra (tudi tni kilometer v občini Domžale živi podtalnica relativno blizu površine, nižji), in čeprav je Občina Domža- 507 ljudi in tudi tukaj smo v samem obenem pa imamo na območju oble petkrat bolj gosto poseljena. Med vrhu, saj nas to uvršča na 5. mesto čine zadostno število vodnih črpageografsko in populacijsko primer- občin z največjo gostoto prebival- lišč. Vse to so primerjalne prednoljivimi občinami je tako dražja zgolj stva ter krepko nad slovensko pov- sti glede na večino slovenskih obMestna občina Koper, primerljivi sta prečje, ki znaša 104. Tako številč- čin. V občini Domžale se lahko poKranj in Vrhnika, cena pa je nižja v nost kot visoka poseljenost sta fak- hvalimo tudi z moderno Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, ki smo jo postavili skupaj s partnerskimi občinami, v Dobu pa imamo tudi sortirnico odpadkov. Ne premoremo pa lastnega odlagališča, sežigalnice ali podobne infrastrukture, zato pri tem sodelujemo v projektu RCERO, ki deluje pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Analiza cene komunalnih odpadkov Raziskava je analizirala mesečno ceno zbiranja 45 kg mešanih odpadkov in 15 kg bioloških odpadkov ter 40 kg predelave odpadkov in 5 kg odlaganja odpadkov. Raziskava je v tem delu pomanjkljiva, saj se cena odpadkov izračunava v kilogramih, medtem ko številna komunalna podjetja, tudi domžalski Prodnik, zaračunavajo storitve glede na prostornino zabojnikov. Tako je v občini Domžale najmanjša možna obračunska enota pri zbiranju mešanih odpadkov 55 kg, pri bioloških v zimskih mesecih 20 kg, v poletnih mesecih pa zaradi večkratnega odvoza 40 kg, (kar je glede na povprečje 30 kg kar dvakratnik obračunske enote v raziskavi): pri tem smo upoštevali povprečja, navedena tudi na računih za komunalne stroške. Pri predelavi in odlaganju odpadkov zaradi manjših količin obračunanih kilogramov do teh odstopanj ne prihaja. Tako je cena pri smeteh v občini Domžale v raziskavi sicer le 16,42 evra, ki nas uvršča na 62. mesto med vsemi občinami. Vendar pa bi morali pri občini Domžale upoštevati, da zaradi načina obračunavanja na volumen zabojnika količin v kg iz analize sploh ne moremo upoštevati, saj se pri nas obračunava večje količine. Glede na to je v resnici strošek nekaj nad 20 evrov, kar pa nas bi uvrstilo med najdražjih pet občin v Sloveniji ter za tretjino nad slovensko povprečje, ki znaša 15 evrov. V tem primeru nam primerljiva cena na ki­ lograme ne daje prave slike stro­ ška, saj se v občini Domžale ob­ računava strošek na volumen za­ bojnikov, ki pa je izražen v kilogramih večji, kot so bile analizirane količine. Morda malo težko razumljivo, a to je tudi odgovor, zakaj so zneski na naših položnicah relativno višji kot pri ostalih. Zaključek: real­ na cena odvoza, obdelave in od­ laganja komunalnih odpadkov v občini Domžale vendarle spada v sam vrh slovenskih občin. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov v občini Domžale obvezen, prav tako ni mogoče spreminjati pogostnosti pobiranja odpadkov, pobrani odpadki pa se obračunavajo po pavšalnem izračunu prostornine v kilograme, zabojniki pa so le redko, če sploh kdaj, popolnoma polni, postane hitro jasno, da je zbiranje in obdelava smeti v občini Domžale za občanke in občane zelo draga in precej dražja kot v katerikoli primerljivi občini. Tako se stroški v veliki večini primerjanih občin gibljejo med 12,50 evra in 14,00 evrov, izjemi sta zgolj Koper in Grosuplje, a tudi tam niti približno ne dosegajo zneska naj- letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 9 novice nižje možne cene v občini Domžale. občina Domžale pri tem strošku V tem delu bi morda lahko izposta- uvršča na 77. mesto, kar je še ve­ vili občino Kamnik, ki ima večino- dno krepko v zgornji polovici. ma podobna izhodišča, ima pa eno veliko pomanjkljivost: to je velikost Analiza stroška nadomestila in razvejanost občine ter razprše- za uporabo stavbnega nost prebivalstva. Glede na te para- zemljišča in komunalnega metre bi bilo pričakovati, da so stro- prispevka ški v občini Kamnik višji od stroškov Računsko sodišče si je izbralo obv občini Domžale, kar pa ne drži – računsko enoto 80 m2 in po tej obne po podatkih raziskave, še toliko računski enoti znaša NUSZ v občini manj pa glede na realno ceno, in po- Domžale 49,30 evra, kar je sicer nad dobno velja za praktično vse sloven- državnim povprečjem, ki je 40,90 evra, kljub temu pa precej nižje gleske občine. de na primerljivo velike občine, kot Analiza cene vodne oskrbe so Velenje, Celje, Novo mesto, CeRaziskava je v tem delu analizirala lje, Koper in Kranj, mnogo nižje je mesečno porabo 8 kubičnih metrov tudi od naših sosedov v Mestni obvode z omrežnino. Povprečna cena čini Ljubljana, malo pa smo dražji v Republiki Sloveniji je znašala od Vrhnike, Grosupljega in Kamni12,40 evra, medtem je ta cena v ob- ka. Podobna slika je z višino komučini Domžale znašala 12,82 evra, kar nalnega prispevka, kjer je Računsko nas še vedno uvršča med najdraž- sodišče obračunavalo prispevek za jih 90 občin, vendar je treba upošte- 600 m2 gradbene parcele in 150 m2 vati, da kar 155 od 212 občin na tem bruto stavbne površine z obstoječo področju uveljavlja določeno vrsto komunalno opremo. Občina Domsubvencioniranja, ob upoštevanju žale tukaj z 11.485,00 evrov krepteh subvencij se povprečna cena ko presega državno povprečje, ki je spusti na 11,69 evra, občina Domža- le 5967,00 evra, a je obenem kreple, ki teh subvencij ne zagotavlja, pa ko cenejša od Ljubljane, Celja in Kose tako povzpne na 71. mesto. Glede pra ter z ostalimi večjimi občinami na geografsko lego, gosto poselje- in občinami, ki ležijo blizu prestolnost in relativno lahek dostop do či- nice, povsem primerljiva. ste pitne vode s črpališči bi bili lahko ti stroški v občini Domžale naj- Analiza stroškov članarine v brž nižji, saj so vendarle precej viš- knjižnici, turistične takse in ji kot v primerljivih občinah z vodo grobnine relativno bogate ljubljanske kotline. Izmed vseh obravnavanih področij smo v občini Domžale lahko najAnaliza kanalščine in bolj ponosni in zadovoljni na Knjiž­ čiščenja greznic nico Domžale, saj je edina sloven­ Tako kot na področju oskrbe s pi- ska knjižnica, ki je zagotavljala tno vodo tudi na področju odvaja- mesečno članarino v višini zgolj nja odpadnih voda občina Domža- 6,00 evrov, kar je več kot pol manj le ne subvencionira teh storitev, ki od slovenskega povprečja 12,50 jo sicer zagotavlja kar 98 sloven- evrov. Glede na njen obseg deloskih občin, tako nas cena 17,25 evra vanja, številne dejavnosti in urejeza odvajanje 8 kubičnih metrov od- nost zbirk, pa tudi odprtosti in dopadnih voda uvršča na 55. mesto stopnosti gradiva, je to resnično pomed slovenskimi občinami in krep- hvalno. Med najnižjimi je tudi turiko nad slovensko povprečje, ki je stična taksa, vendar to ob upošteva14,50 evra. Tudi na tem področju je nju dejstva, da na prebivalca v obpomembno izpostaviti dejstvo, da je čini Domžale poberemo zgolj 0,84 ravninska lega in velika gostota po- evra turistične takse, v tem trenutseljenosti prednost, ki bi se pravilo- ku ne predstavlja velikega pomena. ma morala odražati v nižjih cenah, Podobno je z grobninami, kjer smo saj nižje cene plačujejo na primer v z 21,00 evri sicer malo nad slovenKamniku, veliko cenejša je kanalšči- skim povprečjem, ki je 19,00 evrov. na tudi na Vrhniki in v Velenju. Zanimive so primerjave v zvezi z čišče- Pogostnost najvišjih cen njem greznic. To je po raziskavi si- Računsko sodišče svojo analizo cer v občini Domžale med nižjimi sklene še z analizo pogostnosti najin krepko pod slovenskim povpre- nižjih in najvišjih cen v občinah, za čjem. Vendarle pa je treba upošte- izbranih šest storitev, in tudi tuvati, da vsi lastniki greznic redno kaj se pokaže, da občina Domža­ plačujejo strošek kanalščine glede le spada med najdražje občine v na porabljeno vodo, brezplačno či- Sloveniji, saj smo zbrali 19 od mo­ ščenje greznic pa imajo zagotovlje- žnih 24 točk, kar nas uvršča na 14. no le vsake tri leta. Vsa ostala čišče- mesto. Če pri skupnih stroških za povprečno gospodinjstvo dodamo nja greznic morajo plačevati sami. še 4 evre, kot znaša cena presežka Analiza cene otroškega minimalno pobranih komunalnih varstva odpadkov nad obračunanimi vrePri analizi cen programov vrtcev je dnostmi Računskega sodišča, skuračunsko sodišče upoštevalo dru- pni strošek v Občini Domžale torej gi starostni razred in pri subvenci- preseže 100,00 evrov na mesec, kar oniranju občine družino v 5. dohod- nas uvrsti na visoko 5. mesto najkovnem razredu. Razlike pri progra- dražjih občin v Sloveniji. Rezultat mih vrtcev med občinami so relativ- ni dober, še posebej, če upoštevano majhne, saj od povprečne cene mo ugodno geografsko lego, veliko 383 evrov nobena občina ne odsto- število prebivalcev in visoko gostopa za več kot 30 %. Tako se tudi ob­ to poseljenosti, ki bi morali kot fakčina Domžale s ceno 385,48 evra torji vsak na svoj način to ceno nižauvršča v zlato sredino tik ob dr­ ti pod povprečje. žavno povprečje, kar je glede na Primerjalno gledano, z upoštevadostopnost, urejenost in kvaliteto njem vseh okoliščin, je možno zavrtčevskih programov v naši občini ključiti, da je občina Domžale v najvsekakor lep uspeh. Treba pa je tudi ožjem krogu občin, kjer so občinpoudariti, da cena po zakonski olaj- ske storitve med najdražjimi v Rešavi in morebitni subvenciji občine publiki Sloveniji. Vsekakor bi bila znaša v občini Domžale 134,92 evra, potrebna in nujna podrobna analikar pa presega državno povprečje za še na občinski ravni, ki bi morza dobrih 10 %, saj je to 121,82 evra. da dala odgovore in tudi rešitve, ki Občina Domžale namreč ni med 56 bi lahko pomenile znižanje stroškov občinami, ki so se odločile za doda- tam, kjer bi bilo to mogoče. Občantno subvencioniranje plačila vrtca. ke in občani Domžal to vsekakor priTako se upoštevaje tudi ta dejstva čakujejo. ❒ Domžalčanka Ina Shai z novo skladbo Domžalčanka Ina Shai (Domžalčani jo morda bolj poznamo kot Martino Šraj) je začetek letošnjega poletja svetu predstavila svojo novo skladbo z naslovom Queen (Kraljica). Kot pravi, je himno za vse ženske izdala v času platinastega jubileja vladanja britanske kraljice Elizabete II.; Ina Shai zadnja leta namreč živi in ustvarja prav v Londonu. Slovenka, ki je svoj dom in mesto našla v tujini, se je za selitev v London odločila pri svojih 22 letih zaradi študija. In tam ostala vse do danes. V novem mestu je hitro našla sodelavce, glasbenike in producente, s katerimi še danes ustvarja. In še vedno, z vsakim novim glasbenim projektom, spoznava nove. Tako je bilo tudi pri nastajanju nove skladbe Queen, za katero se je po posneti studijski verziji odločila še za snemanje videospota. Pri tem ji je pomagal pianist Andrew Yeats, ki sodeluje s svetovno znanimi izvajalci, kot so Callum Scott, Sam Fischer idr., ter producenta in avdio inženirja Charlieja Thomasa, ki je sodeloval z izvajalci kot so Paul McCartney, Ella Henderson, One Direction, Pink Floyd, Little Mix idr. Ne glede na novo življenjsko okolje pa se Ina še vedno rada vrača v Slovenijo. Spomini nanjo nas lahko po- nesejo več kot 10 let nazaj, večkrat se tive Musicianship – vocals na Inštije na EMI predstavila s skladbami Do- tutu BIMM (The British and Irish Movolj ljubezni, Colour me in Glow, na- dern Music Institute). Leta 2016 je postopila je tudi v oddaji Slovenija ima stala tudi izvajalka tedna radia BBC talent, predstavila se je še na Melodi- s skladbo Overload, njena skladba jah morja in sonca. Od leta 2014 živi Starboy pa ima do zdaj več kot osem in ustvarja v Londonu, kjer je najprej milijonov ogledov na Spotify in YouMateja A. Kegel z odliko zaključila študij smeri Crea- Tubeu. Stres Živimo v svetu, kjer se vsakodnevno srečujemo s stresnimi situacijami. Stres je odziv organizma na škodljive stresne dejavnike oziroma stresorje v okolju. Ob stiku s stresorjem se poruši človekovo notranje ravnovesje, sproži se vrsta biokemičnih reakcij v telesu, ki privedejo do sproščanja stresnih hormonov. Dolgotrajna podvrženost telesa stresu lahko vodi v anksioznost, depresijo in druge telesne bolezni. Na tržišču imamo veliko izdelkov iz zdravilnih rastlin, namenjenih zdravljenju, preprečevanju in lajšanju stresa. Farmacevt v lekarni s pogovorom s pacientom najprej presodi, ali je njegova težava primerna za samozdravljenje ali je potrebna napotitev k osebnemu zdravniku. Farmacevt svetuje najprimernejše zdravilo oziroma drug izdelek za pričetek samozdravljenja. Izdelki se med seboj razlikujejo po sestavinah, oblikah in tudi po regulatornem statusu (zdravila in prehranska dopolnila). Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Zdravilo je lahko v prometu šele takrat, ko proizvajalec od pristojnega državnega organa (Agencije za zdravila) pridobi dovoljenje za promet. Prehranska dopolnila pa so živila. Njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti. Najbolj znana zdravilna rastlina za zdravljenje stresa je baldrijan (Valeriana officinalis). Na tržišču je tudi več kombinacij zdravilnih rastlin (kombinacije baldrijana, poprove mete, melise, pasijonke in hmelja). Baldrijan ima med zdravilnimi rastlinami s pomirjevalnim delovanjem najbolje raziskano in dokazano učinkovitost. Raziskave so potrjene tudi s kliničnimi študijami. Ker pripravki iz baldrijana ne povzročajo odvisnosti, so primerna prva izbira za pomiritev ob soočanju s stre- snimi situacijami. So tudi primerna prva izbira pred zdravljenjem z zdravili na zdravniški recept. Vendar pa je kljub temu pri uporabi baldrijana potrebna velika previdnost. Sočasna uporaba baldrijana in sinteznih pomirjeval lahko namreč poveča učinek slednjih. Prav tako lahko baldrijan v večjih odmerkih vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Uživanje baldrijana pred vožnjo (do dve uri prej) je tako odsvetovano. O varnosti uporabe baldrijana med nosečnostjo in dojenjem ni dovolj podatkov, zato uporabe v teh obdobjih ne priporočamo. Prav tako ne priporočamo uporabe baldrijanovih pripravkov mlajšim od 12 let. Za obvladovanje stresa pa so vsekakor zelo pomembni tudi nefarmakološki ukrepi, kot so npr. različne tehnike sproščanja (meditacija), športne dejavnosti ter ukvarjanje s hobiji, ki nas veselijo in sproščajo. Darinka Juvan, mag. farm, Nina Porovne Černe, mag. farm 10 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si S starostniki po Ljubljani Krajevni odbor Rdečega križa Dob ob drugih aktivnostih vsako leto pripravi tudi druženje starostnikov, ki so dopolnili 70 let. Epidemija je bila kriva, da sta izleta v preteklih dveh letih izostala, zato je bila odločitev, da 16. junija 2022 s starostniki obiščejo zanimivosti in znamenitosti Ljubljane, toliko bolj težko pričakovana. Kot je povedala predsednica Elizabeta Tome, se le redko vsi, ki so blizu Ljubljane, odločijo, da bi jo obiskali kot turisti. Izleta se je udeležilo 33 starostnikov, starejših od 70 let, posebej veseli so bili novih članov. Vsi skupaj so se prisrčno razveselili skupnega druženja, ki so ga začeli v Dobu in nadaljevali v Ljubljani v centru mesta pred Magistratom, kjer jih je počakal vlakec Urban, da jih popelje po privlačni turistični poti, polni zanimivosti in znamenitosti našega glavnega mesta. Po informacijah o Mestni hiši je bil na vrsti Ljubljanski grad, Špica z izhodiščem za Botanični vrt, zanimiv je bil Trnovski pristan, Plečnikova hiša v Krakovem, pot pa je vodila tudi mimo rimskega zidu, Križank, po Slovenski cesti in Kongresnem trgu. Zanimiv je bil pogled na Obeleževanje svetovnega dneva multiple skleroze parlament, obiskovalci pa so mimogrede izvedeli še marsikaj zanimivega o ljubljanski operi ter Moderni in Narodni galeriji. Vlakec Urban jih je popeljal še po središču mesta čez Prešernov trg do izhodiščne postaje pri Magistratu. V prešernem vzdušju in navdušenem ogledovanju ljubljanskih znamenitosti, na kar bodo vse prisotne še dolgo spominjale številne fotografije, jih je pot pripeljala do tržnice, kjer so napolnili steklenice s pitno vodo in se podali prek Tromostovja do Prešernovega trga in s skupnimi močmi obudili spomine na največjega slovenskega pesnika, našli pa tudi njegovo Julijo, ki ga gleda s skrivnostnega okna. Naslednja postaja je bil Kongresni trg, kjer je bil lep razgled na Ljubljanski grad od daleč, izvedeli pa so tudi, zakaj je na tem trgu sidro. Čeprav jih je Ljubljanica na njihovem spoznavanju Ljubljane spremljala že od začetka, so se ji nato prek Mesarskega mostu še bolj približali, saj jih je tam čakala ladjica, s katero so si večino poti, ki so jo prehodili ali prevozili z vlakcem Urbanom, ogledali še iz žabje perspektive, kar je pomenilo drugačen pogled na znamenite stavbe in mostove od spodaj. »Vsi izletniki so se počutili odlično, bili veseli, da smo videli Ljubljano še malo drugače in v prešernem duhu smo naš izlet zaključili s kosilom pri Micki,« je pripovedovanje o prijetnem dnevu v našem glavnem mestu končala Elizabeta Tome in posebej poudarila, da je bil tako Krajevni odbor Rdečega križa Dob, kakor vse odbornice, ki so izlet pripravile, izredno vesele, da so lahko z izletom, prijaznostjo in lepimi željami polepšale dan vsem sokrajanom, ki so se udeležili izleta ter jim kliče: nasvidenje v naslednjem letu. Hkrati se zahvaljuje vsem odbornicam za pomoč in sodelovanje pri pripravi izleta, vsem udeležencem za obisk, hvala pa tudi vsem, ki so izlet omogočili – Krajevni skupnosti Dob in Območnemu združenju RK Domžale. Vera Vojska Foto: KO TK Dob Zbor štorkelj na Rovah Letos so poletne počitnice na Rovah še kako zanimive. Že konec maja nas je znova pozdravila črno-bela stara znanka, ki se je že lani sončila po travnikih naše krajevne skupnosti. Tokrat je s seboj pripeljala družbo, kar je dober znak – štorklje se namreč prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, majhnimi pticami in celo drobnimi sesalci. Če je na naših travnikih več štorkelj, je torej dovolj tudi omenjenih živali, to pa pomeni, da je naše okolje razmeroma še zdravo. Pridno smo jih šteli in vsak teden našteli kakšno več. V sredini julija je tako krila nad Žiškim vrhom razpiralo že pet štorkelj, zadnje obvestilo o osmih pticah pa je do nas z zagoriškega konca prispelo konec meseca. Vseeno smo v teh dneh osuplo obstali ob prizoru na sliki – na travniku se je zbralo kar 14 štorkelj, ki se, neverjetno, prav nič ne bojijo brnenja traktorjev in si v njihovi bližini mirno iščejo svoje kosilo. Ker so že naši predniki te pernate lepotice imeli za znanilke dobrega in sreče, po ljudskem izročilu pa dolgonoge dame staršem prinašajo otroke, nas veseli, da so se tudi letos odločile za obisk naših vasi. Svetovni dan multiple skleroze se obeležuje vsako leto v zadnjem tednu maja. Člani Kamniško-zasavske podružnice multiple skleroze Slovenija so se že pred leti odločili, da bodo ta dan obeleževali s pohodom po eni izmed občin, iz katere so člani podružnice. Tako smo pred leti obiskali Litijo, letos pa smo se odločili, da obiščemo občino Domžale. Zbrali smo se 21. maja 2022. Ker smo iz različnih krajev, je bilo zbirno mesto pred trgovino Tuš, kjer smo lahko parkirali. Naše popotovanje Župnijski dan in blagoslov trga pri cerkvi na Goričici v Domžalah Pred leti, ko covid-19 še ni zapolnjeval naših glav in medijev, smo v župniji Domžale vsako leto organizirali župnijski dan. To je priložnost, da se med seboj srečamo, drug drugega obogatimo, se spoznamo, povežemo in kaj dobrega ustvarimo. Takšen dan ponovno pripravljamo drugo nedeljo v septembru – 11. septembra. Tokrat bo župnijski dan še dodatno obogaten, saj bo v župnijo prišel nadškof Stanislav Zore. Ob 10.00 bo daroval mašo za vse župljane, po maši pa bo blagoslov trga, ki ga že nekaj časa z veseljem uporabljamo, čeprav ga zaradi vsem poznanega virusa do zdaj še nismo uspeli blagosloviti. Posebno mesto na trgu zagotovo zavzema čudovit Rupnikov mozaik. Po blagoslovu trga bodo lahko vsi zbrani pojedli kosilo. Z namenom, da otroci ne bi bili prisiljeni predolgo stati na mestu in se dolgočasiti, bo za njih organiziran mini disko, ki ga bodo vodili očetje iz družinske kateheze. Sledil bo kulturni program, kjer bodo mladi in tudi malo starejši Domžalčani in Domžalci s svojimi talenti razveseljevali sožupljane, nekaj talentov pa bo prišlo tudi v goste. Obljubili so nam tudi torto, pripravlja se tombola, velika igra in še marsikaj. Rezervirajte si 11. september med deseto in šesto popoldan ter se nam pridružite. Natalija Podjavoršek in druženje po Domžalah je potekalo kot ogled zanimivosti Domžal, ki nam jih je predstavila turistična vodička Domžal gospa Ana. Pot nas je vodila po Kolodvorski ulici vse do uprave občine Domžale, po novi lepi promenadi do Ravnikarjeve hiše ter naprej skozi občinski park. Pot smo nadaljevali mimo Slamnikarskega muzeja. O vsebini in pomenu muzeja nas je seznanila vodička Ana. Zelo zanimivo. Ogledali smo si Menačenkovo domačijo, vodička pa je par besed namenila tudi župnijski cerkvi. Nekateri že kar rahlo utrujeni so pogledovali proti Češminovem parku, zlasti kavarni, ki se nahaja na koncu Karantanske in Slamnikarske uli- ce. V tem parku je bilo namreč predvideno druženje ob kavi in sladkih dobrotah, ki jih nudi ta kavarna. V pogovoru smo izvedeli precej podatkov o bivših takrat zelo znanih in uspešnih tovarnah v Domžalah, kot so Toko, Univerzalne in druge. Da nam je kavica še bolj prijala in da je bila torta še bolj sladka, so za prijetno vzdušje poskrbele mažoretke iz OŠ Rodica. Na pot po Domžalah so se lahko podali tudi člani, ki so na vozičkih oziroma skuterjih. Druženje je bilo zelo prijetno in poučno. Še se bomo oglasili v občini Domžale. Antonija Zupančič Foto: Anica Mohar Poletne jezikovne delavnice v Dudah Letos je jezikovna šola Dude že 24. leto organizirala poletne jezikovne delavnice, na katerih so mladi doživeli prijetno s koristnim. Ves teden v avgustu se je dogajalo veliko zanimivega. Pogovarjali so se v angleščini, prilagojeni otrokom, spoznali so delo in opremo gasilcev, v Ljubljani obiskali etnografski muzej, ustvarjali na delavnicah, sadili rožice v Arboretumu in si ogledali tamkajšnjo razstavo, obiskali kmetijo ter se spoznavali z živalmi in kmečki delom, pripravili piknik, se preizkusili v različnih športnih aktivnostih, se igrali igre brez meja, rdeča nit je bila Japonska, zato so pripravili tudi svoj sushi. Otroci so bili razdeljeni v starostne skupine glede na njihovo predznanje angleščine. Seveda je vse potekalo v angleščini, da so otroci na naraven, zabaven in uporaben način spoznavali jezik v vsakdanji rabi, bogatili besedni zaklad, nadgradili slovnične strukture ter v sproščenem vzdušju postali bolj samozavestni pri govoru v tujem jeziku. Hkrati je bila to tudi odlična priprava na novo šolsko leto. Otroci si hitro zapomnijo, še posebno se jim je v spomin vtisnila peka palačink, kjer so spoznali angleške izraze za sestavine. Pravilo, ki so se ga morali držati, je bilo: »Povedati moraš, kaj je notri, da jo dobiš.« – v angleščini seveda. Nešteto zabavnih iger, zanimive dogodivščine, pesmi, dobra družba in prijetno vzdušje so letošnje jezikovne delavnice vtisnile v spomin vseh sodelujočih, zato vam kličejo: Nasvidenje prihodnje leto. letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 11 slamnikova izvidnica slamnik@kd- dom zale. si BOMO ZMOGLI REŠITI PROSTORSKO STISKO OŠ ROJE? Po najbolj optimističnem scenariju naj bi se obnova in širitev OŠ Roje začela konec leta 2023 učence s posebnimi potrebami šolskih okolišev ni. So pa v aktivu ravnateljev osnovnih šol ugotovili, da nekatere tovrstne šole pokajo po šivih, nekatere pa so prazne. Se pravi, da bi bilo treba tovrstno problematiko rešiti sistemsko na državni ravni. Miha Ulčar Foto: OŠ Roje O snovna šola Roje je šola s prilagojenim programom, ki izvaja izobraževanje in vzgojo otrok s posebnimi potrebami z območja občin ustanoviteljic ter tudi za otroke izven teh občin, ki jih k njim z odločbo napoti Zavod RS za šolstvo. Šolo je po štirih desetletjih, odkar je bila zgrajena, že pošteno načel zob časa, ob tem pa se že vrsto let soočajo s prostorsko stisko in neprimernimi prostori. Občina Domžale ter občine soustanoviteljice so pred leti pristopile k aktivnostim za širitev OŠ Roje, vendar se bo gradnja po najbolj optimističnemu scenariju začela šele konec prihodnjega leta. V novem šolskem letu so želeli prostorsko stisko začasno reševati s postavitvijo dveh mobilnih učilnic, vendar tudi takšno investicijo omejujejo birokratski postopki, zato s takšno rešitvijo zaenkrat ne bo nič. Osnovna šola Roje je bila ustanovljena leta 1984, v času stare, razširjene občine Domžale kot odziv na potrebe po izobraževanju in vzgoji otrok s posebnimi potrebami na območju današnjih občin ustanoviteljic, Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Po besedah ravnateljice OŠ Roje mag. Andreje Škrlj večjih investicij v stavbo v teh letih ni bilo: »Tekom let je stavbo že pošteno načel zob časa, po drugi strani pa so prostori postali povsem neprimerni za potrebe naših učencev. Nimamo jedilnice in garderob, primanjkuje nam učilnic in prostorov za ločeno poučevanje in individualno delo ter strokovne obravnave, fizioterapija poteka v podstrešnem prostoru.« Izrazita sprememba strukture otrok Še v šolskem letu 1999/2000 so imeli v celotnem posebnem programu vzgoje in izobraževanja 17 učencev, od tega so bili zgolj posamezni učenci gibalno ovirani. V lanskem šolskem letu so izobraževali 140 učencev, od tega so imeli več kot 70 % otrok, ki so potrebovali še dodatno nego, skrb in strokovno obravnavo. »Gre za učence, ki imajo poleg motnje v duševnem razvoju še pridružene težave: so gibalno ovirani, gluhi ali naglušni, premagujejo motnje avtističnega spektra, se spopadajo s težavami na čustvenem in vedenjskem področju, so dolgotrajno bolni. V lanskem šolskem letu smo imeli kar 53 otrok in mladostnikov v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, gre za populacijo, ki ima zmerno, težjo oziroma težko motnjo v duševnem razvoju,« je obrazložila mag. Andreja Škrlj. Reševamje z donacijami in zbiranjem prispevkov V zadnjih letih so predstavniki šole intenzivno opozarjali, da so prostori neprimerni in da ni več možnosti za preureditev obstoječih prostorov. Mag. Andreja Škrlj nam je ob tem povedala, da je že predhodna ravnateljica Marjanca Bogataj občine ustanoviteljice vrsto let seznanjala in opozarjala na vse bolj zahtev- Kljub prostorski stiski kvaliteten in strokoven učnovzgojni proces no populacijo učencev ter na neprilagojene prostore glede na spremenjene okoliščine. »V šolskem letu 2018/19, ko je število učencev začelo naraščati, smo aktivno začeli opozarjati občine ustanoviteljice na prostorsko stisko. Takrat smo v šoli imeli 103 učence, v naslednjem letu jih je bilo že 116, v šolskem letu 2020/21 je bilo 127 učencev, in kot rečeno v tekočem šolskem letu 140. Čeprav je lansko šolsko leto zaključilo pri nas izobraževanje več kot 10 učencev, jeseni ponovno pričakujemo več učencev, kot to leto, predvidoma 143,« je poudarila mag. Andreja Škrlj. Najbolj optimistični scenarij – širitev konec leta 2023 Občina Domžale ter ostale občine soustanoviteljice so leta 2019 prisluhnile njihovim potrebam, soglašale s širitvijo in pristopile k aktivnostim za širitev OŠ Roje. V zvezi z načrtovano investicijo so nam na Občini Domžale povedali, da je bila za širitev OŠ Roje konec leta 2021 podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI. Pogodbena vrednost znaša 47.708 evrov z DDV. Prav tako je bilo v letu 2021 podpisano Pismo o nameri o prizidavi in rekonstrukciji OŠ Roje, ki so ga podpisale vse občine, soustanoviteljice. »V letošnjem letu se predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja in izdelava projekta za izvedbo del. Po pridobitvi projektne dokumentacije in pravnomočnega gradbenega dovoljenja je treba izpeljati javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del. Nemogoče je, da bi se gradbena dela začela v letu 2022. Skupna ocenjena vrednosti investicije na podlagi IZP-ja znaša 992.030,20 evra z DDV. V letošnjem letu so rezervirana sredstva za projektiranje in v naslednjih letih za izvedbo,« so povedali na Občini Domžale. Projekt obnove šole močno zaostaja za potrebami na učnem in vzgojnem področju Glede načrtovane investicije nam je mag. Andreja Škerlj povedala, da so bili veseli, ko so jim občine ustanoviteljice leta 2019 prisluhnile ter soglašale s širitvijo in obnovo njihove šole: »Žal pa projekt obnove, ki ga vodi oddelek za investicije Občine Domžale, močno zaostaja za našimi potrebami na učnem in vzgojnem področju. Primanjkuje nam učilnic za izvajanje pouka. Učenci namreč že zdaj nima- jo garderobnih prostorov, jedilnice, likovne učilnice in računalnice, senzorne sobe in prostorov za individualno delo ter umiritev. Fizioterapevtsko delo pa se opravlja v podstrešni sobi.« Možna rešitev – naje mmobilnih učilnic Prostorsko stisko, ki je postala že nevzdržna, bi lahko začasno, do zaključka gradnje, rešili z najemom mobilnih učilnic. Na prošnje in poziv ravnateljice, da bi občine ustanoviteljice podprle in v proračunih rezervirala sredstva za najem mobilnih učilnic, ni bilo odzivov. So pa sredstva za najem mobilnih učilnic za leto 2022 in 2023, kar je v tem trenutku možna rešitev za sprejem otrok s posebnimi potrebami, s podpisom amandmaja k Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 in leto 2023 zagotovili nekatere svetnice in svetnik Občinskega sveta Občine Domžale. Birokratski postopki V zvezi s postavitvijo oziroma najemom mobilnih učilnic so nam na Občini Domžale povedali, da je za to prav tako treba pripraviti projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje, izvesti vse ustrezne postopke javnih naročil, pripraviti temeljno ploščo, izvesti vse potrebne povezave (elektrika, voda, odtoki …), iz česar sledi, da tega ni mogoče izvesti v roku enega meseca. »Zemljišča in s tem objekti Osnovne šole Roje so v solastnini petih občin soustanoviteljic in ker je Občina Domžale soustanoviteljica OŠ Roje, bi bilo enostransko odločanje oziroma ravnanje v nasprotju z aktom o ustanovitvi OŠ Roje. Financiranje reševanja prostorske stiske se lahko izvaja le skupaj z ostalimi soustanoviteljicami, zaradi česar bi bilo smiselno vprašanje glede reševanja prostorske problematike nasloviti na vse soustanoviteljice, saj morajo biti sredstva zagotovljena tudi v proračunih (letošnjem ter prihodnjem) ostalih soustanoviteljic,« so poudarili na Občini Domžale. Občine ustanoviteljice skušale omejiti vpis V letu 2020 so skušale občine ustanoviteljice omejiti vpis učencev na OŠ Roje z določitvijo najvišjega števila otrok, ki ga lahko sprejmejo in z določitvijo, da je šola namenjena otrokom iz našega okoliša. Mag. Andreja Škrlj je glede tega povedala, da je v zakonu določeno, da za »Naša šola je privlačna tudi zaradi tega, ker je v bližini Ljubljane, številni starši se tod mimo vozijo na delo in navsezadnje zaradi kvalitetnega in strokovnega dela, ki ga profesionalno in odgovorno že vrsto let opravljajo naši zaposleni. Trenutno imamo zapolnjene vse zmogljivosti prostorov, pouk poteka v računalniški in likovni učilnici ter v knjižnici, prostora za umiritev nimamo, prav tako ne zelo zaželene senzorne sobe, ki jo nujno potrebujemo. Poleg tega, da se veča števila učencev, se namreč veča tudi raznolikost njihovih potreb. Ker lahko v istem razredu učimo otroke, ki potrebujejo več miru, in otroke, ki bi potrebovali več stimulansov, bi bilo nujno potrebno, da imamo še dodaten prostor, da lahko enim in drugim omogočimo varen umik. Prav tako se želja po tem ponavlja v posebnem programu, kjer imajo učenci včasih vedenjska in čustvena nihanja, ter za zagotavljanje njihove varnosti in varnosti ostalih otrok potrebujejo dodatne prostore. Naši strokovni delavci so pri izvajanju pouka inovativni in kreativni, da v danih okoliščinah zagotovijo maksimalne možne pogoje za učence,« je pojasnila mag. Andreja Škrlj. Občine soustanoviteljice opozorile – rešitev bi morala zagotoviti država Na Občini Domžale v zvezi s predlogom omejitve vpisa učencev na OŠ Roje pojasnjujejo, da se je na podlagi Odločb o usmeritvi v OŠ Roje vključevalo učence iz občin, ki niso soustanoviteljice šole, občine pa na sprejem ne morejo vplivati (Odločbe se izdajo s strani drugih organov brez upoštevanja zmogljivosti šole): »Trenutno je v šolo vključenih približno 25,71 % od skupaj 140 učencev, ki imajo bivališče izven občin soustanoviteljic, in v primeru, da bi bili v OŠ Roje vključeni le učenci, ki bivajo na območju soustanoviteljic (torej tudi otroci v rejništvu), bi to predstavljalo 104 vključene učence, kar ne bi presegalo zmogljivosti šole (120 učencev).« Predstavnik Skupnega organa, župan Občine Domžale je pristojnemu ministrstvu in državnemu javnemu zavodu (Zavod RS za šolstvo) poslal sklepe Skupnega organa z vsebino, da občine soustanoviteljice ne morejo reševati problema premajhnih zmogljivosti, ki bi jih morala zagotoviti država za državni program in populacijo izven območja občin soustanoviteljic. Zakon o financiranju občin namreč določa, da je povprečnina kot prihodek občin vezana na prebivalca s stalnim prebivališčem v občini. Tretji člen istega zakona določa, da financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financira- nju občinskih nalog. Država bi morala občini zagotoviti financiranje v sorazmerju z vrsto in obsegom morebitno prenesenih nalog. Ob tem so tudi poudarili, da je z vpisom učencev iz občin, ki niso soustanoviteljice, kršeno tudi določilo 9. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Roje, ki glasi: »Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem vzgojno izobraževalnem in vzgojno varstvenem programu na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin.«, torej občin soustanoviteljic. Skladno z navedenim občine soustanoviteljice OŠ Roje menijo, da pristojno ministrstvo ne upošteva vloge občin v sistemu delovanja posebnih šol. Epidemija covida-19 poglobila stiske V zvezi z omejevanjem števila vpisanih otrok nam je mag. Andreja Škrlj povedala, da težko določijo najvišje možno število učencev, ki jih šola lahko sprejme, saj se razredi in oddelki normativno zelo razlikujejo: »V konkretnem primeru to pomeni, da nimamo zakonske podlage, da bi zavrnili vpis učenca, če bi imeli v razredu še eno prosto mesto do dopolnjenega normativa. Ne smemo tudi zanemariti dejstva, da se je po epidemiji covida-19, ko so se stiske in težave nekaterih učencev v večinskih šolah še poglobile, posledično povečal vpis na našo šolo. Tak trend opažajo tudi druge šole s prilagojenim programom v državi.« Upanje na podporo občin soustanoviteljic Jeseni bodo na OŠ Roje tako sprejeli še 12 učencev iz občin ustanoviteljic, nekatere odločbe bodo dodatno prejeli še med naslednjim šolskim letom, prostora za izvajanje pouka pa nimajo. Upajo in želijo si, da jim bodo še ostale občine soustanoviteljice prisluhnile glede postavitve mobilnih enot, da bi jih postavili enkrat do konca leta. Kar bo tudi priročna rešitev za čas investicije, saj bodo zaradi gradnje in obnove šole nekateri prostori takrat neuporabni. Tudi OŠ Roje spada v Prostor zadovoljnih ljudi Učitelji, vzgojitelji, strokovni delavci in vodstvo OŠ Roje se kljub prostorski problematiki ves čas trudijo zagotavljati kvaliteten pouk za otroke s posebnimi potrebami, kar ni neopazno, saj se to opazi prek zanimanja po vpisih na to šolo, in konec koncev v samem zadovoljstvu otrok, ki so deležni kvalitetnega učnega in vzgojnega procesa ter pozitivnega napredka. Zadovoljstvo se ves čas odraža tudi prek pohval staršev. Občine se pogosto rade pohvalijo, kako se trudijo zagotavljati čim boljše standarde v osnovnih šolah in vrtcih, pri tem pa hote ali nehote pozabljajo, da so med nami tudi najbolj ranljivi učenci, ki zahtevajo dodatno pozornost, skrb in obravnavo. Za njihov učni proces so potrebni predpisani standardi, vendar je treba nekaj narediti v tej smeri, da se ti standardi zagotavljajo. Najlažje je prelagati odgovornost drug na drugega. Čas pa seveda beži. In na še nekaj se ne sme pozabiti. Tudi OŠ Roje spada v Prostor zadovoljnih ljudi. ❒ 12 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si 25. sezona Gledališki 2022/23 Šest izbranih predstav slovenskih poklicnih gledališč. gledališki | koncertni OLJE ČRNE KUMINE Romeo | Julija | Antigona 1 OLJE ČRNE KUMINE Barbara Zemljič glasbeno-scenski | filmski Družinski odnosi so poleg genov osnovni gradnik človekovega značaja, in zgodba o Moniki ter njenem sinu, študentu Borutu, to vedno znova potrjuje. PALOMA SNG Drama Ljubljana R: B. Zemljič / I: J. Henigman, B. Oman, K. Komljanec, G. K. Trseglav, M. Zemljič k.g. 2 PALOMA Brina Klampfer PRAVLJICE NAŠEGA OTROŠTVA Zgodba o skromnih začetkih papirne tovarne iz Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem kako pomembna je skupnost. Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik R: B. Klampfer / I: D. Varga, R. Šalehar, I. Drabik Jug, T. Avguštin, S. Tomazin, D. Potočnjak / glasbeniki: T. Čaušević, L. Hlede, M. Sajovic 3 PRAVLJICE NAŠEGA OTROŠTVA Avtorski projekt TRIDESETLETNICE Jernej Lorenci raziskuje malce drugačne pravljice in izvirne mladostne spomine, ki nam jih deli izvrstna igralska zasedba. Prešernovo gledališče Kranj, SNG Nova Gorica R: J. Lorenci / I: D. Nadrah, V. Pernarčič, D. Reichman, B. Setnikar, I. Mlakar, U. Taufer, G. Zorc k.g. 4 TRIDESETLETNICE Eva Mahkovic, Tereza Gregorič SNEŽINKA Tijana Zinajić v svojem dinamičnem slogu prepleta usode treh tridesetletnic, prijateljic iz časa srednje šole, ki jih je življenje popeljalo v zelo različne smeri – nakar se ena od njih odloči, da je čas za poroko ... ki pa mora biti popolna. SNG Nova Gorica R: T. Zinajić / I: A. Kodelja, L. Harum k.g., L. Fortuna k.g., J. Kopušar, Ž. Udir / glasbenik: A. Vrabec 5 SNEŽINKA Mike Bartlett DC Studio / ilustracija: Darja Remc ZAKAJ VPISATI ABONMA? • cenejše obiskovanje prireditev • brezplačno prejemanje gledaliških, koncertnih in filmskih listov v tednu pred abonmajsko prireditvijo • stalni abonentski sedeži • popusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v organizaciji KD Franca Bernika Domžale • 40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino Domžale za imetnike filmskih abonmajev KJE IN KDAJ VPISUJEMO ABONMAJE? Vpisovanje bo potekalo v preddverju KD Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61), vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). DOSEDANJI ABONENTI • od četrtka, 8. septembra, do vključno ponedeljka, 12. septembra / abonenti, ki želite obnoviti svoj dosedanji abonma; v tem terminu lahko obnovite svoje dosedanje sedeže (razen gledališki abonenti) • sreda, 14. septembra, dosedanji abonenti, ki želite zamenjati svoj sedež NOVI ABONENTI • od četrtka, 15. septembra, do vključno četrtka, 22. septembra VPIS ABONMAJEV NA DALJAVO Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa izvedete preko položnice ali preko internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite preko internetnega obrazca na www.kd-domzale. si. Več informacij o tej obliki vpisovanja dobite tudi na telefonski številki 01/722 50 50 (Simona Urankar). POSEBNE UGODNOSTI ZA INVALIDNE OSEBE Gibalno oviranim invalidnim osebam (vezanim na invalidski voziček) nudimo 100 % popust – zaradi prostorske omejitve je možno na posamezni prireditvi sprejeti le 3 osebe na invalidskih vozičkih. Ostalim invalidnim osebam nudimo 50 % popust pri nakupu vstopnic. #PUNCEINPOLPUNCE Drama SNG Maribor R: J. Novak / I: G. Žilavec, L. Marijina, J. Klavžar 6 #PUNCEINPOLPUNCE Jera Ivanc MOZART ON MY MIND R: I. Djilas / I: S. Čušin, M. Derganc, M. Skrbinac, I. Babić, N. Valič, S. Pavček M&M INFORMACIJE M&M 2 FILMSKI PON/PET; SREBRNO PLATNO (8 projekcij) 16, 18, 20 € 5€ abonma podjetja, društva, JZ (naročilnica) 96 € 40 € abonma (takojšnje plačilo) 87 € 36 € abonma upokojenci (takojšnje plačilo) 77 € 32 € ab. študenti, brezposelni (takojšnje plačilo) 48 € 20 € 25 € Šest genialnih koncertnih srečanj pod vplivom W. A. Mozarta in umetniškim vodstvom Mateta Bekavca. 33 ODTENKOV MOZARTA 1 MOZART ON MY MIND 2 M&M 3 M&M 2 4 NAJBOLJŠI MOZART MOZART?! 5 MM, MMMM ... MOZART P: Mozart, Mendelssohn, Silvestrov, Jevtić, Raskatov / I: P. Rundberg, M. Hickey, M. Bekavac, abonmajski ansambel KD Franca Bernik NAJBOLJŠI MOZART P: Mozart, Messiaen / I: izvajalci bodo objavljeni naknadno P: Mozart: kvintet za klarinet in godalni kvartet, Mendelssohn: godalni kvartet / I: izvajalci bodo objavljeni naknadno GLEDALIŠKI, KONCERTNI, GLASBENO-SCENSKI (6 prireditev) OTROŠKI ABONMA - SOBOTNA MATINEJA (6 predstav) Koncertni modri CENIK ABONMAJEV ZA SEZONO 2022/23 cena posamezne vstopnice Ivana Djilas in Jera Ivanc na odru združita šest znanih ženskih likov iz različnih obdobij zgodovine, ki se v vrsti pronicljivih in zabavnih srečevanj sprašujejo o tem, kaj in kako je biti ženska. SNG Drama Ljubljana Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, 1230 Domžale tel.: 01/722 50 50 blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa in dneva izvedbe prireditve. Popusti: Podjetja, javni zavodi in društva imajo pri hkratnem nakupu več kot 10 različnih abonmajev, vključno s filmskimi abonmaji, na celotno vrednost abonmajev, priznan dodaten 5 % popust. Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku. MM, MOZART?! MMMM ... MOZART P: Mozart, Beethoven / I: I. Simon, A. Ogrintchouk, S. Azzolini, A. Žust, M. Bekavac P: Beethoven, Reicha, Hummel, Xaver Mozart, Say, Killmayer, Pärt, Widmann / I: W. Hagen, I. Karizna, P. Rundberg, M. Bekavac MOZARTI PO SVETU IN SLOVENSKE MALENKOSTI PO SVETU IN 6 MOZARTI SLOVENSKE MALENKOSTI P: Crusell, Devienne, Wranitzky, Gyrowetz, Hoffmeister, Mendelssohn in slovenske novitete / I: solisti abonmajskega ansambla KD Franca Bernika letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 13 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Glasbeno-scenski ČUDOVITA Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes. Filmski TRIKOTNIK ŽALOSTI prvi | drugi 1 ČUDOVITA Jure Karas ponedeljek | petek ENA SEKUNDA Da najdemo smeh v tragediji in pesem v navadnosti vsakdanjika. Ker smo vsi v istem zosu. 2 R: T. Zinajić / I: V. Pernarčič, P. Forte, F. Korošec, T. Gunzek, U. Bradaškja / glasbenik: J. Šalej (klavir) GANSCH & BREINSCHMIDT TRIUMF 3 3 TRIUMF Étienne že dolgo ni stal na odrskih deskah, zato pa dobi priložnost, da v zaporu vodi gledališko delavnico. ROŽNATA LUNA plesno, gledališko, glasbena predstava / APT, Novo mesto KATALENA 4 TORI TANGO 5 ZVERI KATALENA V. Zornik (vokal), P. Janežič (klavir, klaviature), B. Gombač (klarinet, saksofoni, krilovka), T. Mihelič Syed (bas kitara, gimbri, ukulela), B. Narat (kitara, bendžo), R. Rebolj (bobni, tolkala) KORSAŽ POSREDNIK BLIŽINA Otroški PETER KLEPEC Šest sobotnih lutkovnih in igranih predstav ter filmov za najmlajše. sobotna matineja VOJVODA 1 PETER KLEPEC TRIUMF BELFAST 2 POVODNI MOŽ AMBROŽ TRIKOTNIK ŽALOSTI ZAJCEBANČICE KORSAŽ koncert / nastopata Boštjan Gombač in Jan Tomšič 4 POSREDNIK lutkovno-glasbena predstava TRISTO BRATOV ZMERJAVCEV 5 TRISTO BRATOV ZMERJAVCEV O prepiru in o tem, kako prepir srečno končati, v predstavi, kjer ustvarjalci pripovedujejo, rišejo in odpojejo v živo, k soustvarjanju pa so povabljeni tudi otroci. pripovedovalsko-animirana predstava / Vodnikova domačija 6 REPKI rap koncer / nastopata Trkaj in Iztok Saksida Étienne že dolgo ni stal na odrskih deskah, zato pa dobi priložnost, da v zaporu vodi gledališko delavnico. komična drama / Belfast / R: E. Courcol / 2021, Velika Britanija 4 TRIKOTNIK ŽALOSTI satira / Triangle of sadness / R: R. Östlund / 2022, Švedska 5 KORSAŽ Avstrijska cesarica Elizabeta, »Sisi«, je oboževana zaradi svoje lepote in znana kot navdihovalka modnih trendov. Leta 1887 pa dopolni 40 let in je uradno razglašena za staro žensko. 6 POSREDNIK Prijatelja iz zaboja za nezaželene otroke občasno kakšnega ukradeta in ga prodata na črnem trgu, dokler ju ne odkrije mama enega od otrok, ki hoče z njima na pot do bodočih posvojiteljev. drama / Broker / R: H. Koreeda / 2022, Južna Koreja METRONOM 7 METRONOM Romunija, jesen leta 1972. Ana, sedemnajstletna najstnica, izve, da bo njen fant čez nekaj dni za vedno zapustil državo. drama / Metronom / R: A. Belc / 2022, Romunija REPKI - KONCERT ZA OTROKE Spoznajte zaklade naše rimane besede od Toneta Pavčka pa do Svetlane Makarovič, pa do modernejših avtorjev, ki se v Repkih primejo za roke in zavrtijo na glavi. 2 TRIUMF zgodovinska drama / Corsage / R: M. Kreutzer / 2022, A, L, D, F ZAJCEBANČICE Pripovedi iz znanih basni za otroke, kjer živali predstavljajo karikirane človeške like, ki apelirajo na bolj moralno, empatično in pošteno človeško držo. Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Ko razkošna križarka, polna nesramno bogatih gostov, potone, potniki ostanejo ujeti na samotnem otoku. Z GLASBO OKOLI SVETA V prav posebnem koncertu bosta glasbenika popeljala otroke iz Slovenije v Afriko, do Indije in nazaj, čez kar nekaj evropskih držav, pot pa ju bo zanesla tudi čez lužo - v Ameriko. 1 VOJVODA Deček in njegova delavska družina v Belfastu doživljata burna pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja. plesno-gledališka predstava / Plesni teater Ljubljana 3 SREBRNO PLATNO Popoldanska srečanja za ljubitelje filmov – s kavo in pecivom seveda! 3 BELFAST N. Manojlović Varga, A. Rozman Roza Nagajivi povodni mož Ambrož, mora na kopno, da si po naročilu staršev, poišče ženo. Tam pa je vse čisto drugačno. drama / Close / R: L. Dhont / 2022, Belgija komična drama / Un triomphe / R: E. Courcol / 2020, Francija lutkovna predstava / Gledališče Malih Velikih Z GLASBO OKOLI SVETA »Bližina« je film o prijateljstvu in odgovornosti med trinajstletnikoma Léom in Remijem, ki se nenadoma prekine. komedija / The Duke / R: R. Michell / 2020, Velika Britanija Po slovenski ljudski zgodbi Peter Klepec gre s trebuhom za kruhom delat na kmetijo, kjer sreča dobro vilo, ki mu zaradi prijaznosti podari nadnaravno moč, da lahko premaga tegobe. Prijatelja iz zaboja za nezaželene otroke občasno kakšnega ukradeta in ga prodata na črnem trgu, dokler ju ne odkrije mama enega od otrok, ki hoče z njima na pot do bodočih posvojiteljev. torek Primerno za otroke starejše od treh let. POVODNI MOŽ AMBROŽ Avstrijska cesarica Elizabeta, »Sisi«, je oboževana zaradi svoje lepote in znana kot navdihovalka modnih trendov. Leta 1887 pa dopolni 40 let in je uradno razglašena za staro žensko. Filmski glasbeno-gledališka predstava / SSG Trst ideja, zasnova, vokal: S. Seculin, G. Borciani / L. Lipparini (klavir), D. Malalan (vezno besedilo) 6 KORSAŽ 8 BLIŽINA Stefania Seculin, Graziana Borciani Predstava o dveh znamenitih ženskah in umetnicah, o njunih življenjih, prepojenih z intenzivnimi emocijami: Marlene Dietrich in Edith Piaf. Triler o mejah med dvema kulturama, ki v osrčju galicijske divjine do skrajnosti stopnjuje napetost. drama / Broker / R: H. Koreeda / 2022, Južna Koreja G. Alarcón (vokal), J. Tori (harmonika), K. Bauer (violina), M. Stošić (kitara), E. Oberleitner (kontrabas) 6 MARLENEDITH 5 ZVERI 7 POSREDNIK koncert MARLENEEDITH komična drama / Pink moon / R: f. van der Meulen / 2022, Nizozemska zgodovinska drama / Corsage / R: M. Kreutzer / 2022, A, L, D, F TORI TANGO Da knapi lahko delajo tango, dokazuje harmonikar Jure Tori z ekipo mojstrskih muzikantov, ki jim z vokalom piko na i nariše slovenska argentinka Gabriela Alarcón. 4 ROŽNATA LUNA kriminalni triler / As bestas / R: R. Sorogoyen / 2022, Španija, Francija Po dolgih letih nam bo znova godla Katalena v akustični, skoraj gledališki izvedbi, s tihim in intimnim koncertom, ki pa ga bo za trenutek ali dva zaneslo tudi v malce glasnejšo smer. koncert komična drama / Un triomphe / R: E. Courcol / 2020, Francija Ko mlada ženska od očeta prejme absurdno novico, da mu je življenje dovolj in da ga želi končati, je prisiljena poiskati način, kako se spopasti z njegovo zadnjo željo. Belo, črno ... je to pri nas sploh del pogovorov? Ekipa ustvarjalcev se v predstavi, ki združuje glasbo, ples in gledališče, sprašuje, kako je biti temne polti v beli Sloveniji. koncept, režija, koreografija: M. Kagao Knez / R2: I. Djilas / I: L. Akif, J. Nzobandora-Jose, I. Yebuah Tiran, L. Slapnik Yebuah, M. Kagao Knez Politični zapornik pobegne iz delovnega taborišča, da bi si v vaškem kinu ogledal obzornik, v katerem se za sekundo pojavi njegova hčerka. film ceste / Yi miao zhong / R: Zhang Yimou / 2020, Kitajska koncert ČRNA KOŽA, BELE MASKE Ko razkošna križarka, polna nesramno bogatih gostov, potone, potniki ostanejo ujeti na samotnem otoku. 2 ENA SEKUNDA Thomas Gansch (iz znamenitega Mnozil Brassa) in njegov basovski kolega Georg Breinschmid nas v kabaretskem, skoraj klovnovskem slogu zapeljeta v virtuozen odrski nastop, ki pa je vedno več kot le koncert. T. Gansch (trobenta, vokal), G. Breinschmid (kontrabas, vokal) 1 TRIKOTNIK ŽALOSTI satira / Triangle of sadness / R: R. Östlund / 2022, Švedska glasbena komedija / SSG Trst, SITI teater GANSCH & BREINSCHMIDT ČRNA KOŽA, BELE MASKE Filmski presežki, ki so v preteklem letu zaznamovali svetovna festivalska platna. 8 OSEM GORA OSEM GORA Zgodba o prijateljstvu, o otrocih, ki postanejo moški in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, vendar se skozi vse ovinke življenja vedno znova vrnejo domov. drama / Le otto montagne / R: F. van Groeningen / 2022, Belgija 14 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si PO JAKOBOVI POTI VSE DO KONCA SVETA, KJER SONCE PADE V MORJE BRANISLAVA OGRINC Življenjski projekt: romarska pot Camino jo je napolnila s še več pozitivne energije. Na poti je srečevala druge pohodnike, s katerimi je zelo rada spregovorila Miha Ulčar Foto: arhiv Branislave Ogrinc »Včasih tudi po 10 kilometrov prehojene poti nisem srečala nobenega pohodnika, saj so na pot odhajali ob različnih urah. Sem pa na poti govorila z ljudmi iz kar 24 držav. Nekaj pohodnikov je šlo tudi v nasprotni smeri. Ker me je zanimalo, zakaj, sem jih seveda povprašala. Ena izmed njih mi je povedala, da se je na pot v Santiago podala iz Nemčije, za kar je prehodila 3000 kilometrov, od tam pa je krenila še proti Rimu.« V si, ki poznajo Domžalčanko Branislavo Ogrinc, dobro vedo, da je vedno polna optimizma in dobre volje. S še več pozitivne energije, ki kar žari iz nje, jo je napolnil njen življenjski projekt, ki ga je zaključila pred kratkim, ravno ob svojem 70. rojstnem dnevu, ko se je vrnila z izredno čustveno bogatega in fizično napornega popotovanja, ki jo je izjemno notranje obogatil. Podala se je namreč na francoski Camino. Hodila je sama in prehodila 1000 km v nekaj več kot 1,3 milijona korakih. Pot je začela v Franciji v mestu Saint Jean Pied de Port, nadaljevala do Santiaga in še naprej do ‘konca sveta’ do Finisterre in Muxie. Pot je leta 2001 praznovala 1000 let, odkar so po njej začeli hoditi prvi romarji. Pravi, da je danes zadovoljna, srečna in ponosna, da ji je ta njen življenjski projekt uspel in da se je zdrava vrnila domov k svojim najdražjim. Po Jakobovi poti ali El Camino de Santiagu se vsako leto poda več kot četrt milijona ljudi z vsega sveta Jakobova pot ali El Camino de Santiago, ki je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela, postaja vedno bolj priljubljen način preživljanja počitnic, saj se vsako leto na omenjeno pot poda več kot četrt milijona ljudi z vsega sveta. Nekateri se za pot odločijo zaradi želje po drastičnih spremembah v življenju, drugi zaradi verskih razlogov, številni pa iščejo nova doživetja in življenjske izkušnje. Branislavo je Camino prvič poklical v začetku leta 2019 Takrat se je odločila sama prehoditi portugalsko pot Camina, dolgo kar 480 km, za kar se je pripravljala celih osem mesecev. Pot jo je peljala po delu portugalskega Camina, od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostela v Španiji in še naprej do ‘konca sveta’ do Finisterre in Muxie. V začetku leta 2020 pa so že nastajali načrti za francoski Camino, ki ga je letos tudi uspešno zaključila. V 54 dnevih je prehodila 1000 kilometrov Maja se je odpravila na pot, ki je bila še enkrat daljša od prejšnje in ki je zahtevala kar 54 dni, od tega 49 dni hoje. »Ker je ta pot (francoski Camino) ena najstarejših in najbolj znanih poti, sem si kmalu zatem, ko sem prišla s portugalskega Camina, sama pri sebi rekla, da bi rada prehodila tudi to pot. Še poseben izziv so mi bili Pireneji, so namreč izredno visoki, najvišja višinska razlika, ki jo prehodiš, pa je 1200 me- Na poti je nastalo veliko zanimivih zgodb, ki jih je Branislava redno delila na svojem družabnem omrežju Moja sogovornica pravi, da je bila ves čas dobre volje, nikoli pa ni bilo prisotne nobene panike. Včasih je bilo sicer malo negotovo in nejasno, po polovici prehojene poti pa je vedela, da je zmagala. Vmes je nekaj dni tudi deževalo, sploh en dan je poleg dežja pihal še močan veter. Vendar tudi to ni bila ovira, da se ne bi podala na pot. Svoje dogodivščine na poti in občutke je Branislava vsak dan delila na svojem Facebook profilu, in iz prve roke lahko rečem, da je nastalo veliko posebnih in zanimivih zgodb: »Veliko prijateljev in tudi drugih pohodnikov me je spremljalo in hodilo z menoj po moji Ob prihodu v Santiago je Branka visoko dvignila roki. trov. Ko sem se odločila, da grem na to pot, sem si doma naredila podroben načrt po dnevih, koliko bom vsak dan prehodila in kje bom prenočevala. Moje razmišljanje je bilo takšno; da ni noben izziv, če ne vem, kje bom spala danes, jutri in pojutrišnjem. Na Caminu želim uživati, opazovati vse okoli sebe in se tudi pogovarjati s pohodniki. Tako sem se pogovarjala s pohodniki iz 24 držav; skoraj iz vseh evropskih. Malo bolj eksotične pa so bile Južna Koreja, Čile, Tajvan, Izrael, Dominikanska republika in celo dve pohodnici iz Aljaske,« mi je v uvodu pogovora o svojem življenjskem projektu povedala Branislava. Njen cilj, ki si ga je zadala, je bil, da to pot prehodi v celoti. Vsak dan je prehodila približno 20 kilometrov, običajno pa je bil prvi njen počitek po 10 kilometrih prehojene poti. Neobremenjena se je z mislimi posvečala naravi Prva dva tedna je kondicijo še nabirala, potem je šlo pa vsak dan lažje, predvsem takrat, ko je prehodila že polovico poti. Takrat je tudi njena glava spoznala njeno moč. Povedala mi je, da je od priprave za portugalski Camino veliko hodila vsa zadnja leta. Tako je bila dobro pripravljena. Poleg tega je treba omeniti, da je Branislava že devet let aktivna članica Društva Šole zdravja in skoraj vsako jutro telovadi v domžalski skupini Drevored 88 lip. »Na začetku sem 19 dni hodila s 13-kilogramskim nahrbtnikom, nato pa sem ga dala v dnevni transfer. Vsak dan zjutraj sem v prenočišču, kjer sem prenočevala, pustila nahrbtnik s kuver- to, v kateri so bili moji podatki in naslednji kraj ter lokacija prenočišča. Za hojo pa sem si kupila en mali nahrbtnik, kjer sem imela vodo in še nekaj osebnih stvari,« mi je zaupala moja sogovornica, ki se je s tem znebila še težkega bremena, kar je pomenilo, da se je lahko še bolj z bistrimi mislimi posvečala naravi in pa tudi arhitekturi ob poti. Nekaj dni je njene misli zaposloval kostanj, in sicer, kako pride od cveta do ježka. Zaupa mi, da je toliko časa iskala, da je našla cvet, v katerem je videla, kje pride ven ježek. Ko je pomislila na štiriperesno deteljico, je bila že pred njo Kot zanimivost mi pove, da je na drugem delu poti, kjer je bilo veliko detelje, našla kar devetnajst štiriperesnih deteljic. Ko je pomislila na štiriperesno deteljico, je bila že pred njo. To se ni nikoli zgodilo doma: »V Sloveniji nikjer nisem našla takšnih deteljic. Ker je bilo v drugem delu poti veliko detelje, sem si zadala cilj, da jih najdem dvajset. Prišla sem do številke devetnajst in ravno tisti dan, za katerega sem se odločila, da bom našla dvajseto, sem v prenočišču pozabila mobilni telefon, zato sem se morala vrniti tja. Nato pa sem v nadaljevanju poti srečala pohodnico iz Irana, ki mi je med potjo zaupala svojo težko zgodbo. Ker sem jo ves čas z zanimanjem poslušala, tisti dan nisem nič gledala v tla, skupaj pa sva nato prispeli v Santiago – prvi cilj. In dvajseta štiriperesna deteljica se mi je izmuznila.« Na poti sem nekaj dni srečevala pohodnika iz Amerike. Neki dan sva na poti v Castrojeriz prišla do starega nunskega samostana, kjer mi je hotel pokazati zanimiv kip. Ker še ni poznal mojega imena, me je poklical: »Slovenija, pridi pogledat«. Oba sva se smejala do ušes. Pozneje sva si povedala tudi imeni. On je bil Steve, jaz pa Branka. poti. Največjo revolucijo je pa predstavljala moja fotografija, ko sem ob prihodu v Santiago visoko dvignila obe roki. Fotografija je imela več kot 600 ogledov in komentarjev.« Za zaključek pa še na konec sveta, kjer sonce pade v morje Njen končni cilj pa ni bil Santiago, ampak Finisterre in Muxie, majhen kraj ob Atlantiku, ki mu pravijo tudi konec sveta. Zaupa mi, da je to nek poseben kraj, kjer je prisotna neverjetna energija, morje pa obdajajo velike okrogle skale. »Na zadnji dan Camina, ko sem prišla v Muxio, sem svojemu telesu in umu podelila medaljo za organizacijo, samozavest, vztrajnost in telesno moč. Na koncu sem si izpolnila še zadnjo že- ljo in v Muxii zaplavala v Atlantiku. Morje je bilo osvežujoče, moje srce je pa plesalo,« navdušeno pove Branislava. Tam je tudi videla, kako sonce pade v morje. Na obalo je prišla ob 20. uri, da je prišlo do sončnega zahoda, je trajalo dve uri. Branislava pravi, da je dve uri sedela na skali in v miru čakala, ne da bi gledala na telefon. Tako je bilo sproščujoče in umirjeno: »Že sam tja prideš pozitiven, potem pa še ta neverjetna energija, ki je prisotna tam. Res je popolno. Prihodnje jutro sem ponovno prišla na obalo in ravno takrat je tam nek moški igral na dude. Šla sem do njega in ga fotografirala, nato pa sva malo poklepetala. Na koncu pa je samo zame zaigral pesem Sončni vzhod za romarje.« To niso bile sanje, to se je zgodilo resnično Ko je Branislava 4. julija prišla domov, ni mogla verjeti, da je hodila po Caminu in prišla na cilj: »To niso bile sanje, to se je resnično zgodilo. Obdajal me je poseben občutek ponosa in zmagoslavja. Prav tako sem bila ponosna in vesela, da sem domov med moje najdražje prišla zdrava in polna pozitivne energije.« Velik pečat je Branka pustila tudi v Društvu Šola zdravja Ob koncu pogovora sva se s sogovornico dotaknila še njenega aktivnega udejstvovanja v Društvu Šola zdravja, kjer je povsod pustila velik pečat odličnosti in strokovnosti, saj je v svoji aktivni dobi delala na različnih delovnih področjih (računovodstvo, prodajna logistika, organizacija dela, plan in analize, prokuristka). Za svoje aktivno delo je letos prejela tudi nagrado društva za leto 2021: »To je bila nagrada za moje devetletno delo v društvu. Ko sem leta 2013 prišla v društvo, sem prevzela finančni del, saj za to niso imeli nikogar, sama pa sem imela zaradi preteklega poklicnega dela s tem veliko izkušenj. Z veseljem sem pristopila in pomagala, prav tako sem bila vrsto let predsednica nadzornega odbora tega društva. Seveda sem bila ponosna na nagrado, ki sem jo prejela kot prostovoljka. Nikoli pa se nisem obremenjevala s tem ali jo bom dobila ali ne.« Jutranja telovadba je zanjo pozitivna energija Kot zanimivost naj še povem, da že od začetka telovadi v skupini Drevored 88 lip, ki pa ni njena najbližja skupina: »S posebnim namenom sem izbrala najbolj oddaljeno lokacijo, ki je od mojega doma oddaljena 35 minut hoje. Posebej me je pritegnila bližina Kamniške Bistrice, ki nas s svojim žuborenjem še posebej spremlja pri jutranji telovadbi 1000 gibov. Jutranja telovadba je zame pozitivna energija, ki mi jo daje vsak gib. Je pa tudi še poseben začetek vsakega dne. Tako sem telovadbo po metodi 1000 gibov prenesla tudi v Društvo upokojencev Lek. Na večdnevnih izletih tudi Lekovi upokojenci telovadimo in vsako jutro pozdravimo sonce.« ❒ letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 15 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si ZA VARNEJŠO POT V ŠOLO IN DOMOV V začetku septembra se v šolske klopi, s tem pa tudi na šolske poti oziroma v promet, znova vračajo učenci osnovnih šol. Vozite previdno in pazite nanje! lefona ali slušalk za poslušanje glasbe in siceršnjemu upoštevanju prometnih pravi, predpisov in razmer na cesti. Zgled, ki ga s svojim ravnanjem v prometu dajejo starši ali skrbniki, je neprecenljiv, saj nas otroci posnemajo.« Miha Ulčar Foto: Ralph / Pixabay Z začetkom novega šolskega leta bomo na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci, še posebno najmlajši, so nekatera previdnostna ravnanja, ki so se jih že naučili, pozabili. V prometu so otroci najpogosteje udeleženi kot pešci, kolesarji, na skiroju ali kot sopotniki v vozilu in spadajo med najbolj ranljive udeležence v prometu. Starši in skrbniki naj poskrbijo za njihovo dobro vidnost, dosledno pripenjanje na vsaki poti in nošenje zaščitne čelade. Z otroki naj obnovijo prometna pravila na poti do šole ali vrtca. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Kot prometni udeleženci so nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Zlasti vozniki moramo nanje še posebej paziti! »Ob začetku vsakega šolskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. Zato je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Vozniki, poskrbimo, da bodo naši otroci na svoji šolski poti varni!« poudarjajo na Policiji. Katera so najpomembnejša pravila, ki jih morajo otroci poznati za varno pot v šolo in domov? Kaj policisti svetujejo staršem in na kaj vse moramo paziti vozniki? Najpomembnejša pravila, ki jih morajo otroci poznati za varno pot v šolo in domov • Cesto lahko prečkajo samo na prehodu za pešce in pri zeleni luči na semaforju za pešce v primeru semaforiziranih prehodov. • Na svoji poti naj uporabljajo označene ali semaforizirane prehode za pešce, nadhode oziroma podhode. • Pred prečkanjem ceste se morajo prepričati, ali imajo prosto pot (pogled na levo, desno in še enkrat levo). • Pravilno morajo hoditi po pločniku ali ob robu ceste, kjer ni pločnika. • Ne smejo nenadoma stopiti na cesto. Otroci med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu Ker so manjši, so v prometu otroci slabše vidni, prav tako pa težko predvidijo nevarne situacije. Vozila pozneje opazijo in ne zmorejo dobro presoditi njihove oddaljenosti ter hitrosti, prav tako težje določijo smer, iz katere prihaja zvok vozila. Njihovo ravnanje usmerjajo predvsem radovednost, čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum. Prepričani so, da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, in mislijo, da se lahko ustavi tako hitro, kot se sami. Zato morajo biti ostali udeleženci, predvsem vozniki, nanje še posebno pozorni! Ko skrbite za svojo varnost, skrbite za varnost vseh • Ne smejo se igrati na pločniku. • Pri hoji naj bodo opremljeni s kresničko. • Za vožnjo s kolesom naj uporabljajo kolesarsko stezo. • Kolo naj vozijo počasi in previdno, s kolesarskim izpitom in na pravilno opremljenem kolesu. • Uporabljati morajo kolesarsko čelado. To po novem velja za vse voznike in potnike na kolesu, do dopolnjenega 18. leta starosti. • Med vožnjo z vozilom morajo biti pripeti z ustreznim zadrževalnim sistemom. Starši! • Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji svojih otrok! Seznanite jih z nekaterimi osnovnimi prometnimi pravili (pomen barv na semaforju, možne nevarnosti na šolski poti ...) • Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. • Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pomislite, kako sami prečkate cesto, ali uporabljate varnostne pasove, kako parkirate, ali vpričo svojih otrok telefonirate med vožnjo. • Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih, primernih otrokovi starosti in telesni teži. Tudi sami se vedno pripnite! • Poskrbite, da bodo otroci v avto vstopali in iz avta izstopali na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa. Nevarno je tudi vsako prerivanje otrok ob avtu! Mlajšega otroka starši iz vozila vzemite sami. Vozniki! • Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebno pozorni! • Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. V bližini šolskih poti zmanjšajte hitrost vožnje. Vozite še posebej previdno, počasi in na zadostni varnostni razdalji. • Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda igrajo otroci (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). • Pešcem odstopite prednost, da bodo lahko varno prečkali cesto. • Parkirati morate pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temveč otroke in druge pešce tudi ogrožate. • Izogibajte se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost s ceste in dogajanja v prometu. G Rumena rutka, odsevna telesa, varnostni pas in čelada Na Agenciji Republike Slovenije za varnost prometa opozarjajo na nujnost nošenja rumenih rutic za otroke prvih in drugih razredov osnovne šole: »Da bodo otroci še bolj vidni in tako bolj varni, je priporočljiva uporaba svetlejših oblačil in kresničk ali drugih odsevnih teles in površin. Starše in skrbnike opozarjamo tudi na nujnost pravilnega in doslednega pripenjanja otrok v otroške varnostne sedeže, bodisi v motornih vozilih bodisi na kolesu, na vsaki, tudi najkrajši poti. Obvezna je uporaba varnostne zaščitne čelade, ki jo morajo nositi otroci na poganjalcu, kolesu, skiroju ali rolkah. Posebna opozorila so namenjena vožnji brez uporabe mobilnega te- »Tudi voznikom, ki se bodo po daljšem obdobju vračali na ceste, svetujemo, naj zagotovijo tehnično brezhibnost delovanja motornega vozila. Vsi vozniki naj spoštujejo cestnoprometne predpise in omejitve hitrosti. Zagotavljajo naj ustrezno varnostno razdaljo in upoštevajo razmere na cesti, ki so lahko zelo spremenljive. Prav tako naj poskrbijo za pripenjanje vseh potnikov v vozilu z varnostnim pasom, med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnega telefona, vozijo naj pozorno, strpno in odgovorno do vseh udeležencev v prometu. Posebna opozorila so namenjena visokim tveganjem glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc, zato je nujno, da za volan sedemo trezni in zbrani,« pred začetkom novega šolskega leta še poudarjajo na Agenciji RS za varnost prometa. ❒ lede na pogosto neurejenost in prepolnost obstoječih ekoloških otokov bi bilo nujno potrebno njihovo pogostejše praznjenje in izgradnja nekaterih novih! 16 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 16. 7. do 17. 8. 2022 V dveh mesecih po našem zadnjem poročanju smo opravili 78 intervencij. Najpogosteje, po dvajsetkrat, smo posredovali med 8. in 12. uro ter med 16. in 20. uro. Nočne ure so navadno mirnejše, a smo petkrat posredovali celo med tretjo in četrto uro ponoči. Enajstkrat smo našteli po tri ali celo več intervencij v enem dnevu, 4. in 30. julija pa je številka 112 zazvonila petkrat. Šestkrat je gorelo v naravnem okolju, od tega trikrat nadzorovano, a ob razglašeni veliki požarni ogroženosti naravnega okolja je vsakršno kurjenje ali požiganje prepovedano, zato smo kurišča pogasili. Zagorela so štiri vozila – zapuščeno osebno vozilo na parkirišču med železniško progo in SPB v centru Domžal ter tri na avtocesti. Sodelovali smo še pri gašenju kurilnice v stanovanjski hiši na Vrhpolju pri Moravčah. Že v prejšnjem poročilu smo opozarjali na pogostost prometnih nesreč. Tokrat jih je bilo 34, od teh pet na avtocesti. Med poškodovanci oziroma poškodovankami pa tudi enajst kolesarjev oziroma kolesark, šest motoristov, voznica električnega skiroja ter pešec. Za enega izmed kolesarjev je bilo trčenje v drevo žal celo usodno. V kar šestnajstih izmed navedenih primerih je šlo za samoudeležbo povzročitelja nesreče – padec kolesarja, motorista ali zdrs s ceste z osebnim, kombiniranim vozilom. Najpogostejši vzrok seveda razmeram ali cestišču (podlagi) neprilagojena vožnja. Reševalcem NMP ZD Domžale smo devetkrat pomagali pri prenosu obolelih oseb do reševalnega vozila. Dvakrat smo bili aktivirani za pomoč pri reanimaciji. Omogočili smo vstop v stanovanja, kjer so se nahajale onemogle oziroma obolele osebe, dvakrat pa žal tudi že preminuli osebi. Trem onemoglim, a nepoškodovanim osebam smo po padcih kar sami pomagali nazaj do postelje oziroma invalidskega vozička. V osebni vozili sta se zaklenila dva otroka (prvi na počivališču AC pri Lukovici, drugi pred ZD Domžale), dvema občankama pa so se zaprla vrata stanovanj, seveda se je pri eni izmed njiju tudi kuhala hrana na štedilniku. Vse zaplete smo hitro rešili, hrana se tudi ni prismodila. Vpliv sušnega obdobja se najbolj pozna na naših Mlinščicah. Nizek pretok vode je povzročil vsaj dva manjša pogina rib (pri Radomljah in pri Homcu), ter nekaj neobičajnih, a nenevarnih penjenj vode. Nenazadnje moramo omeniti, da smo tudi domžalski poklicni gasilci aktivno sodelovali tako pri gašenju požara na Krasu kot tudi pri prevozu vode v Rižanski vodovod. Nekateri službeno kot pomoč pri vodenju intervencije, drugi pa kot prostovoljci v okviru svojih matičnih prostovoljnih gasilskih društev. slamnik@kd- dom zale. si Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu Da bi se na naših cestah starejši vozniki in voznice čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni. društvo upokojencev domžale Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi pripravili projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, s katerim tudi Društvo upokojencev Domžale izvaja celovite preventivne dogodke oziroma usposabljanja za seniorje in upokojence po vsej Sloveniji. Pri nas je vedno veselo. V nasprotju s pogostim prepričanjem, da je treba voznikom v tre- • zagotovljeno praktično svetotjem življenjskem obdobju zaradi vanje o zdravstvenih kriterijih. njihove varnosti in varnosti drugih Udeleženci bodo lahko na posebnih napravah preverili svoj omejevati mobilnost, si moramo vid na daleč in blizu, kontrast prizadevati, da bi bili ti čim dlje samostojni, mobilni ter obenem tudi in nočni vid ter se pozanimali o varni, zato bo: kriterijih za kontrolni zdravstveni pregled ter pridobili pomemb• osvežitev znanja prometnih ne informacije o sladkorni bolepredpisov in pravil prilagojena lokalni problematiki, saj v zni in krvnem tlaku; tem sklopu predavanj sodeluje- • omogočena svetovalna vožnje z ta prometni strokovnjak AVP ter ocenjevalcem na vozniškem izpitu (po dogovoru). pomočnik komandirja lokalne Dogodki bodo za udeležence zapolicijske postaje: • v zvezi z varno vožnjo po avtoce- nimivi tudi z vidika preventivnih sti in hitri cesti bodo strokovnja- gradiv, predvsem pa zaradi celovite ki iz Darsa predstavili ključno ak- obravnave varnosti v cestnem protualno problematiko ter poučili metu. Ob tem ne gre le za predavaudeležence o pravilnem ravnanju nja za seniorje in upokojence – vov različnih prometnih situacijah: znike, temveč predvsem za zanimi- vo in poučno svetovanje in praktične izkušnje. Verjamemo, da bomo v obdobju izvajanja projekta dosegli kar največje število voznikov seniorjev in upokojencev ter jim podali praktične in poučne informacije o varni vožnji ter posledično vplivali na njihovo varnost ter varnost vseh drugih udeležencev v prometu. Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu bomo izvajali v Knjižnici Domžale v torek, 13. septembra 2022, med 9.30 in 13.00. Za udeležbo se je treba prijaviti v tajništvu Društva upokojencev Domžale po tel. 01 724 19 04, ali osebno vsak ponedeljek in petek od 9.00 do 11.00. Pomembno: v drugi polovici septembra bomo nadaljevali s športnimi in rekreativnimi panogami po programu (ples, bowling, biljard, balinanje). Za vse informacije se obrnite na Borisa Čampo. Jeseni bomo začeli tudi z raznimi predavanji, zanimivimi, ter poučnimi za starejše: zdravo spanje, zdrava prehrana, domača lekarna, demenca – kot bolezen sodobnega časa, pravice upokojencev do denarnih pomoči idr. Vsi, ki bi se radi naučili izdelati cvetje iz krep papirja, vas Odbor za ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov vabi, da se mu pridružite. Ne pozabite: brezplačni prevozi za starejše – številka klicnega centra za naročanje 051 262 100, klice sprejema Marija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Prevoze opravljajo prijazni prostovoljci, vsak dan v tednu od 7. do 16. ure. (ob sobotah, nedeljah in ob praznikih ne vozijo). Iskrene čestitke našim šahistom, ki so na moštvenem turnirju društev upokojencev v Zagorju ob Savi osvojili prvo mesto. Društvo upokojencev Domžale vas vabi, da se jim pridružite, jih pokličete ter se sami prepričate o pestrosti našega programa. Veseli vas bomo! Imejte se kar se da lepo, predvsem pa ostanite zdravi. Društvo upokojencev Domžale Slovesno na Hrastovcu V gozdu Hrastje med vasema Brezovica in Laze je spomenik z napisom: »Na tem mestu je četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja in mu prizadela velike izgube, sama pa je izšla iz borbe kot zmagovalec brez žrtev.« ks dob in ko borcev za vre- harmonikarja, in kitarist Urban Hridnote nob dob krtina Že vrsto bar, Domžalski rogisti in recitatorlet v spomin na borbo Kamniškega ji Maks Jeran, Jože Lončar, Kristina bataljona, katerega patrulja je že Brodnik in Vera Vojska, ki je priredidni prej uspešno napadla nemško tev tudi vodila. Prisotni so bili tudi kolono na Želodniku, Krajevna sku- praporščaki, med gosti pa podžupnost Dob praznuje 7. avgusta kra- pan Občine Domžale Marjan Ravnijevni praznik. Navadno ga v Dobu kar in predsednica Občinske organiobeležujemo z vrsto različnih kul- zacije borcev za vrednote NOB Domturnih, družabnih in športnih pri- žale Marija Majhenič. Delegacija, v reditev, ki so bili pretekli dve leti kateri so bili Marija Ravnikar, predmalo okrnjeni, bodo pa bogatejša sednica Sveta KS Dob, Jože Lončar, naslednje leto, ko bomo praznovali podpredsednik, in Janez Rom, bla800-letnico prve omembe Doba. gajnik Krajevne organizacije za vreLetošnjo slovesnost 6. avgusta dnote NOB Dob Krtina, je položila 2022 sta pripravili Krajevna sku- venec k spomeniku, z minuto molpnost Dob in Krajevna organizaci- ka smo se spomnili žrtev vseh vojn, ja borcev za vrednote NOB Dob Krti- nato pa je v imenu Sveta Krajevne na, v kulturnem programu pa so so- skupnosti Dob govorila Marija Ravdelovali Pevski zbor Turistično re- nikar, predsednica, ki je po pozdrakreativnega društva Turnše Češenik vu prisotnih govorila o slovesnosti pod vodstvom Mirana Pezdirca, tudi na Hrastovcu, ki dokazuje, da smo pripadni in složni ter poudarila, da igral na prireditvenem prostoru v je vesela in ponosna, da si krajani Turnšah in obnovitev vseh klopi ob Doba vzamemo čas in smo prisotni sprehajalni poti ob reki Rači. na tem lepem dogodku, hkrati pa Vse številne prisotne je spomniponosni na kraj, v katerem živimo. la tudi na praznovanje 800-letnice Med aktualnimi novostmi v KS Dob prve omembe Doba v letu 2023, ki se je omenila nadaljevanje menjave je že začelo. Zahvalila se je članom salonitnih cevi za vodovod po pro- Sveta KS za sodelovanje in pomoč, gramu v proračunu Občine Domža- enako organizatorjem slovesnosti in le, omenila je problematiko odstra- njihovo skrb za spomenike, povabinitve bankomata, ki se rešuje, saj la vse, da sodelujejo v lokalnih vobodo predstavniki banke pomagali litvah – tudi kot kandidati za člane pridobiti vsa dovoljenja za dozida- Sveta KS Dob, ter vsem čestitala ob vo prostora za bankomat. V planu krajevnem prazniku in jim zaželela je še sanacija in prenova sanitarij v prijetno praznovanje. Ker precejšen del kulturnega proprostorih KS Dob. Predstavila je tudi prizadevanja za razširitev ceste, iz- grama je bil namenjen 100-letnici gradnje pločnika in zagotovitve var- rojstva partizanskega pesnika Karne šolske poti na odseku hišnih šte- la Destovnika Kajuha, veliko besed vilk Gorjuša 3, Gorjuša 32, do odce- pa je bilo namenjenih tudi pomembpa za Jamarski dom, kar naj bi bilo nosti NOB ter želji, da tovrstne sporealiziralo do leta 2024, dopolnitev minske slovesnosti ostanejo predvsem hvaležen spomin in ponos na vse borce, hkrati pa opomin, da se grozote vojn nikoli več ne ponovijo. Po slovesnosti so se udeleženci prijetno družili na tovariškem srečanju. V imenu organizatorjev slovesnosti na Hrastovcu iskrena hvala vsem nastopajočim, hvala pa tudi vsem, ki so uredili pot in okolico spomenika. V počastitev praznika je v Dobu potekalo tudi tekmovanje v metanju podkev, kjer je med ženskami ekipami zmagala PGD Žeje - Sv. Trojica pred DU Naš dom Dob, pred Čebelami in ŠRD Konfin - Sv. Trojica. Med moškimi ekipami pa so bili enako najboljši metalci PGD Žeje - Sv. Trojica pred ŠRD Konfin Sv. Trojica, tretje DU Naš dom Dob, četrto mesto je pripadlo PGD Dob, peti pa so bili Čebelarji. Čestitamo. Vera Vojska letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Skupni tabor za vodnike Redke so priložnosti, da se vodniki PZS, združeni v vodniški odsek Planinskega društva Domžale, lahko medsebojno družimo, in to brez obveznosti, ki jo sicer prevzemamo pri vodenju različnih pohodov. planinsko društvo domžale Zato smo letos že drugič organizirali skupni tabor za naše vodnike, povabili pa smo tudi vodnike iz sosednjih društev, ki nam pomagajo pri izvedbi našega programa. V petek ob koncu julija se nas vesela druščina vodnikov in družinskih članov odpravi na dolgo pričakovan planinski tabor vodniškega odseka PD Domžale v Dolomite. Zaradi službenih obveznosti smo se zbirali v kampu v Cortini d’Ampezzo preko celega dne. Nekateri so uspeli kreniti že zjutraj in so si lahko ogledali desni del doline oziroma prelaz Giau na 2236 m, medtem ko smo ostali prihajali vse do večernih ur. Do Cortine je mogoče priti po raz- ni mimo Šmohorja ali pa po Dravski ličnih poteh, in sicer iz Ljubljane dolini prek Lienza in Tassenbacha prek Postojne, Sežane in Palmanove do Cortine. Prva in zadnja sta najhido Portogruara, kjer se skrene desno trejši, ostali pa izjemno lepi. Skratka, v petek še zadnji postain nadaljuje prek Villanove, Pieve di Cadore do Cortine. Druga pot prek vimo svoj šotor in se nekoliko poveItalije pa vodi prek Kranjske Gore, selimo do poznih ur. Dokaj zgodaj Trbiža, Tolmeča prek prelaza Mau- zjutraj sledi bujenje in pogled na ria, kjer zapustimo Furlanijo in Julij- izjemne dolomitske kamnite gore, sko krajino ter Karnijce in se spusti- obsijane z jutranjim soncem. Kljub mo v Benečijo, kjer je začetek Dolo- prvotnem navdušenju se razgledi mitov, do Lozzo di Cadore in Corti- kmalu sprevržejo v dejstvo, da kane. Obstajata še poti prek Avstrije, in mnite gmote počasi prekrivajo oblasicer prek Karavank po Ziljski doli- ki in da se oddaljeno grmenje čeda- Društvo Lipa Domžale pred novim šolskim letom vabi na dneve odprtih vrat Dobrodošli med nami! društvo lipa domžale – univerza za tretje življenjsko obdobje domžale »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi, vse to je za nami. Končno lahko počnemo tisto, za kar nismo imeli časa 35, 40 ali še več let,« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – krajše in bolj znane kot Društvo Lipa, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pridobivate ali obnavljate različna znanja, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate domače in tuje zanimivosti in znamenitosti. Epidemija je letos sicer malce spremenila življenje in delo društva, ni pa spremenila študentov in študentk univerze, ki so jo pridno, tudi na daljavo, obiskovali do konca preteklega šolskega leta. Kar nekaj študijskih programov, posebej s področja kulture, pa ste lahko spremljali tudi med počitnicami. V prihajajočem šolskem letu se bomo družili tudi ob glasbi - vpisujemo začetno skupino citrarjev in kitaristov. Začetno skupino citer bo vodila nova pridobitev v društvu – Monika Rožej, prof., začetno skupino kitar pa že znani Petar Mesić. Saj veste, z glasbo je svet lepši. Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med počitnicami prizadevalo, da že obstoječe oblike študija še obogatijo in pri tem je upoštevalo interese slušateljev. Tako so prisluhnili številnim pobudam, ki so povezane s konkretnimi aktivnostmi, Med novostmi je tako nordijska hoja, ki je danes ena najbolj zdra- vih oblik rekreacije. Število ljudi po svetu, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, strmo raste in tako je tudi pri nas. Kljub temu velika večina ljudi ne pozna pozitivnih učinkov nordijske hoje. Razvila se je iz smučarskega teka in je bistveno drugačna oblika rekreacije, kot pri nas bolj uveljavljeno pohodništvo. Razliko med njima bomo spoznali v oktobru, ko bomo začeli z dodatno športno dejavnostjo. Pridružite se nam vsak četrtek ob 18.00 z začetkom v oktobru. Zbirno mesto: park Martina Krpana za Ten Tenom. Prijavite se lahko v tajništvu v času uradnih ur ali na dnevih odprtih vrat. Vse, česar še niste vedeli o dosedanjih študijskih programih, novih urnikih in vsem ostalem, kar vas bo zanimalo, boste izvedeli na dnevih odprtih vrat, ki bodo 20. in 21. septembra 2022 med 9. in 12. uro. v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – Društva Lipa Domžale, Ljubljanska cesta 58. Tam si boste lahko ogledali tudi razstavo izdelkov posameznih študijskih krožkov ter predstavitve novih študijskih programov, sedanji in bodoči študentje pa se boste lahko pogovorili s predavatelji o vsem, kar vas bo zanimalo. Dobrodošli! Marjan Ravnikar, predsednik ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. septembra 2022. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 14. septembra 2022, do 12. ure. lje bolj približuje Cortini. Kmalu sledijo tudi prve dežne kaplje in naliv. Kljub dežju se glede na lepo vremensko napoved odpravimo skozi Cortino do prelaza Tre Croci, kjer nas čaka še Luka z družino. Po nekaj minutah čakanja preneha deževati, oblačnost se pretrga in prikaže se sonce. In že korakamo v prelepo dolino, stisnjeno pod vrhove Le Cesta, Dito di Dio in Punta Sorapiss z istoimenskim pravljičnim jezerom. Obiščemo še planinsko kočo Vandelli in se po strmi krožni poti pod vrhovi Cime de Laudo povzpnemo na pre- no cesto proti vrhu, ki je že v prvi laz Forcella Marcuoira (2307 m). Sle- svetovni vojni služila za oskrbovadi še strm spust nazaj na prelaz Tre nje obrambnih linij. Cesta je zaradi Croci, kjer nas nekaj minut pred iz- podorov in plazov zaprta za vozila, hodiščem ponovno ujame dež. še vedno pa je atrakcija pri vzponu Po deževni noči se drugi dan zbu- in bi jo bilo škoda izpustiti. Iz Misudimo v zelo megleno jutro, vendar rine je na vrh do koče Monte Piana se vrhovi kmalu otresejo zastirke in – A. Bosi organiziran tudi prevoz s jih obsije jutranje sonce. Podremo terenci. Od avta do koče smo potrenaš tabor in se ponovno usmerimo bovali uro in 45 minut. Zatem slediprek Cortine in prelaza Tre Croci do mo zgodovinski poti Monte Piana, doline Misurine, stisnjene med do- kjer je ogromno zgodovinskih slelomitske tritisočake, še najbolj zna- dov ostankov bojev v prvi svetovni no kot izjemna izletniška točka in vojni, kar je prava paša za oči tako izhodišče za ogled znamenitih Treh za nas ‘ta velike, kot za one ta male’. Cim, kar je bil tudi naš načrt, ki pa Za ogled zgodovine smo potrebovase nam je zaradi jutranjih dejavno- li dve uri in pol, pa bi jih vsaj še dosti in pozne ure izjalovil, saj je bila bro uro, če nas ne bi preganjal čas. Sledi spust nazaj na izhodišče, kjer cesta na planino Auronzo pod Tremi Cimami zaradi prezasedenosti par- se poslovimo in zaključimo prekrasen vikend v izjemni družbi z obljukirišča že zaprta. Po rahlem šoku se odločimo za bo, da se drugo leto vrnemo, a za več plan B, ki ga pravzaprav sploh ni- dni, saj si v tako kratkem času ne mosmo imeli in smo si ga na hitro na- reš niti predstavljati veličastnosti Doredili – nov cilj je bila bližnja gora lomitov, kaj šele, da bi jih spoznal. ZaMonte Piana (2324 m), o kateri prav- hvala vsem, ki so organizirali in pozaprav nismo vedeli nič in od nje magali organizirati planinski vodnitudi nič posebnega pričakovali, kar ški tabor, ter vsem udeležencem tasmo pa doživeli in videli, pa nas je bora, še posebej najmlajšim. Besedilo in foto: Matjaž Škulj, prijetno presenetilo. Avte pustimo vodnik PZS, Planinsko nekoliko nižje in se po brezpotju društvo Domžale gozdov usmerimo na staro opušče- Gasilci tekmovali za Pokal KS Dob in GZ Domžale Najboljša: poklicni gasilci CZR Domžale in članice PGD Rova Kako hitro minevajo desetletja, so gasilci in gasilke lahko spoznali že ob vabilu na 42. tradicionalno gasilsko tekmovanje za Pokal Krajevne skupnosti Dob, ki je v juniju potekalo v Športnem parku Dob in je tudi letos pokazalo zelo dobro usposobljenost in pripravljenost gasilcev in gasilk, ki smo jim lahko zaploskali tudi ob spremljanju članskega tekmovanje Gasilske zveze Domžale. V tekmovanju z motorno brizgalno in vaji razvrščanja se je pomerilo 18 moških in 7 ženskih ekip, omenimo pa tudi ekipo poklicnih gasilcev Centra za požarno varnost Domžale. Za nemoteno tekmovanje so poskrbeli gostitelji, Prostovoljno gasilsko društvo Dob, še posebej pa čla- mi A zmagala ekipa PGD Rova, pred ni vodstva tekmovanja: Jure Rogelj, PGD Radomlje, članice B, in PGD Matjaž Merkužič in Stanko Grčar, Dob, članice A. Med ekipami članov pri podelitvi priznanj in medalj naj- A, kar 18 jih je bilo, so prvo mesto boljšim pa podpredsednik Gasilske zasedli člani Centra za zaščito in rezveze Domžale Tone Pavlič, predse- ševanje Domžale, pred PDG Dob 4, dnica Sveta KS Dob Marija Ravnikar, člani A, tretje mesto je pripadlo PGD predsednik PGD Dob Robert Hrovat, Rova, člani A. poveljnik Gasilske zveze Domžale V tekmovanju Gasilske zveze Matjaž Merkužič in poveljnik PGD Domžale je med poklicnimi gasilci Dob Jure Rogelj. zmagala ekipa Centra za zaščito in Poglejmo rezultate: Za preho- reševanje Domžale. Med članicami dni pokal KS Dob je med članica- A je zmagala ekipa PGD Rova pred univerza za tretje življenjsko obdobje – lipa domžale Nordijska hoja Med novostmi v novem šolskem letu je tudi nordijska hoja – danes ena najbolj zdravih oblik rekreacije. Pridružite se nam vsak četrtek ob 18.00 z začetkom v oktobru. Zbirno mesto: park Martina Krpana za Ten Tenom. Prijavite se lahko v tajništvu v času uradnih ur osebno ali po telefonu 01 722 66 70 ali na dnevih odprtih vrat. Dobrodošli! PGD Dob in PGD Ihan. Pri članicah B so bile najboljše gasilke PGD Radomlje, pred PGD Ihan in PGD Homec; pri članih A so bili najboljši gostitelji – PGD Dob pred PGD Rova in PGD Studenec A, gostitelji pa so bili najboljši tudi med člani B, kjer so zmagali pred PGD Žeje - Sv. Trojica in PGD Vir. Čestitke in pohvale so prejeli vsi, še posebej pa zmagovalci in poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale in članice PGD Rova, ki so se veselili prehodnega pokala KS Dob. Vera Vojska Foto: Miro Pivar MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja 18 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii društva Telovadba zelo pomaga pri vsakodnevnih opravilih slamnik@kd- dom zale. si Dihamo z naravo je nazaj Po poletnem premoru se aktivnost Dihamo z naravo vrača v Češminov park, vsak Jelka Barlič, nagrajenka Društva Šola zdravja za leto 2021 ponedeljek od 17.30–18.30. Brezplačno se nam lahko pridružite v septembru in oktobru. iz skupine Domžale - Drevored 88 lip društvo šola zdravja Društvo Šola zdravja je z novim projektom Dihamo z naravo (2021–2022), ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, razširilo pogled na pomen zdravja. Na dvajsetih lokacijah po Sloveniji se nam lahko pridružite, umirite um in čustvena stanja, podprete delovanje imunskega sistema ter izboljšate pretočnost tekočin in energije po telesu. Začnemo z vizualizacijo in usmerjanjem pozornosti na dihanje. Čuječe povezovanje z lastnim telesom in naravo nas napolni z energijo. Ko v glavi prevladajo mir, tišina, prosojnost, takrat postanemo zavestni opazovalci svojih misli, ki jih z jasno namero usmerjamo po telesu, kot bi pisali navodila, kaj želimo, da se v uri vadbe zgodi. Z umirjenim umom izvajamo čuječe, tekoče in počasne gibe, ki odpirajo prostor med vretenci. Tako omogočimo živčnemu sistemu prost pretok informacij in povečujemo gibljivost stebru našega zdravja – hrbtenici. S pritiski in masiranjem akupunkturnih točk stimuliramo nastanek belih krvničk, ki skrbijo za imunski sistem, kar je odlična priprava na prihajajočo jesen. V Društvu Šola zdravja je kar nekaj veseljem jih pričakujemo,« nagovarja ljudi, ki se odlikujejo po tem, da re- gospa Jelka moško populacijo. dno zapisujejo vse tisto, kar počnejo. Šola zdravja ji je spremenila žiNekateri zabeležijo prav vsako telo- vljenje. »Mislila sem, da bo dobro, vadbo, drugi če bom več v družbi, kjer se bom lahprisotnost na njej in kdo jo je vo- ko gibala, družila. Namreč pri invadil, pa tudi kakšno je bilo vreme, tre- lidih sem telovadila kar pet let, ventji pa si spet zapisujejo izlete, na ka- dar le enkrat na teden in v dvorani. tere so se odpravili, itn. Med slednji- Tukaj pa mi je bilo pri priči všeč prav mi je tudi ena letošnjih nagrajenk vse! Telovadimo v družbi, vsak dan Društva Šola zdravja Jelka Barlič iz se razgibavamo, že v jutranjih urah, skupine Domžale - Drevored 88 lip. za nameček pa vse to počnemo zuNjen hobi so pohodi. Samoiniciativ- naj, v naravi, na prostem,« nam navno se je lotila organizacije in vodenja dušeno razlaga gospa Jelka. Kmalu po prihodu v skupino je pohodov v svoji skupini, saj za vsak torek pripravi načrt, ki ga prilagodi postala tudi ena od voditeljic juZaključno druženje pred poletnimi počitnicami. vremenskim razmeram kot tudi spo- tranje vadbe po metodi 1000 gibov. sobnostim članov. »Preden smo se »Ena od članic v naši skupini je Vadba je sestavljena iz metod Vabljeni, da se nam pridružite lotili rednih pohodov, smo se enkrat predlagala, naj telovadbo začnem Zhineng Qigong znanosti (prevod: na brezplačni vadbi v Češminovem že odpravili v Blagovico, ki je od nas voditi tudi jaz, tako sem se na vsem Qigong Modrosti), ki z svojimi raz- parku vsak ponedeljek ob 17.30– oddaljena dobrih 17 km. To je bilo 27. lepem spoprijela še s to nalogo. Odšla iskavami potrjuje učinkovitost me- 18.30 v septembru in oktobru. aprila 2012. Za tedenske pohode smo sem tudi na usposabljanje, da sem se tod starih kitajskih mojstrov. SoVeč informacij o vadbi najdete naučila pravilnega izvajanja vaj 1000 dobna znanost nam omogoča glo- na www.solazdravja.si, zavihek Digibov. Usposabljanj se seveda redno blji vpogled v metode, ki so potrje- hamo z naravo ali pokličete na 030 udeležujem še danes, kadarkoli jih no varne in lahko služijo v najvišje 316 016. organizirajo v naši bližini.« dobro posameznika. Aktivnost DiAndraž Purger, prof. šp. vzg., Na vprašanje o tem, kakšne izkuhamo z naravo vključuje tudi ele- strokovni sodelavec Društva Šola šnje ima s telovadbo po metodi 1000 mente gozdne kopeli, preprostih di- zdravja Društvo Šola zdravja gibov in kako se počuti zdaj po 12 lehalnih tehnik in nenasilne komuniFoto: Andrej M. tih rednega jutranjega razgibavanja kacije. ter ali čuti kakšno razliko med prej in zdaj, nam gospa Jelka odgovori: »Jutranja telovadba mi veliko pomaga. Postala sem bolj samozavePredsednica Zdenka Katkič izroča stna, prej pa sem bila bolj sramežljinagrado Jelki Barlič. va. Zdaj tudi sama vodim telovadbo, se odločili po eni od naših rednih telo- kar si prej nisem mogla niti zamislivadb. Pogovarjali smo se, kako bi bilo ti. Telovadba mi veliko pomaga pri Na predvečer obletnice raketiranja radio-oddajnika Domžale smo se zbrali veterani dobro, da bi enkrat na teden pohode vsakodnevnih opravilih, saj sem bolj organizirali kar takoj po naši telovad- gibčna in tudi zdrava. Kadar redno vojne za Slovenijo in počastili spomin na ta dogodek izpred enaintrideset let. bi. In tako je padla odločitev, da to za- telovadim, se počutim veliko boljše. misel kmalu tudi ustvarimo. Z rednimi Če kdaj pa kdaj iz kakršnihkoli razlotedenskimi pohodi smo začeli 2. sep- gov jutranjo vadbo izpustim, mi kar tembra 2013. Ustanovili smo pohodno manjka. Kadar sem na morju, kjer ni skupino, določili dan v tednu in tako skupine Šole zdravja, ki se ji po navazdaj naša pohodna skupina vsak to- di priključim, se pa vsak dan odprarek pohajkuje po slovenskih hribih in vim vsaj na kakšen dolg sprehod.« Na zadnje vprašanje o tem, kaj ji dolinah že dolgih 10 let.« Poleg tega, da so ji ljubi pohodi, pomeni nagrada in priznanje prostoje prav naša tokratna intervjuvanka voljcem, članom Društva Šola zdravtudi ena tistih, ki si jih prav vse ve- ja, odgovori kratko in jedrnato: »Ni stno zabeleži. Ponosno nam pokaže lepšega občutka od tistega, ko spordeči zvezek, poln datumov in kra- znaš, da tvoj trud cenijo tudi drujev, ki so jih obiskali, pa tudi podat- gi. Zato si želim še veliko skupnih pokov o tem, kam in kdaj so se odpra- hodov in jutranjih telovadb, le da bo Neda Galijaš vili, kdo in koliko članov se je po- zdravje in mir.« hoda udeležilo, kakšno je bilo vreme in koliko kilometrov so prehodi- Opravičilo: V julijskem Slamniku li. Ob koncu vsakega leta organizi- je bila pri prispevku o Marti Ružnič, Zaključno druženje pred poletnimi počitnicami. ra prijetna srečanja, na katerih med nagrajenki Društva Šola zdravja za drugim predstavi statistiko udelež- leto 2021, objavljena napačna fotobe pohodov, kar ji omogoči, da tudi grafija. Za napako se iskreno opranam zlahka ‘izstreli’ podatek o sku- vičujemo. pnem seštevku pohodov v preteklem desetletju. »V zadnjih desetih Tudi nekdanja JA je kmalu spoznala, TO Domžale, ki so skrbele za njego- vsaka se vojskujoča stran v svet poletih smo opravili 440 pohodov, prekako močno orožje so mediji, pred- vo obrambo. Žal zaradi nenadnosti šilja svoje novice, na nas pa je, da iz hodili 4617 kilometrov, skupno števivsem radio in televizija, ki je dnev- napada in neprimerne oborožitve njih izluščimo resnico in posredno lo pohodnikov pa je bilo 2737.« no poročala o stanju v naši deželi teritorialci niso resneje ogrozili na- prispevamo k njenemu čimprejšnjeJelka Barlič je za telovadbo 1000 in s tem obveščala ožjo in širšo sve- padalcev iz zraka, obvarovali pa so mu končanju. gibov prvič slišala od prijateljice, s tovno javnost, zato jih je že v prvih radio-oddajnik pred veliko verjetnokatero sta skupaj obiskovali teloPo krajši slovesnosti smo vsi pridneh vojne uvrstila med strateške stjo terorističnega napada s tal. Na- sotni ostali na druženju, ki je v velivadbo pri invalidih. Obvestila jo je, cilje, ki jih je bilo treba onesposobiti. pad je tako k sreči minil brez člove- ki meri služilo tudi obujanju spomida se v Drevoredu 88 lip začenja juTako se je sredi dneva 2. juli- ških žrtev. Prizadevni delavci OC so nov na prelomni čas v zgodovini slotranja telovadba na prostem. »Že po ja zgodil napad na Oddajni center izjemno hitro usposobili stari oddaj- venskega naroda. dveh dneh sem šla pogledat in sem Janez Gregorič Domžale (OC). Dve reaktivni letali JA nik, ki je bil v rezervi in poročanje kar ostala. In evo, letos mineva že Foto: Aleksander Sokler sta to izvedli z raketami in ga zača- novinarjev, prežeto z domoljubjem, dvanajsto leto, odkar se redno udesno onesposobili. Na širšem obmo- se je nadaljevalo in veliko prispeležujem jutranje telovadbe.« Zanjo je Predsednica Zdenka Katkič izroča čju oddajnika so se nahajale enote valo k uspešnosti slovenske osamonavdušila tudi moža, čeprav moške nagrado Marti Ružnič zelo težko prepričati, o čemer priča svojitvene vojne. tudi statistika, ki pravi, da jih v okviZato se ob tej priliki še enkrat zaru Društva Šola zdravja telovadi le hvaljujemo vsem novinarjem, ki so v Ljubljanska 87, Domžale, 10,8 %. »Potem ko se je mož upokojil, tistih usodnih dneh poskrbeli, da so T: 01 721 40 06 sem za redno telovadbo z nami navinformacije o vojni v Sloveniji pradušila še njega, kar je zelo dobrodošlo, vočasno obšle svet. Delovni čas: saj nam moških resnično primanjkuTudi zdaj, ko divja neusmiljena pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 je. Zato vabljeni tudi ostali moški, ki ukrajinska vojna, lahko opazimo, sobota: 900 – 1200 še vedno vztrajajo doma ‘na kavču’. Z kako pomembni so mediji, kako Spominska slovesnost ob raketiranju radio-oddajnika Domžale letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Invalidi so izboljševali svoje zdravje v Termah Ptuj Kljub neznosno vročim julijskim temperaturam so se težki invalidi Medobčinskega društva invalidov Domžale neizmerno veselili že tradicionalnega poletnega okrevanja, ki ga društvo letos izvaja že dvaindvajsetič. medobčinsko društvo invalidov domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale je bilo ustanovljeno leta 1975 in je danes edino društvo na področju invalidskega varstva na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki s svojimi posebnimi socialnimi programi že 47 let skrbi za invalide. Društvo izvaja osem posebnih socialnih programov, v katere so zajete različne oblike pomoči in podpore, izključno za invalide. Med osmimi programi je najzahtevnejši program ohranjevanje zdravja. V prvi fazi programa se izvaja delo s posameznikom, ki se pozneje v posameznih primerih nadaljuje ali pa preide v fazo dela s skupino. Program obsega elemente rehabilitacijskega programa in pomoči delovnim invalidom, osebam s telesno okvaro in invalidom po ZZRZI po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti. Vključuje lahko pooperativno dodatno zdravljenje invalidov v naravnih in klimatskih zdraviliščih ter na morju, pomoč s prevozi na terapije. Eden večjih projektov, ki ga društvo izvede v okviru tega programa, je okrevanje težkih in socialno ogroženih invalidov v zdravilišču. Društvo vsako leto v poletnem času za- Krepim zdravje – Qigong modrosti nje organizira sedemdnevno rehabilitacijo, ki jo nujno potrebujejo, a si je s svojo nizko invalidsko pokojnino ne morejo privoščiti. Letos je 42 težkih invalidov, ki sta jih spremljali dve medicinski sestri, odšlo na rehabilitacijo v Terme Ptuj. Med njimi so pomoči potrebni, težki invalidi, ki jih večina uporablja vozičke, bergle in hodulje, zato sta imeli spremljevalki še posebno odgovornost, da sta jih spremljali in jim pomagali pri vsakodnevnih opravilih, pa tudi nalogah, ki so jih imeli v okviru pripravljenega programa v času okrevanja. Spremljevalki sta vsako jutro opravili meritve sladkorja, holesterola ipd., poskrbeli za ogrevanje pred odhodom v bazen, rekreacijo v bazenu, z invalidi pa sta imeli tudi individualne razgovore, kjer sta jim svetovali v skladu z njihovim stanjem in potrebami. Ker je bil z njimi tudi društveni šofer, je tiste invalide, ki so gibalno manj ovirani, z društvenim kombijem po željah odpeljal tudi na izlete, bodisi na ogled znamenitosti Ptuja ali pa na Ptujsko Goro. Medobčinsko društvo invalidov Domžale je v okolišu edino društvo, ki izvaja ta izredno potreben, zahteven program. Ker je dotični projekt, pri katerem težke invalide peljemo na okrevanje, finančno ogromen zalogaj, namenjen pa je takim invalidom, ki si kakšnega drugega letovanja ne morejo privoščiti, smo veseli, da ga pomagajo sofinancirati tudi dobrodušni donatorji. To je za marsikatere invalide edini način, da pozabijo na svoje vsakodnevne težave, si naberejo moči in se aktivno spoprimejo s svojo invalidnostjo, prav tako pa za kratek čas razbremenijo svojce, saj so vsi ti invalidi v domači oskrbi. Invalidi se po rehabilitaciji lažje ponovno vključijo v vsakodnevno življenje, saj poleg fizične rehabilitacije vse to prispeva tudi k izboljšanju psihične, saj prav elementi druženja pomenijo tudi obliko integracije. Vodstvo društva se bo še naprej trudilo, da invalidom vsaj en teden v letu omogočijo pozabiti na vse svoje tegobe in skrbi, ter izboljševati svoje zdravje na tak prijeten način. Nejc Lisjak Foto: Zdenka Novak vajo le uporabo zavestne pozornosti, kar izostrimo z redno vadbo. Septembra začnemo s spoznavanjem osnov Qigonga Modrosti in počasi sestavljamo trdne temelje do stabilnega zdravja. Na vsaki vadbi dodamo delček mozaika, ki gradi pot do močnejšega imunskega sistema, boljše energijske pretočnosti organov, povečuje gibljivost in vzdržljivost, hkrati pa prazni um in umirja čustva. Veliko ljudem je vadba spremenila življenje na bolje. od 18.30 do 19.30 v mali telovadnici v OŠ Domžale. Pridružite se lahko kadarkoli, za vadbo potrebujete samo udobna oblačila. Se veselimo nove sezone. Hao la! Za več informacij nas najdete na FB: Leteča želva, 030 316 016, www. centerkroga.si Andraž Purger, terapevt in učitelj Qigong Modrosti Društvo za kakovost življenja Leteča želva Foto: petra@qi-imagery.de VN % N ARA Vse za zdravo spanje na enem mestu. SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001. 0% naravni la t P i ra m id 10 L E T V E N E P O D LO G E / P O S T E L J E / V Z G L AV N I K I na ležalna p o š in a vr Vadba Qigong Modrosti krepi zdravje 00 s ek Vadba je namenjena vsem generacijam. Posebej dobrodošli ste vsi, ki se soočate z zdravstvenimi težavami (mentalnimi, čustvenimi, fizičnimi), saj z redno vadbo lahko pričakujete hitrejše okrevanje. Zakaj? Ker se kakovostna regeneracija lahko začne šele takrat, ko izstopimo iz stresnega okolja (le-ta v telesu ruši zdravo hormonsko ravnovesje) in vstopimo v varen prostor sproščenega telesa in uma. Vadba je zanimiva in dinamična, namenjena odklopu od negativne polarnosti uma in posvečanju pozornosti sebi. Dobrodošli na vadbo Qigong Modrosti, ki bo potekala vsako sredo 1 društvo za kakovost življenja leteča želva Ustanovitelj Zhineng Qigonga, v prevodu Qigong Modrosti, zdravnik zahodne in vzhodne medicine, veliki mojster Pang He Ming je združil znanja starih Qigong tradicij in leta 1980 javnosti razkril skrivnosti zaprtih sistemov Qigong vadbe, z namero izboljšati zdravje človeka na fizičnem, čustvenem in mentalnem nivoju. Metode po svetu širijo njegovi učenci, mojstri Qigong Modrosti. V Sloveniji širiva holističen pristop do zdravja dva učitelja, Andraž Purger v Domžalah in Mauro Lugano v Ljubljani. Metode so preproste in učinkovite, zahte- O Želite okrepiti svoje zdravje? Želite podpreti svoje telo k hitrejšemu okrevanju ali pa samo znižati nivo stresa? Dobrodošli k vadbi Qigong Modrosti, ki v vaše telo in um vnaša ravnovesje. 20% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET 2 Mladinska komedija / režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Bojan Emeršič, Primož Pirnat, Jana Zupančič, Matej Zemljič, Gregor Čušin / 2022, Slovenija / distribucija: Cinemania / 97' / slovenščina, 10+ / Gaja je še vedno pametna, radovedna in neposredna – ima najboljšega prijatelja, ki je računalniški genij, sitno in razvajeno sestro Teo ter družino, ki se je sestavila na novo, a še vedno drži skupaj. Čaka pa jo nov zaplet. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 2. september, petek Mestni kino Domžale 20.00 | DOBRI ŠEF Komedija, satira / El buen patrón / režija: Fernando León de Aranoa / scenarij: Fernando León de Aranoa / igrajo: Javier Bardem, Manolo Solo, Almudena Amor, Óscar de la Fuente, Sonia Almarcha, Fernando Albizu, Tarik Rmili, Rafa Castejón, Celso Bugallo / 2021, Španija / distribucija: Fivia / 120' / Javier Bardem blesti kot 'dobri šef' v trpki, a nadvse zabavni tovarniški satiri o sodobnih delovnih razmerjih / šest nagrad goya, med njimi za najboljšega igralca, režijo in film. 19.00 | MAVRIČNI POGLED NA KOŠARKO NEKOČ IN DANES Kulturna društva se predstavijo / Kulturno društvo Foto, kino in video klub Mavrica Radomlje / svet košarke z arhivski fotografskimi posnetki, filmski zapisi, intervjuji / vstop prost / org.: FKVK Mavri- Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNI PALČEK / 2023 Predstavitev najnovejše kvalitetne slikaniške produkcije / priporočilni seznam / projekt družinskega branja / za starše, vzgojitelje, učitelje / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 7. september, sreda Mestni kino Domžale 20.00 | DOBRI ŠEF Komedija, satira / El buen patrón / režija: Fernando León de Aranoa / scenarij: Fernando León de Aranoa / igrajo: Javier Bardem, Manolo Solo, Almudena Amor, Óscar de la Fuente, Sonia Almarcha, Fernando Albizu, Tarik Rmili, Rafa Castejón, Celso Bugallo / 2021, Španija / distribucija: Fivia / 120' / Javier Bardem blesti kot 'dobri šef' v trpki, a nadvse zabavni tovarniški satiri o sodobnih delovnih razmerjih / šest nagrad goya, med njimi za najboljšega igralca, režijo in film. 6. september, torek Mestni kino Domžale 20.00 | DOBRI ŠEF Glej opis pod 1. september. ponedeljek 12. september, 20.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 16.00 | DC LIGA SUPER-LJUBLJENČKOV Animirana pustolovščina / DC League of Super-Pets / režija: Jared Stern / distribucija: Blitz film & video distribution, d. o. o. / 100' / v DC ligi super ljubljenčkov sta super pes Kripto in Superman nerazdružljiva in najboljša prijatelja, ki delita enake supermoči in se drug ob drugem borita proti kriminalu v Metropolisu. Poletno gledališče Studenec 19.00 | Koncert MARKO ŠKUGOR Na odru vedno poskrbi za prav posebno doživetje dalmatinskih ritmov s prizvoki opernega petja, ki so balzam za dušo in ušesa / vstopnice: Eventim, Petrol, Pošta. 20.00 | ORKESTER Komična drama / režija: Matevž Luzar / scenarij: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zorc, Gregor Čušin, 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 16.00 | DC LIGA SUPER-LJUBLJENČKOV Animirana pustolovščina / DC League of Super-Pets / režija: Jared Stern / distribucija: Blitz film & video distribution, d. o. o. / 100' / v DC ligi super ljubljenčkov sta super pes Kripto in Superman nerazdružljiva in najboljša prijatelja, ki delita enake supermoči in se drug ob drugem borita proti kriminalu v Metropolisu. 17. september, sobota Klub BLUNOUT 20.30–23.00 | KOALA VOICE Koncert / ta slovenski četverec je s svojo neobremenjenostjo, razbijaško indie punk prezenco, polno nalezljivih melodij in zasoljenih kitarskih riffov, zelo hitro prirastel k srcu množicam, tako po Sloveniji kot tudi drugje po Evropi, predvsem po zaslugi prvenca Kangaroo’s a Neighbour (2015) in drugega albuma Wolkenfabrik (2017). 20.00 | DIVJAKI Akcijska komedija / Divljaci / režiser: Dario Lonjak / scenarij: Ivo Balenovič, Velimir Grgič, Dario Lonjak / igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič / 2022, Hrvaška / distribucija: Karantanija / 94' / trije hrvaški nogometni navdušenci si želijo na finale svetovnega prvenstva, zato oropajo bencinsko črpalko, a med begom pred policijo po nesreči prečkajo mejo v Bosno in Hercegovino, kjer se znajdejo v taborišču za usposabljanje islamističnih teroristov. Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 20.00 | ORKESTER Komična drama / režija: Matevž Luzar / scenarij: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zorc, Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 111' / Pihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto: zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah, da bo izgubil službo; dva člana orkestra, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene, ki so morale ostati doma, uživajo v svobodi … Poletno gledališče Studenec / Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan 19.00 | JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI: IGOR IN ZLATI ZVOKI Ansambel Igor in zlati zvoki letos praznuje 30-letnico delovanja / gosti: Modrijani in Štirje kovači, voditelj: Boštjan Romih / rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 ali 051 61 41 41. Groblje 1, Domžale 9.30 | ROMARSKI SHOD PRI SV. NOTBURGI V GROBLJAH Župnija Jarše, Folklorno društvo Groblje, Domžale in Turistično društvo Jarše - Rodica / Poustvarjeno romanje z romarsko sveto mašo ob 10.00 v župnijski cerkvi v Grobljah. 16. september, petek KD Groblje, 17. septembra Koncert: Ženska klapa Kamelije 5. september, ponedeljek 11. september, nedelja Klub Blunout, 16. septembra Poletno gledališče Studenec, 11. septembra Športna dvorana Domžale, 10. septembra številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii 20.00 | DIVJAKI Mestni kino Domžale 18.00 | ZMAJEV JEZDEC Animirana družinska pustolovščina / Dragon Rider / režija: Tomer Eshed / scenarij: Johnny Smith, po knjigi Cornelie Funke / 2022, Nemčija / distribucija: Blitz / 91' / sinhronizirano, 6+ / srebrni zmaj Lung ima dovolj skrivanja v gozdni dolini, zato se s prijatelji odpravi iskat zadnje zatočišče zmajev, ki se skriva visoko v Himalaji. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. september. 23. september, petek 20.15 | MEDIEVAL Akcijski zgodovinski film / Medieval / režija: Petr Jakl / scenarij: Petr Jakl / igrajo: Ben Foster, Sophie Lowe, Michael Caine, Til Schweiger, Matthew Goode / 2022, Češka / distribucija: Karantanija / 126' / zgodba o Janu Žižki, zgodovinski ikoni in vojskovodji iz 15. stoletja, ki je premagal vojski Tevtonskega viteškega reda in Svetega rimskega cesarstva. Mestni kino Domžale 18.00 | PLESNA TERAPIJA Glej opis pod 2. september. 22. september, četrtek 20.30 | LUKNJA Drama / Il buco / režija: Michelangelo Frammartino / scenarij: Michelangelo Frammartino, Giovanna Giuliani / nastopajo: Paolo Cossi, Jacopo Elia, Denise Trombin, Nicola Lanza / 2021, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Demiurg / 93' / ekspedicija v eno najglobljih evropskih jam postane v rokah italijanskega režiserja Michelangela Frammartina (Štirikrat) poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen / nagrada žirije na festivalu v Benetkah. Mestni kino Domžale 18.00 | TAM, KJER POJEJO RAKI Glej opis pod 9. september. 21. september, sreda Kulturni dom Radomlje, 19. septembra Fotografska razstava: Ob ptičjem strašilu Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET 2 Mladinska komedija / režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. september. 30. september, petek KD Franca Bernika 20.00 | MOZART ON MY MIND Glasbeno popotovanje z Mozartom v mislih / program: Mozart, Mendelsohn, Silvestrov, Jevtić, Raskatov / izvajalci: Per Rundberg, Mairead Hickey, Mate Bekavac, abonmajski ansambel KD Franca Bernika / prvi koncert klasičnega abonmajskega koncertnega cikla, ki je to sezono za rdečo nit vzel W. A. Mozarta ter mu dodal vrsto skladateljskih sodobnikov in novih del slovenskih ustvarjalcev. Knjižnica Domžale 17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET Glasbena delavnica / vodi dr. Veronika Šarec / priporočena starost 0-5 / obvezna prisotnost staršev ali skrbnikov / obvezna prijava / otroci in odrasli bomo skupaj ustvarjali in odkrivali čarobni svet, poln otroških pesmi, gibanja, plesa in iger. 29. september, četrtek 20.30 | PLESNA TERAPIJA Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 18.00 | MEDIEVAL Glej opis pod 22. september. Knjižnica Domžale 19.00 | POGOVORNI VEČER KULTURNI ŠPORT ALI ŠPORTNA KULTURA? Organizator: JSKD OI Domžale / Sta šport in kultura povezana, morda prepletena, ali gre le za navidezno vez – zanimivi gosti bodo prevetrili stanje in projicirali prihodnost na obeh področjih. 28. september, sreda Kulturni dom Dob, 25. septembra Otroška predstava: Mojca Pokraculja Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ september 1. september, četrtek Koncert: Koala Voice Koncert: Marko Škugor V Grobljah kot nekoč: večer ljudskega plesa in petja Dogaja se ... slamnik koledar dogodkov 20.30 | TAM, KJER POJEJO RAKI Glej opis pod 9. september. 17.45 | HITER KOT STREL Akcijski thriler / Bullet Train /režija: David Leitch / scenarij: Zak Olkewicz po stripu Kôtara Isake / igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz / 2022, ZDA, Japonska / distribucija: Con film / 152' / pet profesionalnih morilcev na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega. Mestni kino Domžale 16.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Animirana komedija / Minions – The Rise of Gru / režija: Kyle Balda, Brad Ableson, Jonathan del Val / scenarij: Matthew Fogel, Brian Lynch / slovenski glasovi: 2022, ZDA / disribucija: Karananija / 87' / sinhronizirano, 6+ / dogodivščine priljubljenih malih miniončkov ter njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje. Športna dvorana Domžale 19.00 | 13. MEDNARODNI GALA FOLKLORNI VEČER V Grobljah kot nekoč Folklorno društvo Groblje, Domžale / večer ljudskega plesa in petja 10. september, sobota 20.00 | TAM, KJER POJEJO RAKI Drama / Where the Crawdads Sing / režija: Olivia Newman / scenarij: Lucy Alibar, Delia Owens / igrajo: Daisy Edgar-Jones, Harris Dickinson, David Strathairn, David Strathairn, Michael Hyatt / 2022, ZDA / distribucija: Con film / 125' / mlada ženska, ki je odraščala v močvirjih globokega juga, postane osumljenka umora moškega, s katerim je bila nekoč vpletena. Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 9. september, petek 20.00 | LUKNJA Drama / Il buco / režija: Michelangelo Frammartino / scenarij: Michelangelo Frammartino, Giovanna Giuliani / nastopajo: Paolo Cossi, Jacopo Elia, Denise Trombin, Nicola Lanza / 2021, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Demiurg / 93' / ekspedicija v eno najglobljih evropskih jam postane v rokah italijanskega režiserja Michelangela Frammartina (Štirikrat) poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen / nagrada žirije na festivalu v Benetkah. Mestni kino Domžale 18.00 | PLESNA TERAPIJA Glej opis pod 2. september. 8. september, četrtek Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET 2 Domžalska premiera Glej opis pod 2. september. ca, JSKD – OI Domžale, Knjižnica Domžale. 20.15 | TAM, KJER POJEJO RAKI Drama / Where the Crawdads Sing / režija: Olivia Newman / scenarij: Lucy Alibar, Delia Owens / igrajo: Daisy Edgar-Jones, Harris Dickinson, David Strathairn, David Strathairn, Michael Hyatt / 2022, ZDA / distribucija: Con film / 125' / mlada ženska, ki je odraščala v močvirjih globokega juga, postane osumljenka umora moškega, s katerim je bila nekoč vpletena. Mestni kino Domžale 18.00 | PADEC Triler / Fall / režija: Scott Mann / scenarij: Jonathan Frank / igrajo: Grace Caroline Currey, Virginia Gardner, Jeffrey Dean Morgan / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 107' / prijateljici na drznem plezalnem podvigu obtičita na vrhu osamljenega radijskega stolpa. Center za mlade Domžale ODPRTJE RAZSTAVE: PROSTORI ZA MLADE V PRIHODNOSTI Razstava študentov Fakultete za dizajn pod mentorstvom prof. Benjamina Hafnerja o njihovih vizijah prostorov za mlade. 15. september, četrtek 20.00 | PRASICA – SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Alter komedija / režija: Tijana Zinajić / scenarij: Iza Strehar / igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc / 2021, Slovenija / distribucija: Gustavfilm / 90' / alter komedija o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej / filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. Mestni kino Domžale 18.00 | LUKNJA Drama / Il buco / režija: Michelangelo Frammartino / scenarij: Michelangelo Frammartino, Giovanna Giuliani / nastopajo: Paolo Cossi, Jacopo Elia, Denise Trombin, Nicola Lanza / 2021, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Demiurg / 93' / ekspedicija v eno najglobljih evropskih jam postane v rokah italijanskega režiserja Michelangela Frammartina (Štirikrat) poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen / nagrada žirije na festivalu v Benetkah. Knjižnica Domžale 19.00 | POGOVORNI VEČER IZZIVI MLADIH Organizator: Center za mlade Domžale / sodobni svet prinaša veliko izzivov na vseh področjih našega življenja, mladi so gotovo eno najpomembnejših – okrog česa bomo pravzaprav gradili prihodnost, če ne ravno okrog mladih? 14. september, sreda Mestni kino Domžale 20.00 | PLESNA TERAPIJA Komedija / Rumba la vie / režija: Franck Dubosc / scenarij: Franck Dubosc / igrajo: Franck Dubosc, Louna Espinosa, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Michel Houellebecq / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Karantanija / 102' / zgodba o očetu, ki bi naredil vse, da bi se znova zbližal s svojo hčerko – celo plesati se je pripravljen naučiti. 13. september, torek Mestni kino Domžale 20.00 | DIVJAKI Akcijska komedija / Divljaci / režiser: Dario Lonjak / scenarij: Ivo Balenovič, Velimir Grgič, Dario Lonjak / igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič / 2022, Hrvaška / distribucija: Karantanija / 94' / trije hrvaški nogometni navdušenci si želijo na finale svetovnega prvenstva, zato oropajo bencinsko črpalko, a med begom pred policijo po nesreči prečkajo mejo v Bosno in Hercegovino, kjer se znajdejo v taborišču za usposabljanje islamističnih teroristov. Knjižnica Domžale 19.00 | SISTEM JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Predstavitev knjige / telesne vaje – asane, pranajame – dihalne vaje, sproščanje in meditacija samoanalize / predstavlja: dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet. med / vstop prost / org.: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale, Knjižnica Domžale. 20. september, torek Kulturni dom Radomlje 18.00 | OB PTIČJEM STRAŠILU Fotografska razstava udeležencev poletne delavnice za mladino / FKVK Mavrica / običaji naših prednikov / mladi fotografi se predstavijo. Mestni kino Domžale 20.00 | PADEC Glej opis pod 15. september. 19. september, ponedeljek 20.00 | HITER KOT STREL Glej opis pod 10. september. 18.00 | DIVJAKI Glej opis pod 16. september. Mestni kino Domžale 16.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. september. 18. september, nedelja Športna dvorana Domžale 20.00 | ORION, SAKSOFON, ORKESTER, KONTRABAS ... Koncert zimzelenih pesmi iz bogate zakladnice slovenske popevke / zlata doba slovenske popevke z Nino Strnad, Ajdo Stino Turek in Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik pod vodstvom Slavena Kulenovića / prodaja vstopnic: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, www.mojekarte.si / cena vstopnice v predprodaji do vključno 16. septembra 12 evrov, na dan koncerta 15 evrov. KD Groblje 19.00 | ŽENSKA KLAPA KAMELIJE: DALMATINSKI PUŠELJC Koncert dalmatinske glasbe s priboljški iz sveta slovenske popevke / gosta: Vokalno-inštrumentalni duet Mat na kvadrat / vstop prost (s prostovoljnimi prispevki). Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 111' / Pihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto: zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah, da bo izgubil službo; dva člana orkestra, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene, ki so morale ostati doma, uživajo v svobodi … 20.30 | PADEC Glej opis pod 15. september. Mestni kino Domžale 18.00 | TAM, KJER POJEJO RAKI Glej opis pod 9. september. 27. september, torek 20.30 | MEDIEVAL Glej opis pod 22. september. 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 16.00 | NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN Družinski animirani film / Best Birthday Ever / režija: Michael Ekbladh / scenarij: Aje Andrea Brucken, po knjižni predlogi Rotraut Susanne / 2021, Švedska, Nizozemska, Nemčija / distribucija: Fiva / 74' / sinhronizirano, 4+ / primeren tudi za mlajše otroke in za prvo izkušnjo celovečernega filma / rojstni dan zajčka Karelčka bo čisto drugačen, kot si je predstavljal – mlajša sestrica zboli in nihče nima časa za praznovanje, zato iz protesta pobegne od doma in se odpravi k babici, ki živi v bližini. Kulturni dom Dob 16.00 | MOJCA POKRAJCULJA 1. predstava otroškega gledališko-lutkovnega živ-žav-a 2022/2023, ABONMA in IZVEN Abonma šestih nedeljskih predstav za najmlajše bo odprla predstava domače otroške gledališke skupine / Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi k vpisu abonmaja / vabljeni tudi na ogled posameznih predstav / informacije in rezervacije na telefon: 041 420 610. 25. september, nedelja 20.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 16.00 | ZMAJEV JEZDEC Glej opis pod 23. september. Arboretum Volčji Potok 8.00–19.00 | RAZSTAVA BUČ Na sprehodu med prijetnimi parkovnimi prizori s cvetočimi okrasnimi travami in krošnjami dreves v pisanih odtenkih jeseni si boste lahko ogledali tudi razstavo buč, ki v Arboretumu vsako leto pričarajo prav posebno vzdušje / plača se vstopnina v park. 24. september, sobota Akcijska komedija / Divljaci / režiser: Dario Lonjak / scenarij: Ivo Balenovič, Velimir Grgič, Dario Lonjak / igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič / 2022, Hrvaška / distribucija: Karantanija / 94' / trije hrvaški nogometni navdušenci si želijo na finale svetovnega prvenstva, zato oropajo bencinsko črpalko, a med begom pred policijo po nesreči prečkajo mejo v Bosno in Hercegovino, kjer se znajdejo v taborišču za usposabljanje islamističnih teroristov. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v oktobru 2022 pošljite do 19. septembra na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo Koledar dogodkov Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 84 08 Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Zaprto ob nedeljah in praznikih. Več informacij: slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali info@kddomzale.si ali telefonska številka: 01 724 84 08 (v odpiralnem času muzeja). Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 50 50 Poleti zaprta. S programom nadaljujemo v oktobru. Tudi v tem času je možna predhodna najava obiska na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali info@kd-domzale.si ali na telefonski številki: 01 722 50 50 (v uradnih urah Kulturnega doma Franca Bernika Domžale). Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Info 20.00 | MOONAGE DAYDREAM Glasbeni dokumentarec / Moonage Daydream / režija: Brett Morgen / scenarij: Brett Morgen / nastopa: David Bowie / 2022, Nemčija, ZDA / distribucija: Karantanija / 140' / osupljivo avdiovizualno doživetje, ki se izmika žanrskim oznakam, nas odpelje na kalejdoskopsko popotovanje skozi življenje in delo Davida Bowieja, enega najbolj plodovitih, vplivnih in neulovljivih umetnikov našega časa / film, ki se ponaša z množico še nikoli videnih posnetkov, je bil premierno prikazan na zadnjem festivalu v Cannesu. igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Bojan Emeršič, Primož Pirnat, Jana Zupančič, Matej Zemljič, Gregor Čušin / 2022, Slovenija / distribucija: Cinemania / 97' / slovenščina, 10+ / Gaja je še vedno pametna, radovedna in neposredna – ima najboljšega prijatelja, ki je računalniški genij, sitno in razvajeno sestro Teo ter družino, ki se je sestavila na novo, a še vedno drži skupaj. Čaka pa jo nov zaplet. slamnik@kd- dom zale. si 20.00 | PLESNA TERAPIJA Komedija / Rumba la vie / režija: Franck Dubosc / scenarij: Franck Dubosc / igrajo: Franck Dubosc, Louna Espinosa, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Michel Houellebecq / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Karantanija / 102' / zgodba o očetu, ki bi naredil vse, da bi se znova zbližal s svojo hčerko – celo plesati se je pripravljen naučiti. 18.00 | GAJIN SVET 2 Mladinska komedija / režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Bojan Emeršič, Primož Pirnat, Jana Zupančič, Matej Zemljič, Gregor Čušin / 2022, Slovenija / distribucija: Cinemania / 97' / slovenščina, 10+ / Gaja je še vedno pametna, radovedna in neposredna – ima najboljšega prijatelja, ki je računalniški genij, sitno in razvajeno sestro Teo ter družino, ki se je sestavila na novo, a še vedno drži skupaj. Čaka pa jo nov zaplet. Mestni kino Domžale 16.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Animirana komedija / Minions – The Rise of Gru / režija: Kyle Balda, Brad Ableson, Jonathan del Val / scenarij: Matthew Fogel, Brian Lynch / slovenski glasovi: 2022, ZDA / disribucija: Karananija / 87' / sinhronizirano, 6+ / dogodivščine priljubljenih malih miniončkov ter njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje. 4. september, nedelja 20.00 | TOP GUN: MAVERICK Akcijska drama / Top Gun: Maverick / režija: Joseph Kosinski / scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie / igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller / 2020, ZDA, Hong Kong / distribucija: Karantanija / kultni Top Gun je dobil nadaljevanje – stotnik Maverick (Tom Cruise) se po 30 letih uspešnega službovanja kot pilot vrača na elitno vojaško letalsko šolo. 18.00 | GAJIN SVET 2 Glej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale 16.00 | DC LIGA SUPER-LJUBLJENČKOV Animirana pustolovščina / DC League of Super-Pets / režija: Jared Stern / distribucija: Blitz film & video distribution, d. o. o. / 100' / v DC ligi super ljubljenčkov sta super pes Kripto in Superman nerazdružljiva in najboljša prijatelja, ki delita enake supermoči in se drug ob drugem borita proti kriminalu v Metropolisu. Galerija na potepu – DUNAJ 5.00–23.00 | REALIZEM IN AI WEIWEI Ogled razstav v Belvederu in Albertini Modern / vodi Jurij Smole / prijave v KDFB. 3. september, sobota 20.00 | PLESNA TERAPIJA Komedija / Rumba la vie / režija: Franck Dubosc / scenarij: Franck Dubosc / igrajo: Franck Dubosc, Louna Espinosa, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Michel Houellebecq / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Karantanija / 102' / zgodba o očetu, ki bi naredil vse, da bi se znova zbližal s svojo hčerko – celo plesati se je pripravljen naučiti. letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 21 22 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Življenje in delo v DU Naš dom Dob Znanje kuhanja je vrednota Društvo upokojencev Naš dom Dob letos stopa že v sedemnajsto leto uspešnega delovanja. Naslov tokratnega prispevka o delu Društva podeželskih žena Domžale sem si izposodila od priznane primorske kuharice Emilije Pavlič, ki je bila letošnje poletje gostja Društva podeželskih žena Tuhinjske doline in njihovega tradicionalnega poletnega srečanja. društvo upokojencev naš dom dob Društvo šteje 209 članov. Zadnji dve leti je bilo delovanje društva zelo okrnjeno, saj smo se morali zaradi koronavirusa odpovedati marsičemu, kar smo načrtovali. Letos pa so se razmere uredile in zato izpolnjujemo načrtovano delo. V začetku marca smo se zbrali na rednem letnem občnem zboru članstva v gostišču Jamarski dom. Udeležilo se ga je 99 članov društva. Po uradnem delu in podelitvi priznanj nekaterim članom za 10-letno članstvo v društvu, je sledilo družabno srečanje. Konec marca smo se odpravili na tradicionalni spomladanski pohod po Škratkovi poti. Končali smo v gostišču Pri M’ngan, kjer smo podarili vrtnico članicam ob Dnevu žena in Materinskem dnevu. V aprilu smo se udeležili čistilne akcije. Ob 70-letnici Občine Domžale smo se s stojnico predstavili v družbi z raznimi društvi v Češminovem parku. V maju smo organizirali predavanje o dedovanju, kjer nam je odvetnica Tanja Cirkvenčič dala zelo uporabne napotke glede dedovanja in pisanja oporok. Konec maja smo po dveh letih le uspeli realizirati štiridnevni izlet v Srbijo. Ob Dnevu državnosti smo pomagali pripraviti pogostitev po proslavi na Močilniku. V juliju smo se odpravili na izlet, romanje v Brestanico. G. župnik ni bi z nami v avtobusu, ker se je bal, da je okužen s kovidom. Daroval je samo mašo v prelepi baziliki Lurške Marije. Sami pa smo si ogledali še Rajhenburški grad, kjer je bila od leta 1948 do 1966 kazenska ustanova, danes pa grad upravlja Turistično društvo Brestanica, ki ga je preuredilo v muzejsko ustanovo. V avgustu bomo organizirali tradicionalni priljubljeni piknik s tombolo, konec septembra pa bomo povabili vse jubilante, ki so ali bodo še letos praznovali okrogle jubileje (70, 80, 85 in 90 let), na skupno kosilo. Poleg tega vsako jutro od ponedeljka do petka telovadimo v športnem parku Dob. Nekateri naši člani pa uživajo v metanju podkev na prostoru pod Močilnikom. V septembru bomo ponovno začeli telovaditi v OŠ Dob. Z nami je življenje resnično lepše in pestrejše, saj smo znani tudi po našem sloganu: »Pa rad se mejmo.« društvo podeželskih žena domžale Tudi tokrat je srečanje v Hruševki 6 gostila domačija Bernarde Štrajhar, med blizu sto udeleženkami pa so bile tudi predstavnice Društva podeželskih žena Domžale s predsednico Sergijo Šuštar in podpredsednico Julko Černivec. Domžalsko društvo se sicer dobiva enkrat mesečno, za jesenski čas pa pripravljajo tudi ekskurzijo, redno pa si izmenjujejo tudi nasvete, ki še kako prav pridejo pri delu na posameznih domačijah. Uvod srečanja je bil tudi tokrat namenjen prisrčnim pozdravom prijateljic in znank, ki so največ besed namenile posledicam letošnje suše, ki se v nekaterih predelih kaže bolj, v nekaterih pa manj. Osrednji del srečanja pa je, kot že zapisano, ena najbolj znanih primorskih kuharic Emilija Pavlič namenila svojim pogledom na kuhanje, ki ga predstavlja tudi v več knjigah. Udeleženkam je tokrat podrobneje predstavila knjigo Za otroke kuhajmo zdravo, pri čemer je veliko besed namenila tudi skrbi, da bi otroci jedli zdravo, hkrati pa ne pozabili na dediščino svojih staršev in non na tem področju. Seveda ni šlo brez poudarkov, da je znanje kuhanja ena od pomembnejših vrednot, pa tudi brez želje, da bi se ohranili predpasnik – firtahi, ki so po njenem mnenju del kulturne de- diščine. Udeleženke so se seznanile z njeno življenjsko potjo in veliko ljubeznijo do kuhanja, konkretno pa s potjo, kako do kruha, ki so ga tudi same pomagale ‘vzhajati’, ob koncu srečanja pa ga tudi okusile. Koristne pa so bile tudi njihove izkušnje, ki so jih dobile pri peki kruha v domačih krušnih pečeh. Precej pozornosti je gospa Emilija namenila problematiki zmrzovanja živil, kar odsvetuje; udeleženkam bo zelo prav prišla vrsta uporabnih nasvetov z različnih področij od ravnanja z ribami, kuhanjem polente, pripravo fižolovih polpet, pripravo čebule in česna, uporabo drugih receptov, pozabila pa ni niti na nasvete o uporabi različne posode. Zanimivo pa je bilo tudi njeno pripovedovanje o odnosih med družinskimi člani, večkrat pa je izpostavila tudi usmeritev, da hodiš po svojih poteh, da si drugačen od drugih, upoštevaš samega sebe, ne greš pa za drugimi kot kakšna ovca … Skozi več kot dvourni pogovor pa je kot rdeča nit potekal poudarek na zdravi prehrani. Organizatorke so srečanje popestrile s hudomušnimi slikami iz življenja kmetic in srečelovom, udeleženke pa s prijetnim druženjem in obljubo, da to srečanje zanesljivo ni bilo zadnje. Vera Vojska Strokovna ekskurzija veteranov Gasilske zveze Domžale V sredo, 15. junija, smo se veterani GZ Domžale odpeljali na strokovno ekskurzijo. gz domžale Zbrali smo pred Centrom zaščite in reševanja na Količevem. Cilj ekskurzije je bilo območje Slovenskih goric. Po kratkem postanku za kavico v Tepanjah smo se odpeljali proti Zavrhu nad Lenartom. Tam smo se najprej povzpeli na Maistrov razgledni stolp, s katerega je zelo lep in prostran razgled. Ob lepem vremenu se vidi vse do Blatnega jezera. General Maister je pogosto obiskoval Zavrh, kjer je počitnikoval pri prijatelju Franju Stupici. Z zanimanjem smo si ogledali digitalizirano muzejsko zbirko ter se sprehodili skozi njegovo življenje in delovanje. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. septembra 2022. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 14. septembra 2022, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si Po skupinskem fotografiranju smo se odpeljali v Sveto Trojico v Slovenskih goricah. Ogledali smo si mogočno cerkev. Zgodovino in podrobno- sti posameznih kipov in fresk nam je predstavil pater Damjan. Po ogledu cerkve smo v samostanski kleti degustirali lokalna vina. Osrednji cilj naše ekskurzije je bil kraj Cerkvenjak. Tam smo si ogledali njihov gasilski dom. Prijazni gasilci so nam predstavili de- lovanje gasilskega društva, ki v teh dneh praznuje 90. let. Predstavili so nam njihovo zgodovino in delovanje požrtvovalnih gasilcev. Po kratkem druženju in izmenjavi gasilskih izkušenj smo se odpeljali proti kraju Vitomarci. V osnovni šoli smo se vrnili v čas, ko smo sami gasilci veterani obiskovali osnovno šolo pred 50 in več leti. Sedli smo v šolske klopi, kjer smo na klopi imeli tablice, na katere smo s kredo pisali rešitve in odgovore na vprašanja strogih učiteljev. Tudi sedenja za oslovsko klopjo ni manjkalo. Polni živih spominov iz tistih časov smo zaključili strokovni del našega izredno zanimivega dne. Po napornem dnevu, polnem doživetij, smo se po gasilsko okrepčali na turistični kmetiji. Napolnjeni z novimi znanji in doživetij smo se odpravili proti našemu izhodiščnemu kraju na Količevem. GZ Domžale Besedilo in foto: Florjan Zabret letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Otroška telovadba za predšolske otroke Športno društvo Želva organizira 24. vadbo za predšolske otroke v letu 2022/2023. športno društvo želva radomlje Vadba bo potekala vsak četrtek od 17.00 do 18.00 v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah za otroke stare od 3 do 5 let. Prav v tem času je zelo pomembno, da se otroci veliko gibajo. Otroci prek gibanja spoznavajo sebe in okolje ter se psihofizično razvijajo. Pri vadbi se seznanjajo z različnimi vajami in nalogami, ki koristijo razvijanju njihove motorike in se ob tem zelo zabavajo. Seznanijo se z različnimi elementarnimi igricami, z elementi športne gimnastike, atletskimi disciplinami, igrami z žogo itd. Različne športne panoge celostno vplivajo na osebnost otroka in fizični razvoj, hkrati pa se otroci učijo socializacije in dela v skupini. Otroke bodo vodile štiri vaditeljice. Veselimo se vsakega otroka, ki se nam pridruži. Poskrbeli bomo tudi za varnost otrok glede koronavirusa. Upoštevali bomo priporočila NIJZ. Otrok, ki pride na vadbo, naj bo povsem zdrav. Začetek vadbe bo v četrtek, 8. septembra 2022. Informacije: 031 817 204 Športni pozdrav! Trinajst palčkov in princeska Med 9. in 13. avgustom 2022 je v Šalovcih potekal astronomski tabor. Skoraj vsi udeleženci so bili iz občine Domžale, z izjemo nekaj mentorjev in učencev, ki so jih na tabor usmerili kar sami. Zbralo se je veliko mladih, nadobudnih radovednežev, prav velike reklame si nisem privoščil, saj nas je že tako bilo skoraj 50. Brez moje ekipe: Roberta Vilarja, Mira Hribarja, Hermine Veber in Edija Umerja bi težko izpeljal tabor. Kuhinja (vsaj) pe- ni bilo vse, Jakob se je ob večerih, ko nam je vreme nagajalo, povezal s ‘čilskim’ teleskopom – to je slovenski teleskop na planoti v Čilu, kjer so odlične razmere za snemanje. Večina montaž je bila EQ5 pro, a med njimi se je našel tudi kakšen Meade in EQ6, teleskopi so bili večinoma njutni od 15 cm do 25 cm premera, imeli smo tudi dva refraktorja Williams optics (FLT, Me- tih zvezdic pripada seveda Robertu, ki se zares nagara. Robert je vsakoletni adut tabora, saj še tako neješči otroci, odrasli, ugriznejo v slastne vabe – jedi, ki jih skuha. Letos sem slavil manjšo obletnico, saj sem tabor organiziral že dvajsetič, od tega že trinajstkrat v Prekmurju. Številka trinajst v naslovu pomeni le, da smo ponoči imeli postavljenih prav toliko montaž in teleskopov – ‘cevi’. Strokovne vodje tabora smo bili Aleš Rus, Jakob Žvab in Béla Szomi, med mentorji pa je bil tudi uspešni tekmovalec Vid Kavčič, ter ob Robiju in meni enakopraven garač, ki mu nikoli ni težko narediti ničesar, Jaka Lenček. A to še gres), ter en 25-centimetrski Schmidt Cassagrain. Ker tabor vsako leto postreže s spoznavanjem zelišč in gob, je bilo malce razočaranja, saj o gobah ni bilo ne duha ne sluha, travniki pa so bili od žarkega Sonca povsem ožgani. Prav zato smo zeliščarili en sam dan. Priprave na tabor so bile izjemne, ekipa petih je že bila dva tedna prej na parceli, postavili smo šotore, pokosili, zatem pa sem pustil ‘mladce’, da malce uživajo na tej skoraj pol hektarja veliki parceli – čisto sami. Slednje so izkoristili tudi na koncu tabora, ki so ga nekateri seveda podaljšali še za tri dni. Stranski produkti tabora so bile vložene paprika, sok aronije, marmelade in veliko kozarcev pa- Predsednica društva Olga Šraj Kristan radižnikove mezge. Več naravoslovja se ni dalo iztisniti iz tega peklenskega poletja. Kar se tiče astrofotografije, pa lahko rečem, da je ekipa naših mentorjev ‘slovenska velesila’. Osnovni cilj: prenesti čim več znanja na mlade pa je vsako leto dosežen. Naj se na koncu zahvalim še vsem, ki naš tabor podpirajo, večinoma so to starši nadarjenih otrok, ki sem jih učil. Tabor je obiskalo tudi mnogo radovednežev, novinar Dela Boris Čibej in režiser Dušan Moravec se nista mogla načuditi velikemu znanju mentorjev, kot tudi njihovi potrpežljivosti ob stalnem spraševanju ‘firbcev’. Predzadnji dan tabora, ko so oblaki zastrli nebo, pa sva z Enejem Lahom uprizorila manjši koncert za vse udeležence, na taboru je bilo namreč veliko odličnih glasbenikov – astronomov, na primer dolgoletna udeleženka tabora Barbara Baš. Kar se mene tiče, mi je kar odleglo, ker šotori čakajo na krpanje, opremo bom moral malce prenoviti, a za menoj je še en osmišljeni dogodek. Princeska – tako so v šali začeli klicati mene, ker sem večkrat ponovil: ne bodi, no, takšna princeska, pospravi za seboj. Tako, tabor sem s tem ‘pospravil’, se vidimo ob letu obsorej. Béla Szomi Avtorji strokovnih fotografij: Aleš Rus, Jakob Žvab, Jaka Lenček, Rok Felicijan, Luka Izak Tasič, Nik Vrhovec in Katarina Koderman Avtorici fotografij prizorišča: Marta Umer in Romana Tomšič Vzgoja za zdravje in odgovornost do bližnjega Bilo je lepo poletno jutro, ko smo se z otroki iz Vrtca Dominik Savio odpravili na sprehod. vrtec dominik savio V bližnjem parku Martina Krpana smo naleteli na informativno točko ZD Domžale. V ambulanti za zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja si tudi v času počitnic prizadevajo, da bi Domžalčane opremili z znanjem in informacijami, ki pozitivno vplivajo na dojemanje sebe in svojega zdravja. Zato so pripravili delavnice, ki spodbujajo skrb za svoje telo in skrb za sočloveka. Ker so to pomembne vrednote, ki jih tudi mi vedno znova želimo posredovati našim otrokom, smo se ob stojnici z velikim zanimanjem ustavili. Prijazna zdravstvena delavca sta nam pokazala, kako postopati v primeru, ko naletimo na nezavestno osebo in kakšen je položaj za nezavestnega. Otroci so lahko sami na lutki preizkusili, kako poteka oživljanje. Ob prikazu smo tudi vzgojiteljice osvežile svoje znanje in dobile veliko zanimivih informacij, kako ravnati v primeru prve pomoči pri dojenčkih, otrocih in odraslih. Izvedeli smo še, kako se izmeri pritisk in preverili raven sladkorja v krvi ter preizkusili, kako deluje epipen, ki ga je treba dati otrokom s hudimi alergijami. Otroke so vsebine izredno pritegnile in so po vrnitvi v vrtec še dolgo nadaljevali z igro zdravnikov. Najlepša hvala ZD Domžale za vaše delo in vse posredovano znanje. Kljub vsemu pa upamo, da bo takšnih situacij, ko bi ga morali uporabiti, čim manj. Suzana Omahna 24 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii starejši slamnik@kd- dom zale. si Na zbornici se dogaja: Diamantna poroka zakoncev Zupanek »Otrok v duši se ni postaral«, rada reče ob obujanju spominov gospa Metka Zupanek, ki v teh dneh praznuje 80. rojstni dan, v juliju pa sta z možem Adijem praznovala diamantno poroko – 60 let skupnega lepega življenja, polnega družinske harmonije, ljubezni, smeha in razumevanja. Zakonca sta ustvarila toplo gnezdo za sinova Toneta in Petra, ki sta starša razveselila s štirimi vnuki, srečo pa nadgrajuje tudi pravnuk. Metka in Adi Zupanek, ki sta se spoznala na enem od znamenitih nekdanjih plesov v Grobljah, sta znana Domžalčana, posebno Metka je s svojim delom pustila vidne sledi v javnem življenju naše občine, kot sindikalistka, strokovna sodelavka in poz­neje direktorica Delavske univerze Domžale, posebej pa še kot ustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale. Lipa je pod njenim vodstvom ozelenela in vzcvetela, svoje veje še danes širi med vse, ki ljubijo znanje, kulturo, glasbo, nove jezike, šport, rekreacijo, predvsem pa dobro družbo in prijateljstvo ter najdejo svoje interese v ustvarjalnih delavnicah, srečanjih in tečajih. Metka je v Lipi preživela dvajset let ustvarjalnega življenja, vsako leto nadgrajevala njene vsebine in kot članica literarnega krožka, kjer je pisala tudi pesmi, izdala knjigo Cvet­je pomladi, ki jo je tudi ilustrirala, v njej pa popisala svojo bogato življenjsko in delovno pot. Pomemben del njene ustvarjalnosti kot pesnice, pisateljice in organizatorke najdemo v številnih zbornikih, znanih po vsej Sloveniji. Za svoje delo je prejela tudi več priznanj. Njena življenjska pot se je začela 23. avgusta 1942 v Mirni Peči na Dolenjskem, od koder se je družina preselila na Gorenjsko. Starša sta skupaj z Metko in sestro življenje jemala s ponosom ter željo spoznati vse, kar je lepega ter neznanega in to prenesla na obe hčerki. Posebej Metko je ljubezen do pisane besede spremljala od zgodnje mladosti. V Domžalah je končala usnjarsko šolo, spoznala Adija, se poročila ter z njim začela lepo družinsko življenje, polno ljubezni, topline, smeha in razumevanja. Adi (Adolf) Zupanek se je 20. novembra 1939 rodil v Domžalah v družini še z dvema bratoma, se izšolal za geodeta, vendar večji del delovne poti prehodil kot upravni delavec, največ v Heliosu. Zaradi njegove službe sta se z Metko – poročila sta se 23. julija 1962 – preselila v Ljutomer, kjer sta se rodila tudi sinova. Mladi Metki je selitev v Ljutomer, kjer se je zaposlila v usnjarni, kar prijala, saj ji Domžale sprva niso bile preveč všeč. Ko jima je Adijev oče ponudil parcelo, sta se vrnila v Domžale. Metka se je zaposlila v usnjarni, pozneje Toko, Adi v Heliosu in v skoraj desetih letih sta z veliko odrekanji in lastnega dela zgradila hišo. S sinovoma so prehodili vse slovenske gore, veliko smučali in bili v naravi. Metko, ki je bila odlična smučarka, posebno na sindikalnih zimskih igrah, zelo veseli, da sta z Adijem vse to prenesla na sinova in njuni družini. V mladosti je Adi veliko telovadil, je dolgoletni član lovske družine in nosilec najvišjega odlikovanja Lovske zveze Slovenije za dolgoletno skrb za divjad in naravo. Je pa že več kot pet desetletij tudi čebelar. Tako lo- vstvo kot čebelarstvo je Adi prenesel na mlajšo generacijo, k čebelarstvu pa pritegnil tudi ženo Metko, tako da veliko prijetnih trenutkov preživita na vikendu v Gradišču v Tuhinjski dolini. Ob 80. rojstnem dnevu se moja sogovornica, tudi častna članica in predsednica Društva Lipa Domžale rada ozira nazaj, na dve desetletji, ki ju je preživela kot predsednica društ­va. Še vedno je prepričana, kako pomembno je, da človek po upokojitvi še naprej razvija znanja in sposobnosti, predvsem pa ustvarjalni potencial, kar daje občutek sposobnosti, samozaupanja in ohranjanja umske in fizične sposobnosti. Ponosna je na to, da je niso nikoli zapustili radoved­nost in želja po spoznavanju novega. In spet sva pri otroku v njeni duši, ki se ni nikoli postaral, sva pri njeni top­lini, srčnosti, pridnosti in pripravljenosti za pomoč. In ko Metki čestitamo za 80. rojstni dan, njej in možu Adiju pa za diamantno poroko, jima želimo predvsem veliko zdravja. Ob tem pa še kako prav pridejo besede, ki sem jih našla v njeni knjigi in malce prirejene pravijo: V ljudeh in iz njih kipi volja, sla po življenju, hočejo ga zase, za vsak dan sproti, za majhen košček sreče, za majhno kapljico veselja. Tako prijetno je vedeti: danes to še zmorem, kaj bo jutri, se ne ve, zato živim danes. Živita zato, spoštovana Metka in Adi Zupanek, za danes in za jutri in za vse dni, ki naj jih bo še veliko. Uživajta v toplini doma, v ljubezni in pogledu na harmonijo v mladih družinah, ki sta ju ustvarila sinova. To vama želimo vsi, na katerih življenjske poti sta vstopala s toplino, srčnostjo, prijateljstvom ter smo vama za vse iz srca hvaležni. 1. Angleščina, nemščina, italijanščina V živo na naši zbornici na Viru ali on-line Začnemo jeseni Informativne prijave na: info@domzale-ooz.si 2. Podjetniški S.O.S. 3. Kako iz hobija ustvariti posel? 4. Za bogato penzijo 5. Start up mentoriranje 6. Podjetniška knjižnica in bralna značka Vera Vojska Foto: družinski arhiv Stanovalce doma upokojencev je obiskal boksar in večkratni državni prvak v kikboksu Poletje je čas sproščenosti in prijetnega druženja. Tega ni manjkalo niti v domžalskem domu upokojencev, kjer so za stanovalce tudi letos pripravili številne zanimive dejavnosti, ki se jih ti zelo veselijo in udeležujejo v velikem številu. V prijetnem hladu doma so se stanovalci pomerili v tomboli, pri čemer poleg nagrad za vse sodelujoče ni manjkalo niti dobre volje in obilice smeha. V poletnih dneh so prisluhnili tudi čudovitim pesmim v izvedbi moškega pevskega zbora Lipa in se razveselili obiska pasje prijateljice Lenje. Poletno dogajanje v domu starejših je seveda popestrilo tudi spremljanje kolesarske dirke Tour de France. V Franciji sta se med seboj merila Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard, na dirki Tour de DUD pa so se med seboj pomerili strastni kolesarski navdušenci Doma upokojencev Domžale (DUD). V domu so vihrale slovenske zastave, stiskalo se je pesti za slovenske kolesarske ase. Na koncu je Pogačar sicer moral priznati premoč danskega kolega, a športno navijaško vzdušje v domu zato ni bilo nič manj veselo. Obisk prvaka v kikboksu: Poleg redne telovadbe in kolesarjenja je športno poletje v domu zaznamoval tudi obisk Marjana Bolharja, bo- Poletno dogajanje v Domu upokojencev Domžale ksarja in večkratnega državnega prvaka v kikboksu, ki je tudi trener in vodja Kluba borilnih veščin Domžale. Za stanovalce je organiziral pravi boksarski trening, ki mu je sledil tudi dvoboj. Izbrani predstavniki stanovalcev so si nadeli boksarske rokavice in se preizkusili v borbi proti prvaku. Sodnica je bila iz vrst stanovalcev, a zato tekmovanje ni bilo nič manj pošteno. Po prikazu in treningu boksarskih veščin so se vsi skupaj poveselili še ob pečenem krompirju, pridelanem na domskem vrtu, ter si izmenjali še kak boksarski nasvet. Poletje hitro mineva in se bo kmalu prevesilo v jesen, ki bo zagotovo prav tako pestra in zanimiva. »Zaposleni v domu se trudimo, da s pestro paleto različnih dejavnosti popestrimo vsakdan svojih stanovalcev, da jim omogočamo ne samo varno, temveč tudi kakovostno in prijetno bivanje v domu,« je dejala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Zbiramo prijave za začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje: Imate vprašanje, pa ne najdete odgovora? Vas je računovodja razočaral, ali pa ne ve vsega? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Imate hobi, ne bi vložili več kot 100 eur, bi pa radi zaslužili? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Kako biti upokojen in zraven še kaj zaslužiti? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Poglobljeno specialistično svetovanje Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Pridite v knjižnico brez članarine, naročite si knjigo po telefonu Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si V CENTRU ZA MLADE SEPTEMBRA DOGAJA DEBATNICA: IZZIVI MLADIH 14. septembra ob 18:00 bo v Knjižnici Domžale potekala debatnica na temo izzivov, s katerimi se v današnjem času soočajo mladi. Na debatnico ste vabljeni vsi mladi, ki bi radi sporočili svoje potrebe, razmišljanja in izzive s katerimi se soočate, ter vsi, ki se pri svojem delu srečujete z mladimi - učitelji, svetovalni delavci, psihologi in drugi zainteresirani. Obvezne so predhodne prijave. PREDAVANJE STIK Z OTROKOM CUSTEVNO VARNI ODNOSI Stik je nekaj, s čemer se rodimo, vendar ga je potrebno negovati, razvijati in ohranjati. Potreba po stiku in občutku varnosti je vrojena v centralnem živčnem sistemu človeka. Odnosi so tako ključna matrica za osnoven in popoln razvoj. Starševstvo nas prav vabi, da se razvijamo ob otroku in da se on razvija ob nas. Na predavanju bomo pogledali, kako se stik med odraslim in otrokom razvija, kako ga negujemo, še posebej v času najstništva, saj je takrat preizkušnja stika v družini največja. Predavanje bo potekalo 22.9. ob 18.uri v Centru za mlade Domžale. Izvajalka: Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka, Študijsko-raziskovalni center za družino, enota Domžale . ZBIRANJE PRIJAV ZA UCNO POMOC V ŠOLSKEM LETU 2022/23 Pričeli smo z zbiranjem prijav mladih, ki bodo v šolskem letu 2022/23 obiskovali učno pomoč v CZMju. Srečanja z inštruktorji, ki potekajo zgolj v naših prostorih, se bodo predvidoma začela konec septembra. Učna pomoč je namenjena mladim iz občine Domžale. Prispevek za posamezno srečanje znaša 2 €. Prijave zbiramo na info@czm-domzale.si ali na 040 255 568. Število mest je omejeno glede na prostor, ki ga imamo in glede na število inštruktorjev, ki so na voljo. Hkrati vabimo vse zainteresirane prostovoljce, ki obvladajo angleščino, matematiko, slovenščino in druge predemte in jih veseli delo z mladimi, ter bi radi svoje znanje predajali naprej, da se nam javijo. Povezali jvas bomo z učenci, ki potrebujejo pomoč na področju, ki ga pokrivajo prostovoljci. Obseg nudenja učne pomoči je večinoma 1 - 3 ure na teden, prinaša pa velik koristi in zadovoljstva tako za otroke kot prostovoljce. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno, ne moreš umiriti svojih misli, ne veš, kakšna je pot naprej in se ne znajdeš v različnih odnosih? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. NAPOVED DELAVNIC IN TECAJEV V SEPTEMBRU IN OKTOBRU S septembrom bomo začeli z ustvarjalnimi delavnicami za mlade, ki bodo pod vodstvom Mateje Absec potekale vsako sredo od 18:00 do 20:00. Delavnice so namenjene mladim od 14 do 30 let in se bodo začele 28. septembra 2022. Cena je 1,5 evra na srečanje. Enkratni obiski delavnic niso možni, saj je bistven kontinuiran ustvarjalni proces. Spremljajte naša socialna omrežja za napoved vadb za mlade - nadaljujemo s tečaji joge in pilatesa, jezikovnimi tečaji, fotografskimi in ustvarjalnimi delavnicami za otroke, medgeneracijskimi delavnicami in še mnogo več! DRUŽENJE MLADIH V PLACU Vsak prvi četrtek v mesecu v placu (Center za mlade Domžale) poteka druženje dijakov, študentov in drugih mladih. Naslednje druženje bo potekalo 1. septembra ob 19:00. Na hang vabljen prav vsak dijak in študent. Dogajanje bo odvisno od vseh vas, ki boste prišli, zagotovo pa bo zabavno! MLADINSKA IZMENJAVA USE TO REUSE OdOd 19.19. dodo 25.25. septembra bobo v Centru zaza mlade Domžale potekala mladinska septembra v Centru mlade Domžale potekala mladinska izmenjava Use to reuse, namenjana temi ponovne uporabe, na kateri bodo izmenjava Use to reuse, namenjana temi ponovne uporabe, na kateri bodo udeleženci iz različnih držav iz starih ustvarjali nove izdelke, sese med seboj udeleženci iz različnih držav iz starih ustvarjali nove izdelke, med seboj družili, spoznavali in in izmenjevali medkulturne izkušnje. družili, spoznavali izmenjevali medkulturne izkušnje. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Kazuo Ishiguro Ostanki dneva Cankarjeva založba, 2017 Ishiguro Kazuo je Nobelov nagrajenec za književnost. Knjiga Ostanki dneva je delo o spominih nekdanjega butlerja Stevensa na nekajletno službovanje pri lordu Darlingtonu v Angliji tik pred 2. svetovno vojno. Nenavadna zgodba je pripoved s potovanja po angleškem podeželju, ko se ob različnih pripetljajih butler srečuje s spomini iz časov tik pred vojno. Gre za preplet dostojanstvene profesionalnosti ob opravljanju take službe, političnega duha časa, pregovorno angleško zadržanostjo in neizpolnjeno možnostjo uresničitve zasebnega družinskega življenja. Pripovedovalec nam s kancem obžalovanja plast za plastjo odstira izpolnjujoče in zamujene priložnosti iz svojega preteklega življenja, jih analizira in neumorno išče opravičila za minule odločitve in dejanja. Delo je prava poslastica z »izjemno emotivno močjo, v kateri razkriva brezno, ki se skriva izza našega iluzornega občutka povezave s svetom«. Tako zapisano kot utemeljitev komisije za podelitev Nobelove nagrade za literaturo 2017. (C. H.) Amelie Nothomb Smrdokavra Sanje, 2022 Nothombova velja za ekstravagantno in samosvojo osebnost. Je plodovita in zelo prevajana pisateljica. Pogosto so njeni liki posebneži. Tudi v tem kratkem romanu spremljamo dva popolnoma različna osebka: deklico izredne lepote Trandaviljo in njeno totalno nasprotje že kar nagravžnega dečka Božidarja. Trandavilja je na videz neumna, Božidar pa izredno zvedav in pameten. Oba že kmalu ugotovita, da sta posebneža. Posledično se umakneta v svoj svet; on se že v mladosti zanima za ptice in postane ornitolog, Trandavilja pa se pri babici naleze navdušenja za nakit in postane model za draguljarsko hišo. Tako spremljamo izmenično življenjsko pot Božidarja in Trandavilje, ko se končno že čisto na zadnjih straneh njuni poti končno križajo. Srečata se v pogovorni televizijski oddaji in sledi srečen konec. (S. J.) Jože Pirjevec Tito, Stalin in Zahod Delavska enotnost, Ljubljana 1987 Čas informbiroja je čas spletk in hladne vojne. Čas razdelitve sveta in interesnih sfer. Čas agitacij in ljudskega navdušenja. Čas tihih krivic in nedoslednosti. Čas graditve in iskanja novih družbenih form. Čas bojevanja in ideologij. Čas upora in ljubezni. Čas Tita in Stalina. Čas komunizma in vere. Čas hierarhij in oblasti. Čas vladanja in obvladovanja. Čas ponavljanja in kopiranja. Upor proti Sovjetski zvezi ni nastal, ker bi jugoslovanski komunisti uvideli napačne poti, ki jih je zagovarjal Stalin. Upor ni bil v prvenstvu upor proti Stalinu. Stalina se je ljubilo. Stalina se je ponavljalo. Stalina se je upoštevalo. Upor se je rodil v reševanju in ohranjanja svojih lastnih oblastnih pozicij. Upor je bil način reševanja svoje samokritike. Upor se je lahko zgodil le tistim, ki so se sami osvobajali izpod fašizma. Samo v Jugoslaviji se je lahko zgodil tak upor. Zato se je tudi stalinizem v Jugoslaviji počasi umikal in izgubljal tla pod nogami. A preteklo je še veliko življenj, da je Jugoslavija našla svojo pot neuvrščenosti. (L. H.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek Adam Grant Premisli še enkrat: zakaj je dobro vedeti, česa ne vemo UMco, 2022 Inteligenco imamo običajno za sposobnost razmišljanja in učenja. V današnjem nemirnem in hitro spreminjajočem se svetu pa obstaja še druga vrsta kognitivnih sposobnosti, ki je lahko pomembnejša in to je, kot pravi avtor v knjigi – sposobnost ponovnega razmisleka in sposobnost, da se ‘odučimo’ – zavržemo to, kar smo se naučili. S ponovnim razmislekom lahko pridemo do novih rešitev starih problemov in stare rešitve uporabimo pri novih problemih. Gre za nekakšno posodabljanje lastnih prepričanj. Psiholog in ugleden profesor na Univerzi Wharton, prejemnik več nagrad in avtor knjižnih uspešnic Adam Grant, je avtor te zanimive knjige, ki je kot nalašč ustvarjena za čas v katerem prevladuje prepričanje, da sami vemo več in bolje od drugih. Z lažjim dostopom do informacij se količina znanja vse hitreje veča. Zaradi vse hitrejšega spreminjanja sveta moramo toliko pogosteje podvomiti o svojih prepričanjih, kar pa ni lahka naloga, saj prepričanja, pri katerih vztrajamo, praviloma postajajo skrajnejša in bolj zakoreninjena. Prepričanje je proces, ne nekaj dokončnega. (K. G.) knjige za otroke in mladino Darja Docuk Glas Mladinska knjiga, 2022 Roman z naslovom Glas je izšel v zbirki Odisej, zbirki namenjeni mladostnikom in njihovemu odraščanju, ki je pogosto prepleteno s težavami. Roman je delo mlade moskovske novinarke, blogerke in pisateljice Darje Docuk, nastal pa je po resničnih dogodkih. Glavna junakinja je Saša, ki na vožnji z moskovskim podzemnim vlakom preživi teroristični bombni napad. Ostane sicer nepoškodovana, a dogodek popolnoma spremeni njeno življenje. Njen glavni spremljevalec postane strah, doživlja panične napade in starši kar ne morejo razumeti njene spremembe. Ne znajo ji pomagati, zato se preseli k babici v Kaliningrad. Tam je življenje bolj umirjeno, spozna nove vrstnike in pridruži se jim v bralnem klubu, kjer se pogovarjajo o knjigah in svojih težavah. Saša spoznava, da ima vsak svojo zgodbo in svojo bolečino in da se ta zmanjša, če o njej spregovori. Počasi se njen strah začne zmanjševati in začne verjeti, da se bo vrnila v življenje. (S. Z.) Lizzie Cox S knjigo do brezskrbnosti: kako preživeti odraščanje? Hiša knjig, 2022 Že naslov tega priročnika za odraščajoče bralce pove, da se vsebina dotika vprašanj, strahov, dvomov mladih na poti v odraslost. Knjiga želi mladostniku biti v pomoč. Vsebinsko se dotika šole, premagovanje stresa, videza in samopodobe, sprememb v puberteti, družinskega življenja ter ljubezni in odnosov s prijatelji. Odraščanje zna biti naporno in sila stresno, to vemo vsi. (S. J.) Lilia Modra raca Sodobnost international, 2022 Slikanica Modra raca obravnava dve pomembni temi na zelo prisrčen in razumljiv način. Modra raca posvoji malega krokodilčka brez matere in krokodilček ob materi raci postane velik, srečen krokodil, modra raca pa se ob njem počuti varno. Vendar raco lepega dne počasi začne zapuščati spomin in zdaj je krokodil tisti, ki mora poskrbeti zanjo … Zgodba o posvojitvi in demenci je predvsem zgodba o ljubezni. (J. D.) 26 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC OTROCI MORAJO JESTI! Priredba prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča Deseti brat na odru KUD Mirana Jarca na Studencu pri Domžalah Počasi gre poletje proti koncu, koledarsko bo vztrajalo z nami še do jesenskega enakonočja, do triindvajsetega septembra, ampak v bistvu se v naši zavesti izteče z zadnjim avgustom. Še ena odlična multimedijska predstavitev (adaptirane) slovenske literarne dediščine v Škocjanu pri Domžalah in v letošnjem poletju osrednja gledališka predstava 22. kulturnega poletnega festivala Studenec 2022 N e glede na to, da zna biti september še vedno precej poletno topel, včasih celo vroč, je to bolj čas nostalgičnih in melanholičnih oziranj nazaj na nedolgo preživet dopust, na stvari, ki smo jih počeli. Naj gre za poletne romance, potovanja, hribolazenje, morje, pustolovščine, glasbene komade in vse ostalo, kar pač spada k poletju, z najhujšo vročino vred, je za nami. Prvi september je dan, ko našemu življenjskemu ritmu ne glede na generacijo, ki ji pripadamo, zavlada šola. Na radiu poslušamo opozorila voznikom, naj bodo previdni, pred šolskimi prehodi so policisti in njihovi pomočniki, ki pomagajo najmlajšim čez cestne prehode. Obenem pa nas, vsaj mene, hočeš nočeš, vedno znova preplavijo spomini na lastne šolske dni, na prve dni, ko sem v šolo pospremil svoji hčeri in obenem iz moje podzavesti zrase misel, da zdaj gre pa spet zares, počitnic je konec. Ta zavest niti ni povezana z našo starostjo, niti ne z otroci, ni nujno, da bi jih imeli, da se nekje globoko v človeku oglasi zavest, da bo spet treba pljunit v roke. Pač, tista naša leta, ko smo obiskovali šolo, najprej osnovno, nato gimnazijo oziroma srednjo šolo, so v nas pustil vseživljenjski vtis prvega septembra. No, in ravno v tem obdobju smo se začeli pogovarjati o plačanih malicah za vse otroke. Seveda nimam podatka, koliko ljudi v domžalski občini živi pod pragom revščine in koliko je bogatih, pa tu številke resnično niso bistvene. Prav bi bilo, da otroci ne bi pretirano čutili ne bogastva ne revščine svojih staršev. Namreč, če imajo starši dovolj, da otroku izpolnijo vsako najmanjšo željo, še preden se otrok sploh dobro zave, da si nekaj želi, mu s tem ubijejo sanjarjenje in hrepenenje. Otroci morajo imeti želje, ki se tu in tam pod določenim pogojem uresničijo. Ta pogoj je lahko rojstni dan, ali novoletni dogodki, lahko spričevalo, lahko športni rezultat, lahko pa tudi dovolj dolgo teženje staršem in babicam, da se ti vdajo in željo uresničijo. Sam sem sicer proti nagrajevanju teženja, pa tudi proti nagrajevanju otrokovih uspehov, slednji so pač nagrada sami po sebi in kot takšni krepijo otrokovo samozavest, pa vendar bolje to, kot pa, da se otroku uresniči želja, ne da bi vsaj malo sanjaril o njej, ali se celo sploh zavedel, da si nekaj želi. To enostavno ubije hrepenenje v otroku in zmanjšuje njegovo empatičnost. Pač, tak otrok ne more razumeti ostalih otrok, ki hrepenijo, recimo, po določeni igrački. Še težje pa bo razumel, da je njegov sošolec lačen in bi z veseljem snedel kosilo, ki se njemu samemu upira. Da ne bo nesporazuma: nikakor nočem reči, da so težave, ki so posledica preveč enostavnega uresničevanja želja bogatih otrok, sploh primerljive s tistimi, ki nastanejo kot posledica popolnega neuresničevanja želja otrok revnih staršev. Ti otroci ne le, da se morajo svojim željam odrekati, ti otroci so prepogosto tudi lačni. To dvoje sploh ni primerljivo, vendar če hočemo doseči relativno srečno, povezano družbo, brez stigmatiziranih ljudi, bi bilo dobro ozavestiti dejstvo, da otroci niso ne zaslužni za uspehe svojih staršev ne krivi za njihove neuspehe, da bi morali nositi posledice. Ravno s tega vidika se mi zdi prav, da brezplačno kosilo pripade vsem otrokom, ne glede na socialno ozadje njihove družine. Nenazadnje s progresivnim obdavčenjem bogatejši že tako plačujejo višje davke, zakaj bi v to vključevali tudi njihove otroke? Kajti tudi, če je v nekoč najbogatejši občini Jugoslavije lačen en sam otrok, je to en otrok preveč, in to pomeni, da jih je v tistih občinah z revnejšim prebivalstvom še bistveno več. Kritike predlaganega zakona pogosto skrbi, da podeljena hrana ne bi imela prednosti in bi zaradi tega zakona prišlo do povečanega zavračanja hrane med otroci oziroma stran metanja hrane. Ne vem, kako je s tem trenutno na drugih šolah, vendar sam dobro poznam primer Srednje medijske in grafične šole, kjer omogočajo otrokom brezplačno malico. Starši morajo malico plačati le v primeru, če je otrok ne prevzame in se prej od malice ne odpove. Se pravi, dijaki lahko preverijo malice po dnevih in če jim kak dan ni všeč, jo lahko odpovejo, le v primeru, če so malomarni in pozabijo na odpoved, malice pa kljub temu ne prevzamejo, jo starši plačajo. S tem otroci sami postanejo skrbnejši in odgovornejši, če pa bi imeli tak sistem tudi v osnovnih šolah, bi se skrbnosti navadili že prej. Podobno pobudo zakona, kot jo je zdaj predlagal 8. marec, so že pred leti predlagali v SDS, pa so jo tedaj zavrnile nasprotne stranke, češ da gre za uravnilovko, ki enači vse otroke ne glede na prihodkovni razred staršev, kar je, kot sem že prej omenil, nesmisel, upam, da bo tokrat tudi najmočnejša opozicijska stranka zakon podprla in se bodo možnosti otrok vsaj na področju redne šolske prehrane deloma izenačile. Kajti tudi, če je v nekoč najbogatejši občini Jugoslavije lačen en sam otrok, je to en otrok preveč, in to pomeni, da jih je v tistih občinah z revnejšim prebivalstvom še bistveno več. Otroci pa morajo jesti! ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Že napoved tele dramske priredbe pr- no petje, ki ga tu pa tam niti ni mo- odpeli in odplesali več kot profesiovega slovenskega romana Jurčičeve- tila (sicer obvezna) mikrofonija vsej nalno. Tudi v tem primeru bi si lahga Desetega brata (1866) na Studen- govorjenih in petih oseb na odru. ko sposodili Wagnerjev (Richard W.) cu po glasbeni strani tako obetav- Praviloma subtilna celostna pred- rek o Gesamtkunstwerku (= celotno na, je seveda nisem mogel prezreti. V stava ni mejila na (glasbeno gleda- umetniško delo). Tale predstava na vsem tem izvirnem Jurčičevem prvem liški) spektakel, četudi je tudi tale Studencu je minila prav v tem neslovenskem romanu, ki ga je za oder predstava z okoli 50 nastopajočimi nehnem spogledovanju med amapriredil, dramatiziral Davorin Petan- na odru in podobnim ali še večjim terji, ljubitelji in profesionalci, počič, za predstavo na Studencu pa pri- njihovim številom v zaodrju in or- klicnimi umetniki. Navzoči izvajalci redil in režiral Alojz Stražar, pa je ganizaciji, to tudi bila. Vloga glas- so s tole predstavo še dodatno počaglasbene (inštrumentalne in pevske) be in petja sta bili v tejle dramati- stili književnika in publicista Miravložke prispeval skladatelj in produ- zaciji Jurčičevega-Stražarjevega De- na Jarca (1900–1942), po katerem so cent Slavko Avsenik, ml. na besedila setega brata navidezno morda bolj si kot KD Mirana Jarca nadeli njegoBernarda Miklavca. V celoti, še sploh sporadične in obrobne narave, na vo ime. Kajti ta slovenski književni, pa z glasbenega vidika, gre za neke koncu koncev se je izkazalo, da se literarni umetnik je z družino nekaj vrste ljudsko igro s petjem, spogle- je le-ta povzpela s prenekatero tovr- let živel prav v sosednji vasi Krtina. dovanje z glasbenim odrom v celoti, stno vlogo za vodilni del predstave. 22. kulturni poletni festival se na morda za neke vrste glasbeno adap- To so nenehno dokazovali vsi nave- Studencu še nadaljuje. Poleg vseh tacijo v smislu muzikala. Upošteva- deni glasbeni protagonisti, ki so ves enajst omenjenih gledaliških predni in izkoriščeni so vsi odrski kontra- čas nastopali v najmanj dveh, če že stav Desetega brata so tu še drusti med vaškim in grajskim okoljem. ne kar več vlogah: kot igralci, pevci, gi naslovi; vse od uvodnega zboroDramaturško pa so s temi glasbenimi plesalci … Po tej strani lahko ugoto- vskega Buma (31. 5.) pa do zaključvložki še dodatno podčrtani vodilni vim, da je bila glasbi namenjena po- nega koncerta vokalnega ansambla motivi desetega brata in ljubezenske membna in najmanj kar je, enako- Ingenium ensemble z naslovom Pot zgodbe med Manico, grajsko gospo- vredna dramski, odrski soigri. Več- življenja v sosednji vasi, v župnijski dično, in Lovrom Kvasom, učiteljem plastni izvajalci so jo v vseh teh cerkvi sv. Lenarta (24. septembra). Dr. Franc Križnar premožnega graščaka Benjamina na dvojnih, trojnih … vlogah odigrali, gradu Slemenice. Tu so še epizodne vloge Krjavlja in Dolefa do nastopa Krjavljeve prave, žive koze (na odru). Igra se konča srečno in navkljub številnim zapletom zmaga iskrena ljubezen. Kot nalašč za vse napovedane in nenapovedane (inštrumentalne) predigre, medigre in poigre ter spremljave solističnih (pevskih) nastopov prenekaterih (opernih) pevk in pevcev od sola (arij) pa vse do dvospevov ter nastopov moškega in mešanega zbora in plesa. V vsej tej bogati odrski ponudbi ne manjkajo preostali glasbeno-odrski elementi, kot so to npr. režija, scenografija, več odrskih prizorišč, ki se potem separatno spreminjajo, kostumografije, Vse prijatelje domžalske Galerije na potepu 126 eur; 30 - 39 oseb = 85 eur; 40 - 44 oseb = koreografije, tudi v pogledu glasbevabimo na prvi potep v novi sezoni. Na Dunaju 65 eur; 45 oseb in ve≠ = 58 eur. Prijave osebno ne dramaturgije. si bomo ogledali dve razstavi: na prvi bomo ali po telefonu 01/722 50 50 v KDFB DomZborovski delež te predstave so odkrivali skrivnosti realizma v likovni umetnosti žale. Obvezno vpla≠ilo akontacije 90,00 eur na vodilni producenti zaupali okolina Zgornjem Belvederu, na drugi pa si bomo AGENCIJO LACOSA FK, Cesta II 22, 3320 Veleškim pevkam in pevcem in članom ogledali pregledno razstavo kitajskega umetnika nje, TRR: SI56 6100 0000 3521 447 (referenca Komornega pevskega zbora Šutna in opore≠nika Ai Wei Wea v razstaviš≠u Alber- SI00 1111, namen: KDFBD DUNAJ + PRIIMEK) iz Kamnika in (pevski) skupini Sitina Modern. Razstavi, ki ju bomo videli, si ne sprejemamo do vklju≠no torka, 30. avgusta dro pod vodstvom zborovodje Karmoreta biti bolj razli≠ni in hkrati izjemno soro- 2022. la Leskovca. Mentorica solističnih dni, zato bo to še toliko bolj posebna izkušnja. Na avtobusu bomo opravili obra≠un glede na (opernih) pevk in pevcev je bila prof. Po razstavah vas bo spremljal strokovni vodja število potnikov in pora≠un razlike za dopla≠ilo Pia Brodnik, sama tudi v vlogi pevGalerije Domžale Jurij Smole. vstopnin v znesku 30,80 eur oziroma 26,30 eur ke in igralke v tej predstavi. Za inOdhod avtobusa izpred KDFB Domžale ob 5.00 upokojenci in študenti (14,90 eur ozir. 12,90 eur štrumentalno spremljavo je poskrza upokojence in mlajše od 26 let za Albertino in uri, vrnitev je na≠rtovana v ve≠ernih urah. bel komorni ansambel-septet Poletnega gledališča Studenec. Slišali Cena strokovne ekskurzije, ki vklju≠uje pre- 15,90 eur ozir. 13,40 eur za upokojence in štuin videli smo kar na sceni klarinet, voz, vodenje, najem slušalk, organiza- dente mlajše od 26 let za Belvedere) – cene se violino, violo, violončelo, kontracijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna lahko spremenijo). bas, kitaro in klaviature (brez diriod števila udeležencev in sicer: do 29 oseb = Prijazno vabljeni! genta). Slišali in videli pa smo v vodilnih vlogah pevke in pevce Žiga in Organizacija: KD Franca Bernika Domžale in Marijan Bunič, Pia Brodnik, Štefica turisti≠na agencija Lacosa FK. Grasselli, Gregor Ravnik, Tone HaInformacije: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 bjan idr. Šlo je za izbrano in prebra- DUNAJ, 3. september 2022 REALIZEM in AI WEI WEI letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Dober dan, Krjavelj Med številnimi igralci, pevci in plesalci, ki smo jih lahko na Studencu občudovali v letošnji domači gledališki predstavi Deseti brat, je bil tudi dr. Stanko Pelc, ki je ob glavnem igralcu najbolj opažen igralec, zanesljivo pa je Krjavelj v Jurčičevem Desetem bratu najbolj prepoznaven lik, saj bi težko našli Slovenca ali Slovenko, ki se ne spomni njegovega dvoboja s hudičem ali zdravilnih sposobnosti v skrbi za duševno zdravje koze Dimke. Letos je vlogo Krjavlja v Desetem bratu režiser Lojze Stražar zaupal dr. Stanku Pelcu, izrednemu profesorju na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki med obiskovalci Studenca ni neznan, je pa bilo treba kar malo pobrskati po zgodovini domačih predstav, da sem ga našla v predstavah: Miklova Zala (2001) v vlogi obubožanega beneškega trgovca, Martin Krpan (2002) v vlogi ministra Gregorja in v komediji Ženitev (2003) v vlogi hlapca. Preden sva prešla na vprašanja o letošnji domači gledališki predstavi Deseti brat, sva se na kratko zaustavila še v letu 2003, ko je napisal in sam tudi nastopal v monodrami Rokovnjaška zgodba berača Groge – po motivih Kersnik-Jurčičevih Rokovnjačev, in z njo nastopal, premiera je bila v Lukovici, kjer je bil tedaj aktiven v Kulturno-umetniškem društvu Janko Kersnik Lukovica, kar po nekaj krajih Slovenije. Otroci, vabljeni na bralno popotovanje. Navihani Pravljični palček vas vabi v odlično družbo izbranih knjig. www.knjiznica-domzale.si Pridružite se Športni bralni znački, udeležite se dogodkov v Knjižnici Domžale, izposodite si gradivo na temo gibanja. Ideje najdete v naši knjižnici in v spletni rubriki Z naših polic. Zakaj rokovnjači in Groga? Letos mineva 170 let od rojstva Janka Kersnika, pred dvema desetletjema pa je bila obletnica še bolj okrogla, ravno stoletje in pol. Tako je tedaj vzniknila ideja, da bi obletnico proslavili z uprizoritvijo Rokovnjačev. A za precej skromen nabor igralcev v domačem društvu je bil to prevelik zalogaj, zato sem se domislil, da bi po motivih Jurčičevega romana, ki ga je po njegovi prezgodnji smrti dokončal Kersnik, ustvaril monodramo. Pri tej rabiš samo enega igralca, režiserja in kakšnega tehnika, za ostalo se pa že nekako znajdeš. Pisati sem začel na vlaku v Nemčiji na povratku s službene poti in približno tretjina besedila je bila napisana že do prihoda domov. Glavni junak je isti kot v romanu, le da ni več rokovnjač, temveč star berač, ki gostilniškim gostom rad razlaga svojo kruto življenjsko zgodbo. Ta pa se, za razliko od tiste v romanu, ne konča v Rusiji, ker drugače pripovedovalec ne bi mogel postati berač in tudi ne pripovedovati svoje zgodbe. Po Rusiji ga je pot zanesla še v Francijo in celo Ameriko, tako da se je njegovih, srce parajočih, življenjskih bolečin nabralo za kako uro in četrt pripovedovanja. Kako je Krjavelj s Studenca našel dr. Stanka Pelca? Zakaj tak premor? To je bolj vprašanje za Lojzeta (režiserja) kot zame? Si pa lahko mislim, da je bil eden od vzgibov za povabilo moja zunanja podoba, drugi pa, da je verjel, da sem sposoben obvladati obsežno besedilo in ga primerno posredovati publiki, saj me kot igralca pozna že vsaj dve desetletji in sem z Beračem Grogo gostoval tudi pri njem v studenški brunarici. Tam sem ob koncu predstave zagledal eno od gledalk popolnoma objokano in sem si mislil, kako globoko se jo je dotaknila moja zgodba. Potem se je pa izkazalo, da jo je dražil dim iz petrolejke, ki smo jo uporabljali za ustvarjanje vzdušja. www.knjiznica-domzale.si Čemu si pri igranju Krjavlja namenil največ pozornosti, skrbi? Jurčič v svojem opisu za Krjavlja pravi, da »je rad glasno govoril in besede vlekel«, tako da je bilo največ popravkov potrebnih pri tistih ključnih besedah, ki prinašajo glavno sporočilo. Z glasnostjo ni bilo težav, čeprav včasih zataji naglavni mikrofon, največkrat zato, ker ga Krjavelj ne vklopi, saj tega šmenta ni vajen. Za vse električne stvari pa pravijo, da najbolje delujejo, kadar so vklopljene. Kar se pa vlečenja besed tiče, je pa to malo težje, zato ker beseda, razvlečena kot testo za pico, kaj hitro lahko zazveni precej zgrešeno. Kako je usklajevali delo izrednega profesorja in vaje, ki so trajale kar nekaj mesecev? Delo za službo čez dan ali ponoči, vaje pa pozno popoldan oziroma zvečer. Prednost učiteljevanja na univerzi je, da si večino dela lahko razporejaš sam, razen obveznosti, ki so vezane na urnik. Tako usklajevanje ni bilo pretirano zahtevno. Je pa potrebnega kar precej časa, da se postavi tako mnogostransko predstavo, kot jih dela Lojze na Studencu. Si redni obiskovalec Studenca? Ti je pri oblikovanju vloge Moram priznati, da ne. Kar se tega pomagalo poznavanje Krjavlja in tiče, sem malo len, da ne rečem zanjegovih zgodb iz romana Deseti pečkarski. Laže me je spraviti na brat? oder kot pa pred njega. Sem pa vseNekje v praspominu so vsem nam, eno redno spremljal dogajanje, čeki smo gulili šolske klopi, ko je bil prav bolj posredno. Deseti brat še temeljni kamen spoŠe vedno si aktiven tudi v znavanja slovenske književnoKrajevni skupnosti Prevoje in na sti, ostali nekateri Krjavljevi izrekaterih področjih? ki, kot je ‘Sveta mamka božja sedem križev in težav’ ali pa ‘prvič: je Plačevanje grobnine najbrž ne šteje. Kar se krajevne skupnosti tiče, je že reklo štrbunk! V drugič se je pa slišalo- štr—bunk’. Sicer sem pa zgod- kaka štiri desetletja, odkar so tam be, razen najbolj razvpite o hudiču, ‘neki novi klinci’, kot bi rekel Đorđe Balašević. Sodelujem pa s Turističpozabil. Preden smo začeli z vajanim društvom Sv. Vid in zadnji skumi, sem šel zato na novo brat izvirpni projekt je bila zelo uspešna koni roman, na spletu je na voljo dimedija Miklova šala, v kateri sem gitalizirana knjiga iz leta 1866, pa se znašel v vlogah avtorja, režiserše Duletičev film sem si pogledal. ja in igralca. Tudi ta je bil nedavno digitalno obnovljen in je tudi na voljo na spletu. Zakaj so si morali obiskovalci ogledati Desetega brata? Kako si se vživel v igralsko družino? Nekateri obiskovalci so Ker so plačali vstopnino, kajpada. menili, da so kozi Dimki namenili Ali pa, ker so dobili ‘gratis’ vstopnipremajhno vlogo, kakšno je tvoje co in se niso hoteli zameriti režisermnenje? ju. Pa če damo šalo na stran, moram spet ugibati. Ker je to nekakšna To ni družina, to je celo pleme. Toliko nas je, da večino poznam samo ljudska klasika, ki pritegne predvsem občinstvo nižjega letnika rojpo videzu, po imenu pa ne. Tu so stva, se pravi gledalce in gledalke zboristi, nekateri imajo tudi večje srednjih (torej najinih) let. Skratvloge, drugi so statisti in seveda ka tiste, ki se še spomnimo Jurčičepo potrebi ubrano pojejo, zato vevih portretov iz učbenikov in slik čino časa preživijo z zborovodjem. na šolskih stenah. Mogoče je to nek Pred odrom igrajo glasbeniki, no, nostalgičen izlet v preteklost, k drapotem so pa tu še dolgoletni igralgocenim spominom na naše otroci, pa poklicni pevci, da mladega štvo, ki ga je tako umetelno z glasrodu plesalk niti ne omenjam. Sebo opremil Slavko Avsenik mlajši. veda ne manjkajo niti otroci in seveda je zastopan tudi živalski svet, Lahko pričakujemo še kakšen tokrat s kozo. Zaenkrat se kar donastop na Studencu? bro ujameva, čeprav zna prav po Prihodnost je nepredvidljiva! Nikoli kozje trmariti. Mislim, da hrepeni ne reci nikoli. Pustimo se presenetipo kakšni pomembnejši vlogi, ker ti To so izreki, ki mi pridejo na misel, po predstavi nikakor noče z odra skratka bomo videli. Po idealnem in zvedavo opazuje odhajajoče gledalce. Ampak ker se držimo pravila, scenariju bi bil ponovni nastop spet da v predstavi ne sme biti poškodo- čez dvajset let, morda bo takrat spet na vrsti Deseti brat. Ob malo manj vana nobena žival, smo se odločili, da odvajanja koze od prepoveda- utopičnih scenarijih je pa vse odvisno od tega, kakšne vloge bodo hone paše pri Obrščaku ne bomo prikazali v živo, ker bi, po Krjavljevem dile naokrog iskat igralce. Vera Vojska puščanju krvi, preveč koz končalo Foto: Uroš Zagožen v veterinarski ambulanti. 28 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii kultura | politične stranke slamnik@kd- dom zale. si Neverjeten uspeh po premoru od mednarodnih tekmovanj Domžalski rogisti imamo končno spet leto, kakršnega smo si želeli vsa leta koronskega premora. domžalski rogisti Zadnji dve veliki tekmovanji sta bili za nas v septembru 2018, ko smo na Slovaškem, v mestu Levoča, na 2. evropskem prvenstvu lovskih rogistov osvojili 4. mesto med Es rogisti in naslednje leto (2019) na mednarodnem tekmovanju v Avstriji, v kraju Wieselburg, kjer smo s 494 točkami osvojili zlati rog. Po poti domov smo z veseljem premlevali plane za prihodnje leto, saj smo že imeli v žepu povabilo na 3. EP lovskih rogistov na Poljskem in še povabilo za 4. EP v letu 2021 na Madžarskem. Žal sta obe tekmovanji zaradi epidemije odpadli, ravno tako tudi vsa ostala mednarodna tekmovanja v Avstriji. Letos pa smo kmalu spomladi začeli s pogovori z našimi prijatelji – s Klubom Slovaških lovskih rogistov, ki so povedali, da planirajo mednarodno tekmovanje lovskih rogistov Češko-Slovaške, v kraju Divin, 11. junija 2022 in da smo lepo vabljeni, da se ga tudi mi udeležimo. Ker se v Sloveniji ni planiralo nobeno tako tekmovanje in ker tudi v nam bližji Avstriji ni bilo planiranih nobenih podobnih mednarodnih dogodkov, smo kljub dolgi poti in velikemu finančnemu vložku ugriznili v ta projekt in začeli z intenzivnimi vajami pod vodstvom našega dirigenta Daniela Savnika. Domžalski rogisti po razglasitvi (lastni arhiv) Recenzija filma: Hiter kot strela Naj začnemo kar z vprašanjem, če je Brad Pitt sam po sebi resnično dovolj, da katerikoli film naredi vsaj gledljiv? Po zadnjem videnem bi bil najbolj pošten odgovor vsekakor odločen ne, vendar je seveda odvisno od tega, koga vprašate. Namreč, najnovejši film Hiter kot strela (Bullet Train) režiserja Davida Leitcha, ki se do zdaj – roko na srce – dejansko ni pretirano izkazal niti z enim svojim filmskim izdelkom (pogojno bi lahko za pozitivno šteli akcijo John Wick s Keanu Reevsom v naslovni vlogi, kjer pa je bil so-režiser), je popolna zmešnjava posiljenega humorja, pretirane akcije in neokusnih scenarističnih odločitev, ki so za nameček večinoma podkrepljene s povsem nepotrebnim blebetanjem s strani glavnih junakov. Še dobro, da je bil tukaj Brad Pitt, ker bi bilo v nasprotnem primeru vse našteto samo še nekoliko bolj negledljivo. Občutek je, kot da bi režiser na hitro zmešal sloge Quentina Tarantina, Guyja Ritchieja in morda celo farsično naravnanega in govorno ravno tako skrajno zasičenega Wesa Andersona, da bi dosegel željeni učinek ‘z možgani na pašo’ akcijske komedije, kar pa se v primeru, če resnično želimo slediti zgodbi, nikakor ne more zgoditi, saj je govorjenja in (ne)logičnih preobratov odločno preveč, da bi lahko verodostojno ohranili fokus. Očitno je pri režiserju prevladal koncept pred izvedbo, kar je sicer čedalje pogostejša mantra tudi v Hollywoodu, saj zgodbe z verodostojnimi filmskimi liki očitno čedalje bolj postajajo relikt preteklosti. Žal je tako, da tudi pri dobrih akcijah potrebujemo like, ki jim lahko sledimo, ker vsaj slutimo njihovo notranjo motivacijo. In če so v omenjenem filmu nekatere zanimive ideje vsaj nakazane, kot npr. ko se Pitt v vlogi morilca Ladybuga sprašuje o smislu svojega početja, kot kontrapunkt svojemu poklicu pa s pomočjo meditacije opravlja delo na sebi, nikoli niso v celoti izpeljane. Slednje (in podobno) zato v zgodbi izzveni le kot trenutna domislica, za katero ne verjamemo, da jo karakter nosi ‘pod kožo’, saj je v najboljšem primeru le v skladu s konceptom zgodbe, nikakor pa ne tudi z likom. Vendar gre v omenjenem primeru vsaj za Bra- da Pitta, ki kljub temu premore dovolj naravne karizme in obrtniškega igralskega znanja, da slednje ne more biti pretirano moteče. Preostali igralski ansambel po drugi strani deluje kot da je ‘izgubljen v času in prostoru’, saj zgolj z nepotrebnim govoričenjem in (pre)obilico akcije, zakriva luknje v zgodbi, predvsem pa dejstvo, da sami kot liki sploh niso razdelani. Res je sicer, da je slednje naj- verjetneje posledica režijske vizije, kot pa njihovih dejanskih igralskih sposobnosti. Za nameček se vse skupaj praktično ves čas dogaja na vlaku, kjer je tudi nekaj drugih potnikov, ki pa sploh ne opazijo, kaj se okoli njih dogaja, kar ne samo da ni prepričljivo in smešno, pač pa tudi – oprostite izrazu – skrajno butasto. Kot dokaz naj omenim svojo izkušnjo s filmske projekcije, kjer se v celotnem več kot dve uri trajajočem filmu, publika vmes niti ne zahihita ali vsaj namuzne. Zatorej je primerjati takšno filmsko kaotičnost s Tarantinom ali Richiejem naravnost smešno, če že ne žaljivo. Praktično v slehernem njunem filmu je namreč zgodba zanimiva predvsem zaradi vrhunsko dodelanih likov, ki resda v svoji igri zaradi akcijskega učinka nemalokrat igralsko tudi pretiravajo, vendar ves čas vemo, kdo so in za kaj se zavzemajo, kar pomeni, da se z njimi lahko tudi identificiramo, kar je ena glavnih sestavin filmske izkušnje. Če sklenemo, je Hiter kot strela skrajno pogrešljiv film, saj menim, da bodo celo ljubitelji superzvezdniškega Brada Pitta težko uživali. Po drugi strani pa lahko dandanašnji ogled nečesa ‘bedasto drugačnega’, predstavlja odklop od naše čedalje bolj zasičene in konfuzne (medijske) realnosti. Nikoli se namreč ne ve. Tekmovalo se je v skupinah: lovski osvojili fantastično 1. mesto v skupini rogisti z B instrumenti, lovski rogisti lovski rogisti z Es instrumenti. Tako se je poplačal ves trud, ki z Es instrumenti, solisti na B instrumentih in solisti na Es instrumentih. smo ga mesece vlagali v vaje in vse Prijavili smo se kot društvo (mo- finančne tegobe, ki jih tako tekmožno je bilo tudi tekmovanje solistov) vanje povzroči. Na evropskem prv skupino lovskih rogistov z Es in- venstvu smo sodelovali: Daniel Savstrumenti, kjer smo tekmovali s še nik (dirigent), Jernej Hribar, Tomaž šestimi ostalimi skupinami iz Slova- Tavčar, Ivan Kozarič, Hana Močnik, ške in Češke. Predpisani sta bili dve Justin Felicijan in Tine Pavli. skladbi, tretja je bila po lastnem izVerjamemo, da bomo z intenzivboru. Tako smo nastopili s skladba- nimi vajami, predanostjo glasbi, s mi: R. Stief / Minneburg – Fanfare L. pridobitvijo podmladka in usmerjeKoželuh / Konec honu in V. Šikula / nim delom lahko čez leto dni sporoNa motívy skladby Pochod. čili, da smo na 3. EP v Nemčiji poseV prijetnem okolju narave pod raz- gli po visokih mestih tudi na evropvalinami gradu Divin smo kljub viso- skem prvenstvu. kim zgodnje poletnim temperaturam Radi bi izkoristili prilož­nost in se zahvalil vsem, ki ste nam fi­nančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim občine Domžale, posameznim podjetjem, LZS in ZLD Ljubljana, JSKD-ju, predvsem pa Občini Domžale in županu Dolgo pričakovani odhod v Opuzen, v ustje Neretve, je Toniju Dragarju, ki ima razumevanje za kulturo in nam iz leta v leto omogoprve dni avgusta le napočil. ča doseganje zastavljenih ciljev. Seveda pa gre tudi zahvala drugodba domžale Ko smo se po šti- za predsednika in dirigenta, najbolj žinam sodelujočih, še posebej rarih dneh vrnili v Domžale, smo s se- pa so bili navdušeni nad novo ko- zumevanju naših partnerjev, ki so z boj prinesli mnogo lepih spominov račnico, ki smo jo pripravili posebej velikim veseljem podprli projekt in Žiga Čamernik za njih. Primož Kosec je namreč na nas bodrili pri doseganju tega cilja. in doživetij. Film si lahko ogledate tudi Prvi četrtek v avgustu smo se našo prošnjo ustvaril koračnico ForJernej Hribar v Mestnem kinu Domžale. godbeniki odpravili v Dalmacijo, te Opus prav v počastitev obletnice predsednik KD Domžalski rogisti kjer nas je gostila prijateljska god- Gradske glazbe Opuzen. Ko se nasleba Gradska glazba Opuzen. Po prije- dnjič srečamo, jo bomo gotovo lahko tnem sprejemu je najprej sledil osve- prvič slišali. žilni skok v reko Neretvo, nato pa Naslednji dan smo se z avtobusds / mag. tomaž deželak, podžupan občine domžale vaja, saj smo se pripravljali na slav- som odpravili v Klek, kjer smo imenostni koncert prijateljske godbe, ki li na glavni turistični terasi koncert je praznovala 75-letnico delovanja. V ter zelo navdušili domačine in turiste petek dopoldan smo se z inštrumen- iz različnih držav. Zvečer smo se preKot podžupan dajem ti vkrcali na ladjico in s koračnica- peljali čez novi Pelješki most ter obObčina Domžale je idealen kraj za bivanje, mi popestrili vožnjo po reki Nere- čudovali arhitekturno zasnovo v čuampak včasih nam pa malček zmanjka. In ena pobudo za izdelavo strategije tvi, zvečer pa kot gostje nastopili na dovitih barvah osvetljenega mostu. V izmed stvari, ki je neurejena, je odnos do sta- za starejše v občini Domžale. slavnostnem koncertu. Naš program nedeljo smo se odpravili proti domu rejših. V skrbi za starejše smo naročili študijo je bil pester, saj smo med drugim za- in tako zaključili naše gostovanje v Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžaigrali dalmatinsko Skalinado, High Opuzenu, ki ga bomo še dolgo hralah, v kateri je med drugim navedeno, »da je Way to Hell ter najbolj priljubljene nili v spominu. Dobrega glasbenega ena šibkejših točk zagotavljanja celostne dolskladbe skupine ABBA. Ob zvokih vzdušja, dalmatinske hrane, hladnegotrajne oskrbe v Domžalah slabo sodelovanje društvi upokojencev pri oblikovanju prograAvsenikove Golice ter koračnice Slo- ga piva ter pridiha Neretve in morja in povezovanje sedanjih služb s tega področja. mov za starejše in nujno opredelili: - instituvenci so bili poslušalci več kot nav- nam ni manjkalo, zato se veselimo V vlogi koordinatorja dolgotrajne oskrbe se sa- cionalno varstvo; - oskrbovana stanovanja; dušeni. Ob jubileju smo prijateljski nadaljnjih godbenih doživetij. moiniciativno ni prepoznal nobeden od ključ- pomoč na domu; - skupnostne programe za Neža Podpeskar godbi podarili domžalska slamnika nih akterjev, zato bi bilo smiselno, da Občina starejše; - centre za dnevno varstvo starejših; prevzame iniciativo in se sama zavzame za iz- - paliativno oskrbo; - centre za dnevne aktivboljšanje situacije. Z naročilom projekta Ana- nosti in večgeneracijske centre; - sobivanje z liza potreb starejših občanov po skupnostnih demenco; - medgeneracijsko povezovanje in oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domža- sodelovanje; - razbremenitev svojcev pri spole je Občina storila prvi korak v smeri izbolj- padanju z demenco ter spodbujanje družabšanja razmer na področju dolgotrajne oskrbe. nega in aktivnega življenja starejših. K sodeNjen naslednji korak naj bo kratkoročno in dol- lovanju bi povabili vsaj Center za socialno goročno strateško načrtovanje položaja starej- delo, Dom upokojencev Domžale, Medgeneših ljudi. Nujen je sprejem strategije«. Na pod- racijski center Bistrica, Medobčinsko društvo lagi predlagane strategije bi: - ustvarili re- invalidov, Društvo Šola zdravja, Društvo upogijsko točko za osebe z demenco ter ureditev kojencev Naš dom KS Dob, Društvo upokojendemenci prijaznega zunanjega prostora; - iz- cev Vir, Društvo upokojencev Radomlje, Druboljšali obveščenost o storitvah in programih; štvo upokojencev Domžale, Medgeneracijsko - izboljšali zdravstveno stanje starejših; - okre- društvo Jesenski cvet, Župnijsko Karitas Dompili sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in žale in Ihan. Godba Domžale v Dalmaciji Pobuda za izdelavo strategije za starejše letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 29 pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si JANEZ PEVEC – ORGANIZACIJSKA DUŠA PLESOV V HALI KC DOMŽALE Plesi so v Domžalah v 70. letih prejšnjega stoletja tako pritegnili mlade, da je bila celo Hala Tivoli v Ljubljani nekako bolj v ozadju. larne tv nadaljevanke. S Perom Dimitrijevićem (Slovenija koncert) sva lepila plakate po Sloveniji za nastop igralcev Salaš v Malom Ritu z Usnijo Redžepovo ter Predragom Gojkovićem Cunejem. Ni bilo ljudi, pa sta onadva bistveno spustila ceno, da ni bilo izgube. Kesovija je imela več nastopov v Domžalah. Nekoč sem jo malo bolj prisrčno pozdravil. Nekoliko čudno se je zasmejala in gledala nazaj čez moje rame. Tam pa je stal Ronald Lopatny, dva metra visok reprezentant v vaterpolu, tedanji Terezijin mož. Zdaj sem šele razumel njen nenavaden odziv. Jože Skok N astopale so znamenite skupine in izvajalci, glavni organizator plesov je bil Janez Pevec iz Domžal. S sodelavci si vodil organizacijo plesov v Hali komunalnega centra Domžale (zdaj Športna dvorana Domžale). Nastopov zvenečih skupin in izvajalcev je bilo nič koliko, fotografij ali drugih zapisov pa bore malo. V Domžalah je bil takrat eden največjih plesnih centrov v nekdanji Jugoslaviji. Po kvaliteti ansamblov pa najboljši. Nastopili so vsi popevkarji in ansambli, ki so kaj pomenili, in še nekaj tujih. Nastopil ni edino Đorđe Balašević - Djole. Ko sem ga ob priliki v Beogradu vprašal, zakaj ne, mi je odgovoril: ʻNisi me ti pozvaoʼ (Nisi me ti povabil). On se je čutil Jugoslovana, njegovi predniki so bili različnih narodnosti, vnuk Slovenec v Mariboru. Čedo Klemenc, direktor Mladinskega biroja Koper, je v Domžale pripeljal Pro Arte in Bijelo dugme ter še več znanih jugoslovanskih skupin. Zdaj živi v Piranu. Plesi so bili včasih zelo divji, celo pretepov ni manjkalo. Torej je bilo treba v prvi vrsti skrbeti za red! Varnostniki so bili med drugimi Ivo Leskovšek in bratje Baraković. Šank in prodajo kart je vodil brat Pavel, skupaj z Mihajlom Milovičem - Čočem, (lani je žal umrl), ter Milivojem Ivkovičem - Mičom. Spomnim se, da so ob nastopu skupine Bijelo dugme ob prepolni dvorani obiskovalci začeli topotati na tribunah. Zgolj redarjem se gre zahvaliti, da ni prišlo do nesreče. Tudi drugače nikdar ni bilo izgredov. Pozneje je obisk precej padel in so bili plesi v preddverju hale KC. Z Bracom in Francem Korenom, Jankom Ropretom, Otom Pestnerjem, Marjano Deržaj in Ljupko Dimitrovsko smo imeli tudi koncerte v okoliških krajih. Posebej mi je ostala v spominu Marjana Deržaj kot izjemen človek ter Franc Koren. Mladi organizatorji ste morali biti v tistih letih kar malce predrzni, saj verjetno družbenopolitične strukture niso ravno odobravale, da ste dokaj z lahkoto pritegnili mlade iz širšega okolja na svoje prireditve, predvsem plese? Plesi so šli marsikomu v nos. Halo KC sta (v tajnosti) prevzela njen upravnik in neki Bogo Gašperin. Na nastopu nekega reškega ansambla je bilo okrog 40 ljudi. Istočasno pa so na Viru igrali ansambel Time, nato Yu grupa in Mihajlo Milovič - Čoče, Slovenija koncert, Janez Pevec in Čedo Klemenc, menedžer več ansamblov, okoli leta 1975 v hudomušnem razpoloženju. Srce (Janez Benčina - Benč), ljudi pa je bilo 500. Žal v dvorano ni šlo več kot 400 ljudi. Na koncertu Bijelo dugme v Hali KC Domžale s tribunami pa je bilo skoraj 3000 obiskovalcev. Kako gledaš na vse to dogajanje s plesi in koncerti v Hali KC Domžale z današnjega, nekoliko bolj oddaljenejšega zgodovinskega spektra? Delovali smo v okviru mladinske organizacije in tehničnega kluba. Mene so znani domžalski delinkventi (in celo tajni sodelavci Udbe) izključili iz mladinske organizacije, potem pa jim je prijatelj povedal, da so me prejšnji večer slovesno sprejeli v partijo. Njihovi obrazi in poznejša hinavščina so nepozabni. Ali si imel z nastopajočimi tudi kaj kontaktov ali je šlo vse prek glavnih organizatorjev, Slovenija koncert, Lira itd? Med odmevne prireditve je spadal pop festival v Hali Tivoli v Ljubljani. Slovenija koncert pod vodstvom Pera Dimitrijevića je v Hali Tivoli organiziral prvi Pop festival. Bilo je okrog 9. maja leta 1971, na prireditvi se je zbralo okoli 15.000 tisoč ljudi, na Gospodarskem razstavišču pa je bila partizanska proslava le z okoli 200 ljudi. Po reakciji Edvarda Kardelja, (tako se je tedaj šušljalo), so Pera Dimitrijevića zaprli, čez dva dni pa še namestnika Staneta Cuznarja. Predviden je bil še nastop znane črnske skupine v Ljubljani. Poklicala me je tajnica, žena znanega režiserja, če to lahko izvedem. Zaradi medijske gonje pa je bilo malo ljudi. K meni na dom je prišla celo policija in državna varnost. Odpeljali me na policijo, me dve uri Prireditve ste organizirali tudi v okolici Domžal? Zaradi znižanja cene nastopajočih smo imeli plese še v Komendi in v šoli v Zalogu pri Cerkljah. Tam je bilo okoli 200 ljudi, včasih precej več, pa tudi manj, odvisno od popularnosti nastopajočih. V Komendi sta bila glasbenika Miha in Janez Forjuc. Janez je bil pozneje zdravilec z glino. Mislim, da je bilo to le dva do tri leta. Franc Koren in Marjana Deržaj sta med drugim pela v gostil- zasliševali. Zagrozil sem jim s Titom, tako da so me odpeljali nazaj domov. Nismo imeli protidržavnih namenov, mogoče je bila to le manjša provokacija. Naslednje leto je bil nov, zelo uspešen pop festival v Hali Tivoli z naslovom: Udarec za osmi marec. Takrat smo imeli tudi light show. Vodil ga je Miro Flerin iz Domžal. Pomembni so bili tudi varnostniki. S kom si največ sodeloval pri organizaciji plesov, s katerimi združenji? Omenjal si Pera Dimitrijevića, v ozadju so bili tudi Pavle Ilić, pa Ferry Smola. Že omenjeni Pop festival je bil zjem­no odmeven v medijih. Vsi pa so prikazovali smeti v Hali Tivoli. Srečo smo imeli, da je bil oče Staneta Cuznarja bivši komandant belokranj­ ske­ga odreda in tesni sodelavec Nika Kavčiča ter zelo uspešen direk- Velik šopek cvetja za Marjano »S Francem in Bracom Korenom, Jankom Ropretom in Marjano Deržaj smo imeli več nastopov po Gorenjski. Marjana, Braco in Janko so peli tudi v Radomljah, seveda v Kulturnem domu. Marjani je neki gasilec prinesel ogromen šopek rož. Naslednji dan so se gospodinje pritoževale, da je nekdo potrgal rože na njihovih vrtovih. Marjana je bila izjemen človek: skromna, tovariška, razgledana, vedno pripravljena pomagati. Spomnim se, ko so Korena, Marjana in Ropret v gostilni v Cerkljah ob kmečki peči sebi za ʻgustʼ zapeli Prelepo Gorenjsko. Gosti so poslušali okameneli, odprtih ust. Nastope je včasih spremljal ansambel Kalimero – Cveto Okršlar.« Pevec Pero Dimitrijević je veliko sodeloval pri organizaciji prireditev v Hali KC Domžale. Marjana Deržaj je pogosto pela na Domžalskem. Njeno posvetilo Cvetu Okršlarju, ki jo je tudi spremljal s svojo zasedbo. tor več podjetij. Zadevo je po očitnih namigih sprožil sam Edvard Kardelj in jo je preiskovala Udba. Nihče ni bil obsojen. Za pop festival je veliko delal še Lazo Lazarević iz Maribora, ki ga nisem videl že 40 let. Naslednje leto je bil novi Pop festival, ko je bila izdana tudi plošča. Vem, da so bili v tvojem obdobju mladinski plesi, pa študentska brucovanja, pustovanja in podobno. Ali so bile meje med organizatorji dokaj strogo ločene? Organizirali smo tudi koncerte s Terezo Kesovijo, Nedo Ukraden, Oliverjem Dragojevićem. Velikokrat so bili tudi igralci znanih nadaljevank Salaš u Malom Ritu, pa Pozorište u kući – Dudek. Spomnim se, da je bil dvakrat celo v Hali KC Miodrag Petrović Čkalja. To so bile takrat zelo popu- ni v Vodicah, nasproti dvorane kulturnega doma. V manjših krajih smo najeli dvorano ali pa šolske avle. S pevci in ansambli je bilo dogovorjeno plačilo v odstotkih. V letih organizacije plesov in koncertov sem sicer imel izpit za avto, včasih pa ne denarja za bencin. Pri lepljenju plakatov so priskočili na pomoč tudi prijatelji. Spomnim se, da sem nekoč z vedrom in lepilom v hudem mrazu štopal v Šenčurju. Ustavil mi je sosed Janez Hribar in me peljal, da sem nalepil plakate. In še anekdota. S Hribarjevim Marjanom sva peljala Ota Pestnerja in njegovo punco v Komendo na nek nastop. Marjan je imel športni ford capri. Dekle je sedelo ob njem in kljub opozorilom je vozil hitro, okoli 300 metrov pred dvorano smo se zaleteli v most. Na veliko srečo brez poškodbe avta, ker je na mostu manjkal srednji drog, spodnji pa je zaustavil le kolesi, da nismo padli v vodo in bili pod podvozjem avta. Pestner je le še vprašal, če je do dvorane še daleč, potem smo vozili le še 40 kilometrov na uro. ❒ 30 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si LITERARNI NATEČAJ PREDELANA BABIČINA POROČNA OBLEKA V društvu Sinica smo organizirali 3. literarni medgeneracijski natečaj, letos z naslovom Predelana babičina poročna obleka 2022. Foto: Ina Hoekstra, Pixabay S elektorica je bila letos literarna mentorica dipl. Nada Cotman, predmetna učiteljica in višja knjižničarka. Literarne prispevke smo sprejemali od 1. marca do 15. marca 2022, poslalo jih je 31 udeležencev iz vse Slovenije. Po programu bo 3. avgusta 2022 potekal zaključek z branjem nagrajenih del. SENIORJI 1. NAGRADA – Avtorica: Ksenija Šešerko Šifra: Margareta Emina obleka Sprehajala sem se med grmički belo cvetočih hortenzij. Že nekaj let so bile moje najljubše cvetje. Bohotile so se v senci mogočnih dreves botaničnega vrta, v katerega me je pripeljala Ema. Ema, moja edinka. Nevesta. Kdaj pri Bogu je minilo trideset let, ko so se moje misli, kakor zdaj njene, vrtele okoli cvetja, torte, obleke … kdaj? Spomnim se skromne torte, ki jo je spekla soseda, z belo glazuro, rumenim in modrim cvetjem. Moj poročni šopek so sestavljale rumene gerbere in modre perunike, zato sem jih hotela tudi na torti. Zarezalo je skozi moje spomine, spomine izpred tridesetih let. Spomnila sem se, kako je veselje ob vznemirljivem začetku v dvoje zasenčil nesrečen mamin obraz, njene oči, polne razočaranja in vlažne od nastajajočih solz. »Zakaj nočeš moje obleke? Lepa je. Čipka je dragocena, ročno izdelana. Hranila sem jo zate.« »Mama, staromodna je, nihče se ne poroča več v beli obleki. Morda samo še kje na vasi. Sedemdeseta so. Leta otrok cvetja. Moja poročna obleka bo imela na kremno beli podlagi šopke rumenega in modrega travniškega cvetja, kratke metuljaste rokave. Frfotava bo in lahkotna. Poglej, kakšna je tvoja! Posivela čipka, tesna svila, dolga vlečka in tančica. Tako zastarela!« Govorila sem v zanosu težko pričakovanega dogodka, čutila sem, kako so mi pordela lica. Mama je molče poslušala. Gledala sem jo, a je nisem videla. Vse moje misli in besede so bile usmerjene v moj poročni dan. V nekem trenutku se mi je zdelo, da bi morala kaj izreči, morda potrditi. Pozorno sem jo pogledala. Samo stala je tam, brez besed. Brez besed je obleko previdno snela z obešalnika in jo zložila, kakor metulj zloži svoja krhka krila. Zavila jo je v svilen papir in jo položila v škatlo, iz katere so dišali šopki posušene sivke. Potem me je pogledala z vlažnimi očmi in rekla: »Veselim se zate.« Vznemirjenje me je prevzelo ter me povleklo v vrtinec dogodkov in čustev. Polna novih doživetij sem hitro pozabila na ta dogodek. Mame že nekaj let ni več. Pogrešam jo, tako zelo jo pogrešam. Spre- hajam se med hortenzijami in v mislih z njenimi cvetovi in cvetovi kremno belih vrtnic sestavljam poročni šopek za Emo. Potem pa … ob spominu na mamine razočarane oči … Ne, tega ji ne bom naredila. Naj se sama odloča. Samo ob strani ji bom stala. »Mami, poglej te bledo rožnate potonike! Zdi se mi, da bi bile čudovite v poročnem šopku … in na mizah.« »Res je, čudovite so. Tudi s srebrnimi pogrinjki se bodo ujemale.« Gledala sem svojo čudovito hčer in uživala ob njenem vznemirjenju. Po moji zavesti pa je začel glodati črv slabe vesti, ker si nikoli nisem vzela časa, da bi se pogovorila z mamo. Takrat sem z lahkoto odmislila njene vlažne oči, zdaj pa me zasledujejo kakor moreča megla. Dan poroke se je bližal in Ema je začela počasi seliti svoje stvari v novi dom. Pred odhodom si je vedno vzela čas za skodelico čaja, ki sva jo spili na terasi ob usihanju še enega pomladnega dne. Uživala sem v teh trenutkih in jih ob njenem odhodu zaklenila v skrinjico spominov. Nekega dne je privršala v kuhinjo, kjer sem mesila testo za kruh. »Mama, ne morem več!« »Ljubica, kaj se je zgodilo?« »Konec me bo. Le zakaj se ljudje poročajo, če je vse tako zamotano?« »Kaj se je zgodilo?« Odvezala sem predpasnik, pristavila kotliček za čaj in jo odvedla na teraso. Potem sem ji potisnila v roke skodelico vroče tekočine. Nekaj časa sva samo previdno srkali, potem pa je začela spet hlipati. »Zakaj je vse tako težko? Rožnate potonike sem dobila šele v petnajsti cvetličarni, Botanični vrt je prestavil datum, ker so po pomoti oddali prostor še enemu paru. Se zgodi, sem pomislila, in stisnila zobe. Zdaj pa mi je dovolj. Poroko moramo odpovedati.« »Zdaj pa sem res radovedna. Ali si je Rok premislil?« Nasmehnila sem se ji, a odziv je bil drugačen od pričakovanega. »Mama, to pa res ni smešno!« »Ne vem, saj mi nisi povedala, kaj te je tako vznemirilo.« »Šivilja, šivilja, mama! Padla je in si zlomila roko. Moja obleka zato ne bo dokončana do poroke. Samo gospa Pepca zna delati s to nežno čipko. Najbolje, da se poročim kar v beli halji. Namesto biserov pa si bom obesila okoli vratu stetoskop.« »Kadar sem bila razburjena, je moja mama vedno govorila, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ne boš verjela: te preproste besede so me vedno pomirile, še posebej, ker se je na koncu vedno našla rešitev. Pomiri se, spij do konca čaj, potem pa bova vse skupaj malce odmi- slili. Rešitev se običajno najde, ko je ve, dogodki preteklosti in sedanjone iščeš. Najde te popolnoma nepri- sti se lepo odvijajo kot na filmskem pravljeno in zato te še posebej močno platnu. Tenkočutno je orisan odnos razveseli. Pridi, pomagala ti bom na- med hčerjo in materjo. Ob zgodbi te ložiti še nekaj stvari v avto. Potem pa prevzame dejstvo, da kri ni voda, in bova stvar še enkrat premislili.« hkrati prijetno čudenje ob spoznaPogledala me je s tistimi čudovi- nju, da so tvoji otroci podobni tvotimi zelenimi očmi z zlatimi pikica- jim bližnjim, na katere si bil in si še mi, ki jih je podedovala po očetu. V vedno čustveno navezan, kako se tistem hipu se mi je zazdelo, da je še usode zanimivo prepletajo. Z vso majhna punčka, ki joče za izgublje- nežnostjo in milino zasije prispodonim medvedkom. ba, da je »svileno obleko zložila, kaV garaži sva pregledovali škatle kor metulj zloži svoja krila«. V tem in izbrane stvari zlagali v plastične slogu je napisana celotna pripoved. košare. Na eni izmed škatel je pisalo ALBUMI. Ema je bežno brskala po 1. NAGRADA – njih, potem pa glasno vzdihnila. Potisnila mi je enega izmed njih v Avtorica Danica Zlatar roke in začudeno dejala: »To je babi- Šifra: Pika ca, to je njena poroka. Poglej, kakšno čudovito obleko ima! Moda pa se res Predelana babičina poročna ponavlja. Kakšna čipka, kakšna ču- obleka dovita svila. Poglej to vlečko. Nobena moja prijateljica ni imela tako dolge. Cveta je stala ob oknu in opazovala ljudi na trati pred veliko hišo. PoročZakaj nikoli nisem videla te slike?« Prijela sem jo za roko in jo pope- no slavje njene ljube vnukinje Viole se ljala do polic v kotu. Z najvišje sem je iztekalo. Dan se je že prevesil v vesnela škatlo iz rjavega kartona. Pre- čer. Velike in male sence so se v nian­vezana je bila z rožnatim svilenim sah svetlobe in teme slikale na zidove trakom, ki je bil popolno nasprotje sob in prostorov njihove velike hiše. Pozdelani škatli. Odvezala sem ga in od- plesavale so tudi po vrtu, po ostankih prla pokrov. Še po toliko letih je za- pijače in jedače na slavnostno pogrvel iz njene notranjosti vonj po sivki. njenih mizah. Gostje so se počasi spreOdvila sem šumeč svilen papir. Pod minjali v sence, odhajajoče na svoje njim je bila natančno zložena mami- domove. Za njimi bo ostal le vonj, ki se na poročna obleka. Previdno sem jo je polegel na opustošene mize, in spodvignila v zrak, da se je umetelno iz- min, ovekovečen na poročnih slikah. vezena čipka odvila, prosojna tančiSpomin, ki bo nekoč ostal tudi za ca pa kot dih nežne pomladi zavalo- njo, Cveto, za njeno hčerko Rožo in vila proti tlom. Ema je stala z odprti- tudi za ljubo vnukinjo Violo. Tri gemi usti, iz katerih je prišel samo dro- neracije žensk. Tako različnih. Seveben vzdih. Potem je otresla glavo, ka- da, saj je na njih pustil pečat svojkor da se hoče prepričati, da ne sanja. stven čas zgodovine. Za vsako pose»Kakšna obleka. Ali mi jo poso- bej. Zaslišala je poskočne korake na diš?« stopnicah in skozi vrata je planila Gledala me je kakor človek, ki veselo razigrana Viola. Viola v sanjčaka na obsodbo. Oči je na široko sko lepi beli čipkasti poročni obleodprla in brez diha čakala na moj ki. »Babi, čas je, da se preoblečem. Z odgovor. Vidom se kmalu odpeljeva na poroč»Z veseljem ti jo podarim.« no potovanje. Na medene tedne.« Začela je poskakovati kot majhObjela je Cveto in jo glasno cmok­ na deklica. Obleko je prislonila ob nila na obe lici. S presenetljivo lah­ svoje telo in tekla proti kopalnici do kot­nostjo je slekla poročno obleko, ogledala. ki je v ljubkih gubah pristala ob njeOd daleč sem zaslišala njen nav- nih nogah. dušen glas: »Samo malo jo je treba »Saj jo boš pospravila namesto zožiti in odnesti v čistilnico.« mene, kajne babi? Odlično sem se Potem se je zaslišalo šumenje svi- počutila v njej, veš. Vsa trema me le. S spetimi lasmi je stala je pred me- je minila, noben dvom se ni več prinoj, jaz pa nisem mogla odpreti ust. kradel vame, odkar sem jo oblekla.« Kako zelo je bila podobna svoji babici. Cveta je vedela, da je bilo tako. »Mami, zakaj mi nisi nikoli poka- Saj drugače se v tej poročni obleki ni zala njene obleke?« bilo mogoče počutiti. Na obraz se ji »Pridi, ugotoviti morava, kaj bo je prikradel nežen nasmeh. Nasmeh, treba storiti z njo, da bo postala tvo- kot da bi ne hotel biti nasmeh. Ker je ja popolna obleka. Potem pa ti bom malo tudi žalosten, saj v sebi skriva povedala njeno zgodbo.« nek daljni njej posebno ljub spomin. Tja v preteklost so zaplavale CveNa poročni dan je moja Ema blestela. Sreča je sevala iz vsake- tine misli. V leto po vojni, ko je čaga njenega giba, iz vsakega njene- kala svojega Leona. Štiri mesece se ga smehljaja. Obleka je vsemu do- že nista videla. Bil je polno zaposlen dala poseben čar, ki ga lahko ustva- z delom za izgradnjo nove oblasti in rijo samo predmeti z zgodbo. Ko se države. Večkrat jo je v tem času obinjihova zgodba razplete, niso več skala soseda Hana. Bila je malo stasamo predmeti, ampak postanejo rejša od nje Tudi ona je do pred kratkim čakala svojega princa na belem zgodba sama. Moja zgodba je dobila epilog. konju. Potem je prišla tista kuverta in Včasih se usoda poigra z meseci ali potem ni čakala več. Je pa pogosteje celo z leti. Na koncu pa je pomemb- prihajala k Cveti in ji pomagala, kjer no samo to, da se stvari postavijo na se je dalo. Zadnje čase jo je na skrivaj pravo mesto in da se lahko spomi- zaskrbljeno opazovala. Nekega dne pa je le rekla, kar ji je ležalo na duši: njamo brez obžalovanja. »Cveta, danes pa nisi nič zgovorOCENA: Zgodba je zanimiva zaradi spretnega prepletanja perspekti- na. Bom prišla drugič.« Cveta je odkimala in Hana je odkrito dodala: »Nekam bolno deluje tvoja bledica. A mislim, da ni bolezen, ampak posledica ljubezenskih noči. Cveta, bodi vesela še zame, ki mi do zdaj ta sreča ni bila namenjena.« Cveta je planila v krčevit jok. Da, to je bila njena velika skrb. Prišel bo Leon, ona pa ga bo pričakala z velikim trebuhom. Tako je tudi bilo. Toda Cvetin strah, kako se bo odzval Leon, je bil odveč. Iz srca se je razveselil, da bo postal oče in je Cveto takoj zaprosil za roko. Da bo vse, kot mora biti. Kaj pa zdaj? K poroki spada poročna obleka. Joj, v tistih časih ni bilo skoraj nič na voljo, razen osnovnih stvari za preživetje. Spet jo je Hana pomirila. Preprosto podarila ji je svojo čudovito belo čipkasto obleko. Hani je ni bilo usojeno nositi. Res se je Cveti že poznal trebušček. Hana je snela svoje čipkaste zavese in z njimi kot s padajočimi volančki zakrila, kar neposvečenim ni bilo usojeno videti in vedeti. Srečne dni je preživela Cveta in poročno obleko skrbno hranila v svoji omari spominov. S hvaležnostjo in ljubeznijo se spominja Hane. Hane, ki je nekoč kar izginila neznano kam. Cveta je tistega jutra nemo in z grozo v očeh opazovala soseda, ki je odnašal stvari iz Haninega stanovanja. Poročno obleko je hranila za svojo hčerko Rožo. Ampak Roža je odraščala zelo svobodno, študirala je v Ljubljani in stanovala v študentskem domu. Cveto je kar malo skrbelo zanjo. A Roža je doštudirala, res sicer z enoletno zamudo in diplomo je opravljala skoraj tik pred porodom. O poroki z njenim Tomažem nista razmišljala. Cveta zadovoljno pobere poročno obleko. Nekam čarobna se ji zdi; mogoče zaradi zgodb, ki so povezane z njo. Za vnukinjino postavo jo je bilo treba spet malo predelati. Najprej odstraniti volane okoli pasu, potem pa narediti malo večji, no, precej večji vratni izrez. Tako je bila še bolj poudarjena Violina čudovita postava. Cveta je razgrnila obleko po mizi. Iz predala stare omare spominov je vzela odstranjene volane in z njimi začela zapolnjevati izrez. To je delala brez posebnega predhodnega razmišljanja, kar preprosto samodejno. Pobožala je obleko in jo kot svetinjo obesila v omaro. Bo nemara počasi prišel tisti njen čas, ko ji bo spet treba obleči to poročno obleko? In Cveta bo prva in zadnja, ki jo bo nosila. OCENA: Tudi ta zgodba je zanimiva zaradi spretnega prepletanja perspektive. Skozi preteklost nam predstavi pristen odnos dveh prijateljic, ki si znata stati ob strani, hkrati mimogrede osvetli zgodovinski čas, težko življenje z vsemi priokusi in stereotipi. Prijetno so opisani odnosi med babico, vnukinjo in hčerjo, ki so predvsem spontani, lahkotni in samoumevni. Samo pripoved bogatijo umetelni orisi s skrbno izbranimi prispodobami, ki pričarajo trenutno vzdušje. Piko na i naredi konec, ob katerem je razvidna tradicija, da so ženske na mrtvaškem odru običajno oblekli v poročno obleko. ❒ letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 31 obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si SVEŽA, SONARAVNO IN LOKALNO PRIDELANA ZELENJAVA – TEMELJ ZDRAVJA! JANJA PEVC Z DRUŽINO, KMETIJA MODER V ŠTUDI PRI DOMŽALAH Kmetija Moder je ena mlajših kmetij v Študi pri Domžalah, kjer ohranjajo tradicionalno, sonaravno kmetovanje. koši mešano prehrano in jedo samo domače pridelke. V naši družini smo tri gospodinjstva, tako da precej domačih jajc porabimo sami, višek pa prodamo na domžalski tržnici.« Renata Ucman Foto: Vido Repanšek Kdor domač pridelek poskusi, ga ceni N a domžalski tržnici ponudijo svojo svežo, sonaravno in lokalno pridelano zelenjavo. Družina Pevc, Janja z možem Mitjo, sinovoma Anžetom in Žanom ter hčerko Sabino, se zaveda, da je taka hrana temelj zdravja in da bi zato morali take kmetije ohranjati za prihodnje rodove. »Naši kmetiji v Študi pri Domžalah po domače še danes rečejo Pr’ Moder, saj je Moder tudi moj dekliški priimek. V Študo je leta 1944 prišel moj stari oče Ivan in zgradil hišo, tako se je potem razvila tudi naša kmetija. Po tradiciji je takrat vsaka hiša v naši vasi imela svoje polje in nekaj živine. Moj oče Janez Moder je nato odraščal na tej kmetiji, prav tako nato mlajša generacija, jaz z dvema bratoma. Pred časom je kmetijo kot mladi prevzemnik prevzel moj sin Anže, ki je na njej polno zaposlen in se preživlja s kmetovanjem. Pri delu na kmetiji po potrebi pomaga vsa naša družina. Midva z možem Mitjo, sin Žan, hči Sabina, ki ima že svojo družino, in moja mama Elizabeta, ki je poskrbela, da kmetovanja nismo opustili in nadaljujemo z obdelovanjem zemlje,« pripoveduje Janja Pevc s kmetije Moder v Študi pri Domžalah. Kmetujejo iz roda v rod Na kmetiji Moder tako kmetujejo iz roda v rod in ohranjajo tradicijo ter sonaravno pridelavo. »Naše njive se nahajajo v Študi, Stobu in Mali Loki, na približno dvajsetih hektarih površin, vključno z njivami v najemu. Sinu Anžetu Pevcu, ki je mladi prevzemnik kmetije, danes večina prihodka pomeni pridelava mesa, saj s tem namenom goji govedo. Zelenjavo gojimo na dveh hektarih, ostale površine pa so namenjene za prehrano domačih živali na kmetiji – tam zato gojimo koruzo, ječmen, pšenico in tritikalo, ki je vrsta žita za prehrano živali. Trenutno imamo tudi nekaj pašnikov, da se krave lahko pasejo na prostem. Vsako leto zato na kmetiji skrbno načrtujemo kolobar, da se določena kultura ne pojavlja le na eni njivi. Poleg žit smo v kolobar vključili tudi zelenjavo.« Pridelajo raznovrstno zelenjavo Z zelenjadarstvom so odraščale vse generacije na njihovi kmetiji. »Že moja stara mama je med letoma 1960 in 1975 prodajala zelenjavo na tržnici v Kamniku. Zato smo že takrat vsi njeni vnuki spremljali njeno delo in pomagali pri opravilih na domačih njivah. Pred približno 12 leti je moj zdaj že pokojni brat predlagal, da ponovno poskusimo s prodajo krompirja. Tako Janja Pevc s kmetije Moder v Študi pri Domžalah na tržnici ponudi svežo in sonaravno pridelano zelenjavo z njihove lokalne kmetije. smo nato začeli s prodajo na domžalski tržnici in za razširitev ponudbe pridelkov nato na domačih njivah za prodajo začeli pridelovati še ostalo zelenjavo. Za strojno pripravo njiv poskrbi sin Anže, z mamo Elizabeto pa zelenjavo sejeva in sadiva, negujeva nasade in pobirava pridelke. Na naših njivah tako pridelamo vso sezonsko zelenjavo. Od zelja, ohrovta, kolerabic, solate, redkvic, čebule, česna, bučk, kumar, paprike, paradižnika, jajčevcev, pora in druge zelenjave, pa tudi nekaj zelišč. Sama se temu posvečam poleg redne službe, tako da nam dela nikoli ne zmanjka.« Uporabljajo le gnoj iz domačega hleva Odločili so se za pridelavo v sozvočju z bližnjo naravo. »Našo zelenjavo želimo pridelati čim bolj naravno. Zavedamo se, da z zdravo hrano veliko lažje ohranjamo zdravje. Naše njive zato strojno pognojimo z domačim hlevskim gnojem, ne uporabljamo pa nobenih umetnih gnojil in škropiv. Zdi se nam zelo pomembno, da uporabljamo le gnoj iz domačega hleva, saj tako točno vemo, s čim hranimo živali in kaj nato damo v zemljo. Naše govedo se že drugo leto pase na pašnikih, da je vzreja čim bolj sonaravna. Pogosto me vprašajo, ali njive škropimo s pesticidi in insekticidi in rade volje povem, da se tega ne poslužujemo. Če smo zaradi rastlinskih bolezni ali škodljivcev rastline primorani tretirati, za to uporabimo izključno biološke pripravke, ki so narejeni na biološki osnovi in prijaznejši našemu zdravju.« Izbirajo sorte rastlin, prilagojene na sušo Na kmetiji Moder se pri kmetovanju prilagajajo podnebnim spremem- bam in vse več ekstremnim vremenskim dogodkom. »Spremembe podnebja so zelo opazne in vse bolj vplivajo na pridelavo zelenjave. Odvisni smo od vremena, saj še nimamo urejenih namakalnih sistemov. Vsekakor pa stremimo k temu, da so rastline, ki jih posadimo, odporne na sušo, na presežek dežja v kratkem času in vse pogostejše poletne vročinske valove. Ko ugotovimo, da se je neka sorta zelenjave na naših njivah dobro izkazala, jo sadimo tudi drugo leto. Pri pridelavi zelenjave prav na tak način zmanjšujemo potrebo po zaščitnih sredstvih. Vendar rastlinjakov, razen enega manjšega, in protitočnih mrež še nimamo. V primeru toče moramo zato zelenjavo posaditi ponovno. Kmetovanje je torej zaradi podnebnih sprememb precej spremenjeno in težje. Prav zato bi morali še bolj ceniti domač pridelek s slovenskih kmetij.« Sonaravna pridelava z veliko ročnega dela V sonaravno pridelano zelenjavo vložijo veliko truda in ročnega dela. »Za uspešno pridelavo zelenjave in zelišč kupim takšne sorte sadik, ki so trpežne in prilagojene vremenskim nevšečnostim, nekaj pa jih vzgojim tudi sama. Starejše sorte večinoma niso prilagojene na današnje vreme in so občutljivejše. Že v jeseni v rastlinjak posejemo motovilec in solato, posadimo pa tudi zelje. Konec februarja v rastlinjak ponovno posadimo solato, kolerabice in posejemo korenček. V marcu na prosto sadimo zgodnji krompir, ki ga zaščitimo s kopreno. V aprilu na prosto že sadimo tudi nekatere zelenjadnice, posejemo pa redkvice, prvi korenček in peteršilj. V začetku maja nato v rastlinjak posadimo plodovke, v drugi polovici maja pa plodovke sadimo tudi na prosto. Sajenje sadik opravimo ročno, tako da je s tem precej dela. Velikokrat sadimo manjše količine sadik, da jih nato pobiramo postopoma.« Samooskrbni z zelenjavo in govejim mesom Pevčevi so na svoji kmetiji tako samooskrbni z doma pridelano zelenjavo in govejim mesom. »Na domačih njivah za našo družino pridelamo večino zelenjave, da smo z njo samooskrbni. Zavedamo se, kako pomembno je imeti čim več doma pridelane hrane. Že od majhnega sem navajena, da je tako. Držimo se pravila, da jemo tisto, kar sezonsko zraste na vrtu in njivi. Na kmetiji smo poleg govejega mesa samooskrbni tudi z domačimi jajci. Moja mama vzreja trideset kokoši, ki se pasejo v ograjenem prostoru na prostem in jih krmimo z doma pridelano zelenjavo in žiti, ječmenom, pšenico in koruzo. Za kakovost jajc je pomembno, da imajo ko- Vse bolj se zavedajo pomena naravno pridelane hrane za lastno zdravje, zato takšno hrano ponudijo tudi kupcem na domžalski tržnici. »Našim kupcem ponudimo čim bolj svežo, sezonsko zelenjavo. Vsakomur na tržnici povem, naj našo zelenjavo raje kupuje sproti, ker ima krajši rok trajanja kot tista iz trgovine, saj ne uporabljamo nobenih sredstev za podaljšanje trajnosti oziroma roka trajanja. Zaradi tega je naša zelenjava bolj naravna in ima več prednosti za zdravje. Hrana, ki je svetleča in zelo mikavna na pogled, ni nujno, da je tudi zdrava. Zelenjava, ki prepotuje pol sveta, je obrana v nezrelosti, da doseže približno zrelost, ko pride na trgovske police. Zato doma otroke že vrsto let navajam, da je treba uživati sezonsko hrano. Kdor naš domač pridelek poskusi, ga tudi ceni. Z majhnimi dohodki si je v Sloveniji resda še vedno težko privoščiti naravno pridelano hrano. Marsikdo pa reče, da raje poje manj, pa tisto kakovostno.« Tržnica povezuje meščane s kmeti Kmetija Moder na domžalski tržnici domačo zelenjavo ponudi ob sobotah, spomladi pa tudi ob petkih. »Domžalska tržnica je postala zelo prijeten družabni prostor. Na njej rada srečujem znance in sošolce, ki jih sicer ne bi. Všeč mi je, da na tržnico redno prihajajo okoliški kmetje. Zelo sem vesela, da imamo takšno tržnico. Povezuje meščane s kmeti, da prvi lahko spoznavajo del življenja na vasi in pridelavo hrane na kmetijah. Navadila sem se, da naše pridelke ponudim na prvi stojnici s parkirišča. Opažam, da se kupci radi vračajo. Vse več je med njimi takih, ki me povprašajo, če smo zelenjavo res pridelali na naši kmetiji in vsem rada razložim, kako smo jo pridelali. V veliko zadovoljstvo mi je, da jih vse več išče sonaravno pridelane pridelke z domačih kmetij.« ❒ CNS, avtoma�zacija stavb, vzdrževanje in servisiranje prezračevalne, ogrevalne in hladilne opreme. T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si info@t3-tech.si 32 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii okolje slamnik@kd- dom zale. si Narava in ljudje smo postali utrujeni od vročine in suše Kamniška Bistrica, iztok iz čistilne naprave in ponovna uporaba vode v kmetijstvu K olesarim ob Kamniški Bistrici, opazujem okolico in razmišljam. Tipični hudourniški vodotok zaradi večmesečnega pomanjkanja padavin kaže zelo slabo sliko. Med umetno narejenimi pregradami se je reka spremenila v manjše pretočne mlake, močno poraščene z algami. Med kamenjem ribe obupno iščejo globje in osenčene tolmune, da se vsaj malo razgibajo in ohladijo. Obrežna vegetacija je slaba, saj je reka ukalupljena v ravno, globoko strugo s strmimi nasipi. Do reke se praktično ne da priti, sipine, na katerih se reki lahko vsaj malo približaš, so redke. Tudi kmetijskim površinam v bližini vodotoka ne kaže dobro. Travniki so povsem posušeni in spominjajo na sončna pogorišča. Uspevajo samo poljščine, ki jih kmetje zaradi splošnega pomanjkanja vode intenzivno zalivajo le v omejeni količini. Narava in ljudje smo postali utrujeni od vročine in suše. Še nikoli do zdaj se nismo tako zavedali naše odvisnosti od vode. Brez vode enostavno ne bomo mogli preživeti. Celotni ekosistem je ranjen in vsaka dodatna napaka v obliki onesnaženja bo povzročila še večjo škodo. Zavedamo se, da je treba ukrepati, in to takoj. Vendar, kako? Ustavim se pri iztoku iz čistilne naprave, ki kot manjši potok teče po umetni strugi v vodotok oziroma reko Kamniška Bistrica. Na hitro ocenim, da pretok iz čistilne naprave, ki v sušnem obdobju znaša med 100 in 300 litrov na sekundo, predstavlja skoraj polovico pretoka reke (500 L/s), in tako dejansko pripomore k izboljšanju vodnatosti reke. Da iztok iz čistilne naprave koristi vo- CČN Domžale - Kamnik in Kamniška Bistrica (Foto: Marjetka Levstek) dotoku, se vidi tudi v bogati in pestri prisotnosti rib v reki ob izlivu. Temperatura vode iztoka iz čistilne naprave je nižja za nekaj stopinj Celzija od temperature vodotoka, ki je ob iztoku dosegla že 24 °C. Očiščena voda je obogatena s kisikom in vsebuje najnižjo možno raven onesnaževal, kar omogoča uporabljena tehnologija čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Lahko v tem trenutku naredimo še kaj več? Upravljalci CČN Domžale - Kamnik smo takoj sprejeli ukrepe za še dodatno znižanje vsebnosti fosforja na iztoku, kajti fosfor je poleg dušika glavni povzročitelj ozelenitve rek z algami, njihova prekomerna razrast pa negativno vpliva na stanje vodotoka. Največjo skrb usmerjamo tudi v sprejem odpadne vode, ki bo ob prvem večjem deževju do petkrat bolj obremenjena kot običajno. Poleg obremenitve se ob deževju poveča tudi količina odpa- Izjemna suša v Domžalah z bližnjo okolico Po vseh zbranih podatkih smo letos med najbolj suhimi občinami v državi, zraven Trzina, Mengša in nekaj občin na Primorskem. Prekmurje letos sploh ni tako sušno, saj jih je namakalo junija in deloma julija. Vse od sredine maja se nas konkretne padavine izogibajo, saj več kot 15 mm (litrov na m2) v enem dnevu ni padlo vse od 2. maja, kar je prav neverjetna statistika. Še celo na Obali se je to zgodilo vsaj dvakrat Količina padavin v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi s preteklim 16-letnim obdobjem 2022 287 mm povprečje (2005–2021) 662 mm mm 150 100 50 0 jan feb mar dno vodo iz čistilne naprave? Na kakšen način lahko to storimo in kdaj? Da se tudi v Evropi v poletnem času dogajajo ekstre mni sušni dogodki, je prepoznala tudi Evropska unija, ki je že maja 2020 izdala Uredbo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (Uredba (EU) 2020/741). Čistilne naprave s to uredbo postajajo tovarne vode za ponovno uporabo, vendar pod točno določenimi pogoji. Dejstvo je, da so iztoki iz čistilnih naprav po organski obremenitvi prečiščeni največ do 98 %, po dušiku in fosforju pa do 80 %. V vodi še vedno ostajajo mikroonesnaževala, kot so ostanki zdravilnih učinkovin, mikroplastike, kovin ter kompleksnih organskih molekul, ki so sicer prisotne v zelo nizki koncentraciji (v nano in piko gramih na liter). Največjo pozornost pri ponovni uporabi vode pa bi morali posvetiti mikrobiološki onesnaženosti. Čistilne naprave namreč v aerobnih pogojih prečistijo odpadno vodo s pomočjo naravnih avtohtonih mikroorganizmov, ti pa se prek iztokov iz čistilnih naprav tudi prenašajo v okolje. Poleg E. Coli in intestinalnih eterokokov, ki so in- apr maj jun jul Sredi avgusta smo komaj dosegli 300 mm, morali bi pa biti na okoli 700 mm. in prav tako po večini države. Mi pa že vse poletje pobiramo drobtine in ostanke neviht. V Ljubljani (po kateri delajo ocene suše za osrednjo Slovenijo) so imeli dve lokalni nevihti in zato nimajo tako suho kot pri nas. Brez pretiravanja je tole 50-, če ne 100-letna suša. V Prekmurju in drugje na vzhodu države so seveda že imeli hujše suše (leta 2003), letos pa jo je najslabše odnesla osrednja Slovenija. dne vode. Zaradi omejitve kanalizacijskega sistema, iz katerega sprejemamo odpadno vodo, se bo del te odpadne vode, pa naj to hočemo ali ne, brez ustreznega čiščenja razbremenil neposredno v Kamniško Bistrico. Ekipo in sistem smo pripravili na najvišjo stopnjo pozornosti in spremljanja procesa čiščenja, da bo teh prelivov čim manj ter da bomo imeli visok in stabilen učinek čiščenja odpadne vode, in to ne glede na spreminjajočo sestavo odpadne vode. Pri našem težkem in odgovornem delu so nam lahko v veliko pomoč prav naši uporabniki. Vsi posamezniki se moramo jasno zavedati, da se čiščenje odpadne vode začne že pri nas doma, na naših odtokih. Če bomo v odtoke metali odpadke in strupene snovi, čiščenje ne bo tako učinkovito, povečano breme pa bo sprejel naš vodotok, ki dolvodno bogati vodonosnik za napajanje virov pitne vode. Lahko bi celo rekli, da »kar danes odvajamo v okolje, bom jutri tudi pili«. Dejstvo je, da narava ne dohaja vseh obremenitev in se ni več sposobna očistiti vse kemije, ki smo jo tako ponosno uspeli sintetizirati in jo uporabljamo za naše lagodnejše življenje. Spomnim se pogovora s predstavniki sudanske delegacije, ki so si pred nekaj leti ogledali delovanje naše Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik in večkrat začudeno vprašali, kako to, da očiščene vode ponovno ne uporabimo in jo samo vračamo v vodotok. Naš odgovor je bil tipičen za tisti čas: Slovenija je bogata z vodami, na voljo imamo obilo čiste pitne vode in voda iz čistilnih naprav zato pri nas ni prepoznana kot nekaj uporabnega. Z našimi stališči se vsekakor niso strinjali, kajti pri njih se vsaka kaplja vode ponovno koristno uporabi. In današnji pogled na našo sušno pokrajino je dokaz, da nismo več daleč od Sudana. Polja, travniki, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi bi nujno potrebovali vodo. Lahko torej za take potrebe uporabimo odpa- Iztok iz CČN Domžale - Kamnik v Kamniško Bistrico (Foto: Klemen Razinger) dikatorji fekalnega onesnaženja, so v iztoku običajno prisotna tudi jajčeca črevesne ogorčice (ang. helminth eggs) ter invazivni rastlinski virusi, zato je treba pred njeno ponovno uporabo skrb nameniti ravno učinkoviti dezinfekciji prečiščene odpadne vode. V Sloveniji je dezinfekcija prečiščene odpadne vode obvezna le za tiste čistilne naprave, ki odvajajo očiščeno vodo na vplivnem območju kopalnih voda in na nekaterih iztokih, ki imajo posreden iztok na občutljivem kraškem območju. Največkrat se za te namene uporablja UV dezinfekcija, redkeje pa dezinfekcija z ozonom, ki ima pred dezinfekcijo z UV žarnicami prednost v dodatni oksidaciji kompleksnih organskih snovi in bogatenju vode s kisikom, prav tako pa ni toliko odvisna od vsebnosti delcev v vodi, kot pri dezinfekciji z UV svetlobo. Da bi se iztok iz Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik lahko uporabil za ponovno uporabo v kmetijstvu, bi morali tehnologijo čiščenja nadgraditi z vsaj dodatno filtracijo očiščene vode in učinkovito dezinfekcijo. Tehnologije za dodano čiščenje odpadne vode so na voljo, bi pa cena take obdelave vode predstavljala dodaten strošek, ki zaradi investicije in porabe energije ne bi bil zanemarljiv. Vsaka dodatna obdelava že uporabljene vode je tako dražja od vode, ki jo zajemamo iz narave. dr. Marjetka Levstek, vodja laboratorija v JP CČN Domžale - Kamnik, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 33 okolje slamnik@kd- dom zale. si S hišnim kompostnikom do lastnega komposta Verjetno ni treba več prav posebej poudarjati, da je ločevanje biološko razgradljivih odpadkov obvezno. T o pomeni, da se teh odpadkov ne sme odlagati v zabojnike za mešane odpadke in embalažo, prav tako pa jih je prepovedano zlivati v odtoke ali metati v stranišče. Biološko razgradljive odpadke je torej treba ločevati in zbirati v posebnem zabojniku (rjavi zabojnik) in/ali na hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku. Najprej je treba določiti ustrezno mesto za postavitev kompostnika Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Na kompostni kup odlagamo le odpadke, ki so primerni za to Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki anton komat PREMALO ALI PREVEČ VODE »Letos nas je udarila suša, kakršne ne pomnimo!« Take izjave poslušam vsakič, ko nas prizadene ta naravni pojav. Tega sem se naposlušal tudi v zadnjem obdobju hudih suš v letih 2003, 2013 in 2017, ki so bile s strani oblasti proglašene za naravne nesreče. L Kompostnik mora izpolnjevati določene tehnične pogoje Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je treba le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da kompostnik ustreza predpisom s tega področja: • Hišni kompostnik mora biti kompaktne izvedbe. • Njegove stranice morajo biti narejene tako, da onemogočajo dostop živalim do kompostnega kupa. • Hišni kompostnik mora omogočati dostop zraka do vsebine v njem prek odprtin na njegovih stranicah. • Kompostnik mora imeti obvezno pokrov. Ta mora biti zaprt, razen ob polnjenju ali praznjenju. kolumna • kam greš, človek? se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice. Za uspešno kompostiranje je treba upoštevati nekaj preprostih pravil Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostan­ ke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo za­ grebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo nežele­ nih gostov, kot so podgane ali pti­ či. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potre- bujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Kompost dozori po šestih mesecih Kompost je zrel po 6 do 12 mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan, pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli, vrnemo na novi kompostni kup v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo. Več o ločevanju odpadkov in kompostiranju lahko preberete na spletni str ani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. judje so prizadeti, saj na vsa no vodo v svojo strugo in s tem osušudogajanja v naravi gleda- je pokrajino. Posledica je najprej sejo zgolj z vidika gospodarske veda huda kmetijska suša, pozneje škode, hkrati pa so nemočni, pa propad vegetacije, predvsem hrasaj so se zarekli, da bodo s pomočjo stov vrste dob, ki uspevajo le, če imaznanosti in tehnologije naravo pokori- jo ‘noge v vodi’. To propadanje vegeli. Suše tako kot tudi poplave so narav- tacije lahko vidimo tako ob reki Muri ni pojav, ki zahteva, da se mu prilago- kot ob Savinji, Savi in Vipavi. Ob tem dimo, ne pa da poskušamo naravo na- so najbolj glasni ‘zmagovalci nad grosilno preurejati po svojih zamislih, ki zovitimi poplavami’, ki ob uničenem so prevečkrat nespametne. Najbrž ste vodnem režimu pokrajine preštevajo že spoznali, da kapital najprej ustvar- Judežev denar in tako obogateni greja profit z razdejanji v naravi in po- do ‘novim zmagam nasproti’. tem se mu vsujejo cekini še kot rešiTisti, ki ‘skrbijo za vodo’, blodijo, telju problema, ki ga je sam povzročil. da bodo prihajajoče kmetijske suše Upam, da nas je letošnja suša konč- premagali z namakanjem, suhe vono podučila, da tako ne gre več naprej. dovodne pipe pa s ‘celovito oskrbo z Za Slovence je značilna iluzija Suše tako kot tudi poplave vodnatosti dežele, vendar kakor katera koli druga iluzija, tudi ta, prinaša so naravni pojav, ki zahteva, grenke streznitve. Boleča spoznanja da se mu prilagodimo, ne se prikažejo na obeh ekstremih vodnega kroga pokrajine, v času suš in pa da poskušamo naravo v času poplav. Ob pojasnjevanju obeh nasilno preurejati po svojih ekstremov pa moramo takoj odpisa- zamislih, ki so prevečkrat ti politično priročni izgovor, da gre za nespametne. globalne klimatske spremembe, ki jih je povzročil človek. Najlažje je probleme na ta način pomesti pod preprogo vodo’. Ob tem se seveda ne zavedain ob tem pozabiti, da je za vodni stres jo, da bodo nasilne regulacije vodotokonkretne pokrajine, v našem prime- kov dokončno osušile tudi pritok piru Domžalske ravnice, najbolj odgo- tne vode zaradi upada nivoja talne voren človek, ki v tem prostoru pre- vode. Pomnimo, bistvo vodne varnobiva. Torej, problem je lokalen, ne pa sti v Sloveniji je talna voda. Kdo je šoglobalen, zato ga je treba reševati lo- lal projektante, da so ogromne površikalno. To pa v Sloveniji pomeni takoj- ne Slovenije prekrili z betonom in asšno prepoved vseh posegov, ki bi po- faltom, ter s tem preprečili pronicanje speševali odtok vode iz dežele in s tem meteorne vode v tla? Namesto da konše bolj zaostrovali vodni stres. Prvi po- ča v podtalnici, jo prek betonskega goj, da začnemo reševati problem, je, cevja odvajajo iz pokrajine. Tudi preda priznamo, da je ogrožena vodna čiščena voda iz industrijske rabe se ne varnost državljanov, ne pa da se kopi- povrne v podtalje. Sava kot glavna vočijo izgovori posameznih institucij, ki dna žila dežele je z betoniranimi breso plačane za to, da probleme rešujejo. govi HE postala tobogan za odtekanje Obenem pa dajanje prednosti zaseb- vode. Ni daleč dan, ko bo zaradi ponemu interesu pred javnim še poslab- manjkanja hladilne vode treba ustašuje vodno varnost državljanov. Med- viti jedrsko elektrarno Krško. In kaj tem ko podjetja na Domžalski ravni- bomo storili potem? ci črpajo ogromne količine vode iz Toda povrnimo se k sušam in popodtalja, ljudje ne smejo zalivati vr- plavam skozi zgodovino s ciljem, da tov; hkrati pa zalivajo igrišča za golf se znebimo človekove krivde za gloin urbane zelenice ter polnijo zaseb- balno segrevanje, kot nam žugajo glone plavalne bazene. Sistem prioritet balistični centri moči. Po zgodovinrabe vode je skregan z zdravo pametjo. skih virih smo imeli obdobje šestih Naši predniki so živeli v obilju sušnih let med letoma 1540 in 1562, zdrave vode in nič čudnega, da so v sledilo je obdobje devetih sušnih let krčmi ob bokalu modrovali: »Voda še med letoma 1704 in 1748, tretja periza v čevelj ni dobra!«, in nazdravili z oda je bilo 12 sušnih let med 1820 in vinom. Dodobra pa so poznali tudi 1848, v času od 1930 do 1960 je bilo grenko resnico, da je bilo treba ob 25 sušnih let in med letoma 2002 do suši po vodo peš ali z volovsko vprego 2022 smo imeli osem sušnih let in od tudi ure daleč. Danes, ko bi nas mora- teh so bile suše v letih 2003, 2013 in li dokončno strezniti podatki o nega- 2017 razglašene za naravne nesreče. tivni vodni bilanci, pa se vedemo, kot Tudi poplave so bile v periodah, prvi da nimamo nič s tem. Negativna vo- val leta 1926 in drugi v letu 1933, obadna bilanca namreč dokazuje, da iz krat na Barju. Sledilo je dolgo mirno Slovenije več vode odteče, kot pa nam obdobje vse do let 2007, 2009, 2010, jo narava povrne v obliki padavin. To 2012 in 2014, ko so nas prizadele hude je posledica dejanj tistih, ki iz regu- poplave. Takrat na pozidanih bregolacij vodotokov vlečejo super profite, vih rek. Predniki niso bili nori, da bi tako da to kriminalno početje opravi- zidali hiše na rečnem bregu! Vidimo, čujejo kot ‘borbo proti poplavam’. Ob da suše in poplave prihajajo v valotem pa se dogaja, da v betonska kori- vih, nenapovedljivih in ne predvidljita ukleščene reke začnejo z globinsko vih, čemur se reče Noetov pojav, in da erozijo poglabljati svoje struge in po- vztrajajo, ko se enkrat pojavijo, temu speševati hitrost pretoka. Takrat stopi pravimo Jožefov pojav. Opravka imav veljavo Bernoullijev zakon, po kate- mo torej z determinističnim kaosom, rem začne reka pri določeni mejni hi- ki je temeljni zakon stvarstva. Še en trosti vodnega toka, srkati vodo iz po- dokaz, da se moramo prilagoditi nekrajine, torej s podtlakom odvaja tal- doumljivim silam narave. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 34 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si TISTI, KI GA VSI ŽELIJO PREMAGATI IN POSNEMATI Mladinski pogon Nogometnega kluba Domžale v zadnjih letih žanje uspehe na domačih tleh in v tujini. Domen Jarc Foto: NK Domžale L ovorike v klubskih vitrinah in uspešni mednarodni prestopi mladih nogometašev potrjujejo zgodbo, ki na neki način (so)financira delovanje največjega domžalskega športnega kolektiva. Domžalska nogometna šola kot tista, ki v zadnjem desetletju beleži največje uspehe, že dolgo časa hodi s tarčo na hrbtu. V tem obdobju se je na skupni mladinski in kadetski lestvici – ki ima v nogometnem smislu največjo veljavo – ob koncu sezone vsakič znašla med prvimi tremi, šestkrat pa se okitila z naslovom skupnega prvaka in tako ne čudi, da ima ogromno izzivalcev. Prvaki so mladi domžalski nogometaši postali tudi v zadnjih dveh sezonah, ko sta se v medijih znašla rekordni, milijonski prestop Benjamina Šeška, ter odlične predstave mladincev v mladinski Ligi prvakov proti Portu ali nazadnje proti Empoliju. »Če nisi predan stvari, za katero garaš, ne boš uspel!« Več kot 350 mladih nogometašev v domžalskih dresih danes sanja, da bodo šli po poti Ronalda, Messija ali drugih svetovnih nogometnih zvezdnikov, ki si jih ogledujejo v prenosih Lige prvakov ali najmočnejših evropskih lig. Pod do tja je trnjeva, a prav je, da v ta realen, včasih krut svet profesionalizma korakajo z visokimi cilji, upanjem in iskro v očeh. »Pomembno je, da fantje pridno trenirajo, brez tega ni nič. Da poslušajo trenerja na treningu in učitelja v šoli. Seveda je talent pomemben, a če nisi predan stvari, za katero garaš, če ne boš delal trdo, ne boš uspel. Če si marljiv, boš za to zagotovo nagrajen,« nasvet mladim razkrije sveže upokojeni nogometaš in zdaj novi športni direktor kluba Senijad Ibričić. Ravno zaradi vsega naštetega za skupno kar deset selekcij od najmlajših nogometnih navdušencev v kategoriji U8 pa do mladincev, ki že okušajo zakonitosti (pol)profesionalnega nogometa, skrbi več kot 30 nogometnih delavcev. »Vsako selekcijo vodita trener in njegov pomočnik, tu so še trije trenerji vratarjev, pa dva trenerja za fizično pripravo, skavta, tudi analitika in fizioterapevta,« številčno ekipo, ki bdi nad nogometaši, izpostavi vodja mladinskega nogome­ tnega centra (MNC) Luka Livojevič. Domžalska nogometna šola sloni na lastnem razvoju nogometašev in na tistih perspektivnih, ki jih prepričajo, da je prihod v Domžale njihova najboljša poteza na poti razvoja. »Zadnja leta smo v klub pripeljali zgolj enega mladinca, raje izberemo med nogometaši selekcij U15 in U17 ter jih tekom treningov in njihovega napredka ter dokazovanja nato preizkusimo v starejših kategorijah,« filozofijo mladih okrepitev izpostavi Livojevič, ki se ob tem dotakne zanimivega dejstva: »Pri nogometaših iščemo prave karakteristike. Seveda se sodobni nogomet gradi na hitrosti in fizičnih sposobnostih, a tretja stvar, ki je za nas zelo pomembna, je družina nogometaša. Kakšna je nogometaševa vzgoja. Ta resnično po- Juninho, Darko Birjukov, trener vratarjev Robert Majdič ter vodja mladinskega pogona Luka Livojevič so ‘s strani’ vodili mladinsko selekcijo do naslova prvakov v lanski sezoni. Mladinska ekipa – tako rekoč serijska osvajalka državnih naslovov meni veliko, saj pripomore k temu, ali bo kdo na koncu uspel.« Prestopi v tujino potrjujejo dobro delo MNC Domžale In uspešnih nogometašev, ki so se kalili v domžalskem mladinskem centru, je ogromno. Največkrat omenjen in izpostavljen je bil seveda Šeško, ki je in bo s prestopi najprej v Salzburg ter nato prihodnje leto v Leipzig v blagajno Nogometnega kluba Domžale prinesel kar pet milijonov evrov. V letošnjem poletnem prestopnem roku so za odškodnino nekaj 100 tisoč evrov iz Domžal na Apeninski polotok odšli trije mladi domžalski nogometaši. V Empoli 16-letni vratar Lovro Štubljar, v Romo pa še dva 16-letnika, branilec Lovro Golič in napadalec Luka Mlakar. Slednji je tako zakorakal po stopinjah brata Jana, ki je pred sedmimi leti domžalski dres zamenjal za vijoličnega italijanske Fiorentine. »V Domžalah sem začel igrati v najnižji selekciji, pozneje nastopil za vse mlajše zasedbe, konec pretekle sezone pa debitiral tudi za člansko moštvo, na kar sem zelo ponosen. To je moj klub in vedno mu bom hvaležen za pomoč pri nogometnem razvoju. V Domžalah sem imel vzpone in padce, a vselej sem se uspel pobrati, kar je znak dobrega dela z mladimi v MNC,« je ob odhodu iz Domžal dejal Luka, ki je lep dokaz uspešnega dela z mladimi v domžalski nogometni šoli. Skozi mladinsko nogometno šolo se je vse od kategorije U15 dalje kalil tudi Andraž Žinić, ki je letos Domžale zamenjal za Maribor in še bi se lahko naštevalo. »Morda se sliši čudno, a nam je razvoj nogometašev pomembnejši od zmag. Zavedamo se uspehov, ki jih nizamo z mladinci in kadeti ter mlajšimi selekcijami. Izjemno ponosni smo na tri naslove prvakov naših mladincev v zadnjih štirih letih, pa na številne kadetske naslove, ki se v zadnjih desetih letih tako rekoč vedno uvrščajo na prvo ali drugo mesto na prvenstveni lestvici, v samem vrhu je tudi ekipa nogometašev U15, ki je v zadnjih desetih letih trikrat osvojila naslov državnih prvakov … a utopično je pričakovati, da bomo vedo zmagovali. Razvoj nogometašev je prvi, rezultati so plod tega. V nasprotnem primeru si ne bi pri drugoligašu Dobu izkušenj nabirala Edvin Krupić in Gašper Černe, Mitja Ilenič ne bi nosil članskega dresa, v katerem uspešno nastopa, ampak bi vse sile vložili v zmagovanje pri mlajših selekcijah. Čutimo pritisk rezultata, trudimo se biti najboljši, a ostajamo na Zmage, za katero si trdo garal, se lahko veseliš kot otrok, šele nato razmišljaj, kako biti jutri še boljši. začrtani poti, za katero verjamemo, da je najboljša za klub in mlade nogometaše,« filozofijo mladinskega pogona razkrije Livojevič, ki meni, da je največji mednarodni preskok klub naredil prav z remijem proti mladinskemu zmagovalcu Lige prvakov Portu, ko je novembra leta 2019 na Portugalskem iztržil odličnih 2:2: »Tista tekma je naredila preboj. In seveda predstave Benjamina Šeška. Mislim, da bo čez nekaj let najboljši napadalec vseh časov, in imeli smo srečo, da so bile Domžale njegova odskočna deska. Na prijateljske tekme in turnirje Domžale zdaj vabijo nogometni velikani, kot so Red Bull Salzburg, Bayern München, Dinamo Zagreb. Na vsaki naši tekmi imamo skavte, ki spremljajo domžalsko nogometno zgodbo. Vedo in vidijo, da delamo dobro ter razvijamo dobre nogometaše.« Bližina vsega potrebnega za mladega nogometaša je bistvo akademije Odlično vodena nogometna šola se seveda ni ‘zgradila prek noči’, je v prvi vrsti ideja in delo predsednika kluba Staneta Oražma in Mihe Kebeta. Pred skoraj 20 leti sta začela pisati to zgodbo o danes najuspešnejši nogometni šoli v Sloveniji, ki je konec novembra 2017 dobila svojo nadgra- Ibričić: »V članski ekipi se bo vedo našel prostor za najboljše mlade nogometaše.« Na fotografiji naslednji domžalski supertalent Luka Topalovič ter Nick Perc in Mitja Ilenič, ki kljub mladosti že predstavljata jedro prve ekipe. dnjo v obliki nogometne akademije. »Bistvo akademije je, da imajo fantje vse v bližini. Naš najtežji del je v bistvu ta, da nogometaša pripeljemo sem. Ko enkrat pridejo k nam na ogled in vidijo, da imajo na razdalji 200, 300 metrov bivališče, šolo, treninge in urejeno prehrano, smo že zelo blizu sodelovanja. Ko vsak dan izgubiš s prevozom na trening in nazaj uro ali dve, se vprašaš, kje lahko kaj pridobiš in takšno življenje v akademiji, kjer imaš vse, kar kot mlad nogometaš potrebuješ, je največji plus,« prednost akademije izpostavi Livojevič, ki ga veseli tudi odlično sodelovanje s Srednjo šolo in gimnazijo Domžale. Ravno skupek vsega, treningi pod strokovnim vodstvom, šolanje in urejena prehrana, daje rezultate, ki domžalski mladinski center porine pred ostale. »Imamo super postavljeno nogometno šolo in bilo bi neumno, če tega ne bi izkoristili,« doda Ibričić, ki bo v naslednjih letih krmaril med uspešnimi nastopi članskega moštva ter vključevanjem mladih domačih nogometašev v ta kolektiv: »To je prvo, kar si v klubu želimo. Ta zgodba se z menoj ne spreminja. Še vedno je izjemno pomemben cilj kluba razviti igralce in jim omogočiti napredek ali v naši članski ekipi ali v drugih nogometnih okoljih. Konec koncev od uspeha mladih in njihove prodaje naš klub živi.« Temu primeren je tudi vložek v mladinski pogon kluba, ki je procentualno največji v slovenskem prostoru. Giblje se med četrtino in petino celotnega proračuna kluba, ki znaša okoli 3,5 milijona evrov. Število profesionalnih pogodb so v klubu v zadnjih letih zmanjšali, tako da imajo trenutno takšno pogodbo zgolj štirje mladi nogometaši, kar nekaj pa je na drugi strani štipendijskih pogodb, ki seveda pokrivajo prehrano in bivanje, mladi nogometaši pa ob tem mesečno dobijo še nekaj 100 evrov. A že zgoraj omenjene prednosti nogometne akademije v Domžalah ter pozitivno okolje sta magnet, ki mlade nogometaše iz ožje in širše okolice pripeljeta pod okrilje domžalskega nogometnega kluba. »Za takšno prepoznavnost kluba in samega mladinskega dela moramo dati vsi vpleteni svoj del. Od vrha s predsednikom, direktorjem do nas trenerjev, tudi vzdrževalcev. Takrat lahko govorimo o uspešni zgodbi. In res je neverjetno, da o takšni govorimo v Domžalah, ki niso neko veliko mesto, a so zgradile to zgodbo o najboljši nogometni šoli,« svoje razloge za zmage in slavja mlajših selekcij razkrije Ju­ ninho. Nekdanji nogometaš Domžal in zdaj pomočnik trenerja Darka Birjukova v ekipi mladincev je celotno življenje tesno povezan z nogometom, kar so njegovi mladi varovanci prepoznali in to še kako cenijo: »Nogomet je del mene in to fantje vidijo. Vedo, kaj sem kot nogometaš doživel in spoštujejo to. Sam jim želim skozi svoje izkušnje to vrniti, da bodo znali v pravem trenutku pravilno reagirati. Včasih čutiš, da jim moraš pomagati, svetovati, saj si ti sam nekaj podobnega doživel in prava beseda lahko v takšnih trenutkih zelo pomaga. Zdi se mi, da je to dodana vrednost, ki jo dajemo nogometašem.« Priljubljeni Brazilec je v tandemu z glavnim trenerjem Birjukovom nanizal vse evropske uspehe mladinske ekipe, ki predstavlja zadnjo stopnico pred člansko kategorijo in so Domžale uvrstile na evropski mladinski nogometni zemljevid. A seveda ima nogomet s svojo prepoznavnostjo tudi negativne plati. ‘Šport je velik biznis’ smo poslušali pred leti in tako je ostalo še danes. Lovke po mladih perspektivnih nogometaših stegujejo agenti, ki imajo svoje računice in veze. Mlad nogometaš mora biti danes ob pravem času na pravem mestu in predvsem zagrabiti svojo priložnost, ko se mu ta ponudi. Lahko je zgolj prva od številnih ali pa celo zadnja. A to je davek (ne le) nogometa kot populacijsko izjemno priljubljenega športa. »Nogomet je nehvaležen z vidika natolcevanj in zgodb, ki se hočeš nočeš širijo znotraj ekip. Mladim polagam na srce, naj se ne ukvarjajo s tem, kdo je s kom prijatelj in koliko denarja ima kdo. To pri 13, 14, 15 letih ni pomembno. Najbolj pomembno je, da si kot nogometaš v dobrem okolju za svoj nogometni in osebnostni razvoj. Denar je tisti, ki pride pozneje. A v zadnjih letih se preveč odloča zgolj na podlagi denarja, to je nekaj, kar je bilo še pred leti nepredstavljivo,« se težje teme otroškega in mladinskega nogometa dotakne Livojevič. Podobno misel želi na svoje varovance prenesti tudi Juninho: »Mladi fantje morajo verjeti vase. Pred desetimi ali dvajsetimi leti je bilo drugače, danes pa kvaliteta ni več dovolj. Za uspeh štejejo vse male stvari, prehrana, spanje, dodatni treningi … in glava. Vemo, da vsi v nogometu ne morejo uspeti, a če si na poti do želenega cilja dal vse od sebe, imaš lahko na koncu dvignjeno glavo.« »Če nekaj rad delaš in si temu predan, je to najpomembnejša pot do uspeha,« zaključi Livojevič, ki v en stavek zajame celotno bistvo ustroja MNC Domžale. Glede na vse uspehe mladinskega pogona ter srčne in srečne zgodbe, ki izhajajo iz tega, lahko zaključimo, da so v MNC Domžale trenerji ter ostali vpleteni predani svojemu delu, svojemu poslanstvu. ❒ letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si V avgustu le ujeli pravi ritem Dobljani ostajajo neporaženi Domžalskim nogometašem je na srečanju 6. kroga proti Gorici ušel niz treh zaporednih zmag, a so kljub temu skočili na tretje mesto z enakim točkovnim izplenom kot Mura in Radomlje. Spredaj sta le Olimpija in Koper. »Resda smo se vrnili v igro po dveh zaostankih, a zaslužili bi si več,« je po tretjem zaporednem neodločenem rezultatu na začetku sezone 2022/23 dejal trener NK Roltek Dob Jernej Javornik. nk domžale Začetek nove sezone za Domžalčane ni bil najbolj rožnat, a stvari so se v zadnjem mesecu vendarle postavile na svoje mesto. Številni novinci, tudi v prvi ekipi, zahtevajo čas, uigravanje, da igra steče. In rumena družina je po videnem na pravi poti, saj s tekme v tekmo igra bolje. Po nesrečnem porazu v 2. krogu proti Muri, ko so Domžalčani že vodili s 3:1, a nato v zadnjih 30 minutah prejeli tri zadetke in nesrečno izgubili, so dvignili nivo svoje igre. Tudi na naslednji tekmi konec julija doma proti Sežani je bil v drugem delu sicer še viden padec v domžalski igri, kar so gostje s Primorske kaznovali z zadetkom v 95. minuti srečanja, a na začetku avgusta sta nato sledili dve pomembni (psihološki) zmagi v 4. in 5. prvenstvenem krogu. Za prvo je proti Bravu, ki je konec lanske sezone z zmago v polfinalu pokala razblinil domžalske evropske sanje, poskrbel Ivan Durdov s svojim prvencem v slovenski nogometni prvoligaški druščini. Hrvaški napadalec je lepo unovčil podajo Benjamina Markuša in v 11. minuti postavil tudi končni izid srečanja 1:0. Domžalskim nogometašem je tako po uvodnih 0:0 proti Celju drugič v sezoni 2022/23 uspelo svojo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Drugo zmago v sezoni pa so slavili pred 1300 domačimi navijači, ki so videli slavje proti aktualnim pr- Nogometaši Doba so v novo sezono 2. slovenske nogometne lige krenili z zmago in tremi remiji ter tako na 7. mestu prvenstvene lestvice ostajajo v stiku z najboljšimi ekipami. A izplen bi bil lahko tudi drugačen, česar se zaveda trener na klopi Modrih iz Doba. V 4. krogu proti Jadranu iz Dekanov so Dobljani remizirali z 2:2, čeprav so se dvakrat znašli v zaostanku. Kljub temu z novo osvojeno točko Javornik ni bil najbolj zadovoljen: »Bili smo boljši nasprotnik, zato lahko rečem, da smo ne glede na poDomžalčani so 10. avgusta odigrali tudi dobrodelno prijateljsko tekmo proti večkratnemu udeležencu Lige prvakov, ukrajinskemu Šahtarju, ki je sicer slavil s 3:0, a tokrat rezultat ni bil v prvem planu – ves zbran izkupiček gre namreč za ukrajinske begunce v Sloveniji! vakom iz Maribora. Rumeni so pove- lepotni popravek na semaforju za dli v 9. minuti, ko je domžalsko pre- končnih 3:2. vlado kronal novinec Franko KovaHat-trick zmag je sicer 22. avgučević. Gostje so po napaki domžal- sta na tekmi proti Gorici ostala neske obrambe, ki je v tej akciji ostala izpolnjena domžalska želja, od katudi brez poškodovanega Tilna Kle- tere jih je ločilo le nekaj centimetrov. menčiča (slednji bo zaradi težje po- V 38. minuti je namreč okvir vrat zaškodbe kolena z igrišč odsoten pol del Kovačević, ki se v napadu kaže leta), izenačili šest minut pozne- kot odlična zamenjava za poškodoje. V drugem polčasu so nato varo- vanega Slobodana Vuka. vanci Simona Rožmana vnovčili dve Domžalčani so tako veliko bolje globinski žogi, prvo je za hrbet vra- kot v preteklih sezonah krenili v prtarja Menna Bergsna poslal Durdov, venstvo, kar je lepa popotnica za vidrugo pa za svoj prvi zadetek v član- soke evropske cilje. Domen Jarc ski konkurenci Nick Perc. Maribor je Foto: NK Domžale v sodniškem podaljšku poskrbel za Mlinarji ostajajo najlepše presenečenje začetka sezone je domači vratar Uroš Likar odbil le do novinca v rumeno-črnem dresu. Hadžić je nato v vodstvo Radomljane popeljal tudi na naslednji tekmi doma proti Muri, potem ko je v 20. minuti lepo vnovčil podajo Maria Čuića z glavo. Muraši so v drugem delu prevzeli pobudo in v 70. minuti izenačili ter poskrbeli za pravično delitev točk. Je pa imel remi (visoko) ceno, saj se je ob koncu tekme težje poškodoval Ivan Čalušić, ki bo zaradi poškodbe sprednje križne vezi z igrišč odsoten pol leta. Naslednja tekma v Kopru je tako prišla v nepravem času. Radomljani oslabljeni, Koprčani pa še dodatno motivirani po lanskem bolečem porazu proti Radomljanom, ko so jim Mlinarji v predzadnjem krogu sezone 2021/22 sredi Bonifike z zmago s 3:1 presekali poti proti naslovu državnega prvaka. Kanarčkom je tokrat doma uspevalo vse in visoka zmaga s 5:0 je bila odraz tega. Prejeti zadetek v prvi minuti, nato nesrečna enajstmetrovka, ‘podarjen’ četrti zadetek in peti v izdihljajih tekme ter še bi lahko naštevali … »To je dan, ki se včasih mora zgoditi. Padli smo v nekakšno luknjo, ampak nič strašnega. Ta poraz nas ne sme prizadeti, morda smo ga celo potrebovali. Nadaljevali bomo po naši poti,« po srečanju ni bil preveč razočaran Bašić, ki naslednje tekme proti Sežani ni spremljal s klopi, saj je bil zaradi bolezni odsoten. Morda je tudi to botrovalo bolj zmedeni predstavi Radomelj, ki nikakor niso razvile svoje igre in bile proti Sežancem skozi celotno srečanje v podrejenem položaju. Vseeno so iztržile nov remi, ki jih po nepopolnem šestem krogu drži na visokem četrtem mestu prvenstvene lestvice. Domen Jarc Foto: NK Radomlje Nemin Hadžić je presekal načrte Gorici in Muri, blizu je bil tudi zadetku proti Sežani. Domen Jarc Konec počitnic Nogometaši Radomelj, čeprav na zadnjih treh tekmah niso okusili slasti zmage, po šestih odigranih kolih ostajajo v zgornji polovici prvenstvene lestvice. nk radomlje Na uvodnih šestih obračunih sezone so ob dveh zmagah in treh remijih zabeležili zgolj en poraz. O zmagi nad Mariborom ter delitvi točk s Celjani smo že poročali, v zadnjem mesecu dni pa so nogometaši pod vodstvom trenerja Nermina Bašića najprej premagali povratnika med elito Gorico, doma iztržili točko proti Muri in Sežani, premoč pa priznali le Kopru, ki je imel prav z Radomljani neporavnane račune. Konec julija so Radomljani v tekmi 3. kroga gostovali v Novi Gorici in slavili z 1:0. Junak zmage je bil s svojim prvencem v slovenski ligi Nedim Hadžić. Slednji je v 25. minuti v mrežo pospravil strel Vicka Ševlja, ki ga tek srečanja razočarani. Prvi zadetek v prvi minuti srečanja smo prejeli po naši napaki, drugega nepotrebno po prekinitvi. A dvakrat smo se vrnili v igro in imeli še priložnosti tudi za zmago, tako da smo prej izgubili dve točki kot osvojili eno.« Nogometaši Doba so novo sezono 2. lige začeli z domačo zmago proti Fužinarju s 3:1, za katero so z zadetki poskrbeli Žiga Avbelj, Nejc Levec in Kristjan Šipek. Zmagoviti trend se nato ni nadaljeval, a Doba ni uspel streti nihče izmed naslednjih treh nasprotnikov – Bistrica, Beltinci in Jadran Dekani. Zgodba je bila na vseh treh srečanjih identična, saj so Dobljani na vseh najprej zaostajali in nato prišli do delitve točk. »Zagotovo je dobro, da ostajamo neporaženi, a pri nas je tako, da kot ‘razvojni klub’ vsako sezono začenjamo z novimi, mladimi fanti, ki potrebujejo čas, da se uigrajo. To je normalen proces, ki zahteva svoje,« začetek sezone pokomentira Javornik, ki verjame v napredek ekipe. Konec koncev kar nekaj nogometašev šteje 20, 21 ali 22 let in so to za marsikoga uvodne sezone v članski konkurenci: »Imamo odlične pogoje za delo, vzdušje v moštvu je super in to je pravi recept za napredovanje.« Proti Bistrici je sicer za izenačenje ob remiju z 1:1 poskrbel Gašper Petek, proti Beltincem Darko Mitrovič in nazadnje proti Jadranu Gašper Černe in Dino Zenkovič. Na štirih srečanjih so torej Dobljani zadeli sedemkrat in to sedem različnih strelcev, kar daje ekipi tudi širino, ki bo na naslednjih tekmah prišla še kako prav. V priprave na novo sezono so v avgustu krenili tudi košarkarji Helios Suns. Članska ekipa je pošteno spremenjena, a odločena, da v novo tekmovalno leto vstopi z zmagovito mentaliteto, ki jo je krasila v izjemni lanski sezoni. kk helios suns Točno na sredini avgusta so domžalski košarkarji v prvi vrsti pod vodstvom kondicijskega trenerja Gašperja Šolna začeli bazične priprave pred novo sezono, ki se tekmovalno začne 23. septembra s Superpokalnim obračunom proti Cedeviti Olimpiji. Seveda pod budnim očesom trenerja Dejana Jakare in pomočnika Grega Nachbarja, ki bosta na parketu pilila formo varovancev ter uigravala zmagovite akcije. Po lanski sezoni, ki so jo kronali z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva in pokala, je bilo tisto ekipo težko ali kar nemogoče zadržati. Želje posameznikov in finančni okvir kluba nista našla skupnega jezike, zato je bil klub primoran v sestavo nove ekipe. V Domžale naj bi tako prišel vsaj še en branilec oziroma organizator igre, ki bi na zunanji liniji razbremenil izkušena Blaža Mahkovica in Tadeja Fermeta ter novinca Nika Bačvića. Pod obročema bo še enemu novincu Dennisu Tunstallu na pomoč priskočil igralec z ABA-ligaškimi izkušnjami Lovro Buljević. Večjo vlogo naj bi letos prevzeli tudi Urban Oman, Tibor Mirtič in Lenart Sirc, ki jih domžalski ljubitelj košarke dobro poznajo. »Pogoji dela ostajajo na enako visokem nivoju kot lani, a o napovedanih rezultatih je še nemogoče govoriti. Sestava članske ekipe je še vedno v teku, tako in tako pa bo treba počakati na prve tekme. Veliko bo odvisno tudi od tega, kakšne ekipe bodo sestavili naši tekmeci,« se članske- Brez tekaškega treninga v pripravah na novo sezono ne gre. ga moštva dotakne Gašper Papež, ki po junijskem odhodu Dejana Čikića prevzema vodenje mladinskega pogona. V pomoč mu bo tudi izkušeni, slovenski in domžalski košarkarski sceni znani obraz, Predrag Radovič. »Avgusta je pri mlajših selekcijah še vedno čas za veliko tekaških treningov in same bazične priprave. To je izhodišče. Le tako lahko nato starejše počasi priključimo članski ekipi, kar je eden izmed vsakoletnih ciljev kluba – uveljavitev mlajših košarkarjev. Nekateri bodo tako naredili korak naprej in se pridružili članom, trije ali štirje bodo svoj napredek iskali v drugi ligi pri Ježici, s katero tudi nadaljujemo to tesno sodelovanje,« se proti mlajšim selekcijam obrne Papež. O dobrem delu z mladimi – naj spomnimo, da sta se selekciji U17 in U19 letos veselili naslova državnega prvaka – ne nazadnje priča tudi selitev 16-letnega Vita Hrabarja iz Heliosa k španski Baskonii. Domen Jarc Foto: Helios Suns 36 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Jan je bil eden izmed kandidatov za medalje, a mu do odličja ni uspelo priti Jan Emberšič peti na svetovnem prvenstvu: »Nisem razočaran!« atletski klub domžale Kamniški atlet, član Atletskega kluba Domžale, Jan Emberšič je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Caliju v Kolumbiji osvojil odlično peto mesto in s tem spisal najuspešnejšo zgodbo katerega izmed članov tega atletskega kluba na največjih mladinskih tekmovanjih. Na največjo tekmo leta se je Jan, ki je letos izboljšal mladinska državna rekorda v metu šest in 7,26 kilograma težkega kladiva, odpravil kot eden kandidatov za medalje. V Kolumbijo je pripotoval s četrtim izidom sezone 76,79 metra in na četrtem mestu zaključil tudi kvalifikacije (74,89). Sproščeno in z visokimi pričakovanji se je lahko opravil v finale. Slednje, ki je bilo na sporedu 4. avgusta, je začel z metom, dolgim 74,59 metra, v tretji seriji pa nato kladivo vrgel še 24 centimetrov dlje in bil po polovici tekme uvrščen na četrto mesto. V nadaljevanju je z izidom sezone na svetu zablestel zmagovalec, Grk Ioannis Korakidis, ki je kladivo vrgel 79,11 metra. O žlahtnosti preostalih dveh medalj so odločali centimetri – drugo mesto je namreč z metom, dolgim 76,33 metra, osvojil Finec Max Lampinen, tretji je bil zgolj s centimeter krajšim metom Ciprčan Iosif Kesidis, četrti pa nato še en Grk Nikolaos Polychroniou (76,12). To pa so dosežki, ki jih je Jan letos večkrat presegel in ob vstopu v izmetni krog v zadnji šesti seriji se je tega zavedal: »Definitivno se zavedaš, da lahko z metom, ki si ga sposoben, vzameš medaljo, a vseeno nisem bil pod stresom. V tistem trenutku sem si rekel, da naredim svoj maksimum in vidim, kaj mi bo to prineslo. Uspel mi je še en konstanten met, kakršne sem kazal v Kolumbiji, kar pa ni bilo dovolj za odličje.« Slovenski mladinski rekorder v metu kladiva, ki zadnja leta spada med najboljše slovenske atlete svoje generacije, je svoje nastope na prvenstvu zaključil z dosežkom 74,44 metra in zadržal visoko peto mesto. To je bila za srebrom tekača na 400 metrov z ovirami Maticem Ianom Gučkom druga najboljša slovenska uvrstitev na prvenstvu v Južni Ameriki. »Verjamem, da mi je uspel vrhunski rezultat, saj biti peti na svetu ni nekaj vsakdanjega. Ni grenkobe ob zamujeni priložnosti, saj vem, da me tudi v prihodnje čaka še veliko tekem, na katerih bom lahko dokazal svojo kakovost,« zaključi 19-letni atlet, ki želi v prihodnjih letih v članski konkurenci pogledovati tudi proti svetovnemu prvenstvu in olimpijskim igram: »Pod črto je bil nastop v Kolumbiji odlična izkušnja. Vem, kaj moram popraviti oziroma dodati, da bom v prihodnje še izboljšal svoje dosežke, kar pa v fazi razvoja in napredka pomeni ogromno.« Domen Jarc Do boljšega zdravja in dobrega počutja z Jogo v vsakdanjem življenju Joga je v svetu priznana kot koristna vadba za telo in psiho. joga v vsakdanjem življenju 21. junija smo praznovali Mednarodni dan joge, ki ga je s skoraj stoodstotno večino pred nekaj leti sprejela Generalna skupščina Združenih narodov na predlog Indije. V Sloveniji imamo več šol joge, ki so različno usmerjene. Sistem Joga v vsakdanjem življenju je celovit in strokovno podprt. Njegov avtor je mednarodno priznani učitelj joge Vishvaguru Mahamandaleshwar Pramhans Sri Swami Maheshwaranan- Vadba joge v Mozirskega gaju da, znan tudi kot Svamimdži ali Višvagurudži. Prihaja iz Indije iz linije učiteljev iz Himalaje z območja izvira reke Ganges. Starodavne jogijske vaje in tehnike je zbral v svetovno priznan sistem, po katerem lahko vadijo vsi od otrok do seniorjev. Sistem je podrobno opisan v knjigi Paramhans Swami Maheswarananda Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Harmonija telesa, uma in du­še. Zajema telesne vaje in položaje – asane, dihalne tehnike – pranaja­mo, sproščanje, tehniko globokega sproščanja joga nidro ali jogijsko spanje, Upokojenci Domžal zmagali v Zagorju ob Savi Ob občinskem prazniku Zagorja ob Savi je po dveh letih zaradi korona razmer ponovno potekal moštveni turnir društev upokojencev, pripravilo ga je DU Zagorje ob Savi. šah Tako kot prejšnja leta so tudi letos povabili zasedbo DU Domžale, saj zasavski šahisti že tradicionalno gojijo prijateljske vezi z domžalskimi. Verjetno tudi zaradi dveletnega predaha tokrat ni bilo DU Moravče, Litije, Kočevja in Radeč, ki so se ude- leževali prejšnjih turnirjev. Uvodoma je udeležence pozdravil Marko Jurič, sicer tudi šahovski sodnik, v imenu DU Zagorje ob Savi. Žal tokrat ni bilo Francija Kotnika iz Trbovelj, dolgoletnega dobrega prijatelja domžalskih šahistov, ki je umrl leta 2020. Na tur- mudre – določene položaje predvsem mislimi in vplivom. Bhakti joga razokončin, ki imajo globok psihološki vija univerzalno ljubezen do vsega učinek, zapore – bandhe, tehnike či- stvarstva. Radža joga je pot discipliščenja telesa – hatha joga krije, me- ne in zajema samoobladovanje in diditacijo samoanalize. Sistem je raz- sciplino, asane, pranajamo, koncendeljen na osem težavnostnih stopenj. tracijo in meditacijo. Gjana joga išče Prva je pripravljalna, da razgiba- resnico, znanje, modrost. To je bolj mo telo in ga usposobimo za vadbo. intelektualna pot spoznavanja sebe. Nato nadaljujemo iz stopnje v stoPrana je moč, energija, vitalnost. pnjo, do tiste, ki jo še zmoremo. Ni Povezuje materijo, zavest in duha. toliko pomembno, katero stopnjo va- Krepimo jo z dihalnimi tehnikami dimo, kot to, da vadimo redno sami – pranajamo. Mantre so besede z ali v skupini. Ker ima v našem hite- močno duhovno vibracijo in energi- nirju so odigrali dvokrožni turnir in šest kol, vsak igralec je imel na voljo 10 minut za razmislek. Domžalčani so igrali zanesljivo in zabeležili pet zmag, le v prvem kolu so igrali neodločeno z močno zasedbo DU Trbovlje, za katero je na prvi deski igral neumorni Hinko Jazbec. Najboljši mož ekipe je bil kapetan Mirko Čokan, ki je na četrti deski osvojil vseh šest točk, Marjan Karnar na prvi in Boris Skok na tretji sta osvojila 4,5 točke, Jože Skok na drugi deski pa 4 točke. Odločilno je bilo četrto kolo, ko so Domžalčani premagali DU Trbovlje z 2,5:1,5, Karnar, J. in B. Skok so igrali neodločeno, Čokan pa je ekipi priboril zelo pomembno zmago. Zmagovita ekipa v majicah DU Domžale (z leve): Marjan Karnar, Mirko Čokan, Boris in Jože Skok Vrstni red: DU Domžale 11 (meč točke), 19, DU Zagorje ob Savi 1 – 8, 14,5, DU Trbovlje 5, 13,5, DU Zagorje ob Savi 2 – 0, 1. Po tekmovanju je sledilo že tradicionalno prijateljsko druženje udeležencev turnirja ob občinskem prazniku občine Zagorje ob Savi. Jože Skok čem in preveč sedečem načinu življenja veliko ljudi težave s hrbtenico in sklepi in druge zdravstvene težave, so zasnovani posebni programi opisani v knjigah Joga za hrbtenico, ki je prav tako prevedena v slovenščino. Za starejše kombiniramo vaje iz teh programov glede na zdravstveno stanje in zmogljivost vadečih. Glavni princip joge je nenasilje – ahimsa ali ljubezen v najširšem smislu. Poudarja, da smo vsi Eno in karkoli naredimo drugim, smo naredili v resnici tudi sami sebi. Iz tega izhaja tudi izogibanje mesu, ribam, morskim sadežem (npr. školjkam) in jajcem. Duhovne vidike joge razvijamo s štirimi potmi joge. Karma joga pomeni delovanje, in sicer lahko delujemo sebično ali nesebično. Ukvarja se z načelom vzroka in posledice. Delujemo lahko fizično, z besedami, jo. Gre za besedo ali zaporedje besed s pozitivno vibracijo. Energijski sistem človeka je iz nadijev – energijskih kanalov in čaker – energijskih središč. Čakre so povezane z razvojem zavesti. Poznamo osem glavnih čaker, ki se nahajajo v trupu in glavi od trtice do vrha glave in so povezane z organi v njihovem predelu. Njihovo delovanje lahko spodbudimo s pranajamo, asanami in meditacijo. Več o sistemu Joga v vsakdanjem življenju lahko izveste na predstavitvi knjige Sistem Joga v vsakdanjem življenju v Knjižnici Domžale 20. septembra ob 19. uri. Predstavitev knjige bo popestrena tudi z vajami, da bodo lahko udeleženci sami izkusili učinke vadbe joge. Dr. Vojislava Bole-Hribovšek, dr. vet. med. Foto: arhiv društva Jure Plaskan tretji na državnem prvenstvu Mojstrski kandidat ŠD Domžale Jure Plaskan osvojil izvrstno tretje mesto. šah Potem ko se je končalo mladinsko državno prvenstvo v Radencih, kjer so domžalski mladci dosegli izvrstne uvrstitve, je od 3. do 10. julija v Radencih potekalo še člansko državno prvenstvo, na katerem je mojstrski kandidat ŠD Domžale Jure Plaskan osvojil izvrstno tretje mesto. Premočno, kar z dvema točkama naskoka, je zmagal velemojster Matej Šebenik, drugo mesto pa je zasedel velemojster Marko Tratar. Presenetil je tudi Celjan Nik Javornik, ki je osvojil peto mesto. Jure je tekmovanje začel slabo, saj je v prvem kolu klonil z mladim Nejcem Marovtom, potem pa je stopnjeval formo in na koncu z dvema zaporednima zmagama pristal kar na tretjem mestu. V predzadnjem, osmem kolu, je premagal Denisa Gjurana, v zadnjem pa Marjana Črepana, oba sta fide mojstra. Jure je tako nekaterim lovorikam v pospešenem in hitropoteznem šahu na državnih prvenstvih dodal še mesto na zmagovalnih stopničkah za standardni šah. Zmagovita trojica v Radencih (z leve): Marko Tratar, Matej Šebenik in Jure Plaskan Med člani ŠD Domžale sta nastopala še Blaž Debevec, ki je s 4,5 točke končal na 17. Mestu, in Kaja Faganel, ki je bila s 3,5 točke na 36. mestu, sodelovalo je 39 udeležencev. Vrstni red: Šebenik 7,5, Tratar 6,5, Plaskan, Brilej, Javornik, Tisaj in Petra Kejžar s po 6 itd. Jože Skok letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 37 šport slamnik@kd- dom zale. si Karateisti Sankukai karateja aktivni tudi med počitnicami – septembra vabijo nove člane Teniški klub Radomlje gostil dva velika turnirja Letošnja 44. Sankukai letna karate šola – LKŠ je bila s 330 udeleženci rekordna. Prvi profesionalni turnir serije WTT z nagradnim skladom 25.000 ameriških dolarjev je gotovo najmočnejši teniški turnir v občini Domžale, po turnirjih, ki so se pred nekaj desetletji odvijali v Ten-tenu Domžale, v objektu, ki žal počasi propada. sankukai karate klub dom- z individualnim treningom, treneržale Vsakoletna šola poteka po že ji so medtem na izobraževanju pod ustaljenem programu. Člani začnejo vodstvom tehničnega mentorja Vlajutranji trening že ob 7. uri, pol ure dimirja Paradižnika. Popoldne sledi zatem pa se začne trening za otroke. skupni trening članov, otrok in ciciSeveda na svoj račun pridejo tudi banov. Dan pred uradnim zaključkstarši in spremljevalci, ki pod vod- om so člani po krajšem teku, oblečestvom domžalskega trenerja Darka ni kar v kimone, sproščeno opravili Kotarja spoznavajo osnove karateja trening še v morju. LKŠ se že tradicionalno zaključi s in samoobramb. Na koncu se člani in otroci ponovno srečajo na bazenu, Kimono balom, kjer nekateri dobijo kjer vsi zaključijo s treningom v vodi. diplome za uspešno opravljene izpite. Dan se po obilnem zajtrku nadaljuje Sledi prikaz karateja od najmlajših ci- cibanov do članov. Letos se je ustanovil tudi karatejski pevski zbor, na račun so z različnimi karatejskimi izzivi prišli tudi spremljevalci in obiskovalci. Preizkusite se v karateju: Tako se je uradno zaključilo še eno uspešno šolsko leto ali kot je na Kimono balu omenil nekdo od spremljevalcev, da se bo v septembru vpisal na karate. Seveda se lahko vsak, preden se vpiše na eno izmed številnih lokacij, tudi poskusno udeleži treninga, in to vse od 5. leta starosti naprej. Več informacij najdete na spletni strani www.sankukai.org, oziroma lahko pokličete na 031 231 440. Se vidimo septembra! tenis Ta relativno majhen teniPredstavniki Teniške zveze ški klub je pridobil organizacijo ta- Slovenije, sodniki, gostje in igralkšnega turnirja predvsem po zaslu- ci ter njihovi spremljevalci so orgi predsednika Andreja Kraševca, ki ganizacijo turnirja, ki ga je v živo je tudi selektor slovenske ženske te- predvajala tudi TV, vsi hvalili na niške reprezentance in zelo aktiv- vso moč in bili zelo zadovoljni s nega člana Uroša Jerana, čigar sin – pripravo igrišč, ponudbo kvalite- Aleksander Sokler Foto: arhiv kluba Poletni treningi za jesenske uspehe osemnajstletni Aljaž – je že uveljavljeni teniški igralec. Teniški stroŠtevilni člani in članice kovnjaki v Teniški zvezi ugotavljajo, da Slovenija že dolgo ni imela trenirajo tudi poleti. tako številne in kvalitetne generacije mladih perspektivnih igralcev, klub borilnih veščin domžale zato namenja organizacijo turnirjev Pod vodstvom predsednika Mar- klubom, od koder ti igralci izhajajo. jan Bolharja in njegovih sodelavcev Na turnirju, ki je potekal na treningi potekajo dvakrat tedensko vzorno urejenih igriščih v Preserskozi celo poletje in so dobro obi- jah (za Papirnico Količevo) med 17. skani, predvsem pa polni motivaci- in 24. julijem 2022 je sodelovalo 64 je in elana vseh udeležencev, ki se igralcev, 32 v kvalifikacijah in 32 v še kako zavedajo pomena dobre pri- glavnem turnirju, med katerimi je pravljenosti za jesenska tekmovanja. bilo tudi sedem Slovencev, in siRačunajo namreč, da bodo dobro cer: Artnak, Dimitrijevič, Dominpripravljeni dosegali enake ali še ve- ko, Jeran, Planinšek, Protič Žakelj čje uspehe kot doslej. Ena večjih te- in Vetrih. Udeleženci so sicer prišli na turkem bo novembra tradicionalen zelo močan mednarodni turnir Slo- nir iz vseh koncev sveta: od Hrvavenija open v kickboxingu. V orga- ške, Srbije, Češke, Slovaške, Ukrajinizaciji Kickboxing zveze Sloveni- ne, do daljne Argentine, Čila in ZDA je se bodo tekmovalci in tekmoval- ter so zasedli vse razpoložljive hotelke pomerili v vseh kategorij. Z veli- ske sobe in druga prenočišča v Domkim optimizmom pa pričakujejo za- žalah in okolici. Najboljši med njimi četek nove lige v boksu – v organi- so na svetovni teniški lestvici uvrščeni že zelo visoko. zaciji Boks zveze Slovenije. Klub borilnih veščin Domžale se Najuspešnejši med domačimi zahvaljuje Milošu Starbku, ki omo- igralci je bil Sebastian Dominko, ki goča, da lahko trenirajo poleti na je z zmagovalcem turnirja OleksanLetnem gledališču v Dobu, ter tako drom Ovcharenkom iz Ukrajine izvzdržujejo in nabirajo novo kondicijo. gubil v polfinalu. Ovcharenko je v Vera Vojska finalu1 po8/23/2022 hudem boju premagal Ar2022 01 CLIO Setnikar 2022 avg.pdf 11:52:58 Foto: KBV Domžale gentinca Matiasa Zukasa. Trening ob morju tne hrane in vsemi spremljajočimi storitvami. Turnir je bil deležen velikega zanimanja med domačini in drugimi teniškimi igralci in prijatelji – navijači. Množične podpore so bili deležni zlasti domači igralci, ki so se odlično borili, eni z več, drugi pa z manj uspeha. Vsekakor je bila to odlična promocija kluba in teniškega športa, ki je v gledalcih utrdila spoznanje, kako zahteven in naporen je ta šport in kakšne napore morajo vlagati mladi igralci za napredovanje. Drugi turnir v Radomljah pa je bil ITF turnir ranga J4 – mednarodni mladinski turnir do 18 let, ki je potekal od 1. do 7. avgusta 2022. Turnir je bil organizacijsko še zahtevnejši, saj je tekmovalo 68 deklet in 89 fantov. Kljub neusmiljeni pripeki in temperaturam prek 30 stopinj Celzija smo videli izjemne boje in požrtvovalnost mladih tenisačev. Med dekleti je zmagala Lara Stojanovski iz Srbije, pri fantih pa Slovenec Nikola Kuntarič. To, da je v zadnjem obdobje v Sloveniji več turnirjev tega ranga, potrjuje, da je razvoj slovenskega tenisa v vzponu, in upamo, da bomo kmalu videli nove igralce visoko na svetovni lestvici. C M Y CM MY CY CMY K AVTOSET SET– –SETNIKAR, SETNIKAR, DRAGOMELJ AVTO DRAGOMELJ Tel.::041/648 041/648166, 166, Internet: Internet:www.avtoset.si www.avtoset.si Tel. Maks Jeran 38 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii objave slamnik@kd- dom zale. si Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) zahval a v spomin Milan Florjančič 10. septembra mineva tretje leto, odkar nas je zapustila nenadomestljiva žena, mami in babica Angela Pirnat roj. Lah Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Mož Maks ter hčerke Irena, Marija in Nuša z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. zahval a V 82. letu se je od nas poslovil Anton Podbevšek iz Depale vasi Ob nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. Vedno boš ostal v naših srcih. Vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. zahval a V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Kokalj z Vira v spomin in zahvalo Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenil naš dragi oče, ata, brat in stric iz Podsmrečja pri Blagovici Želimo se zahvaliti vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečene besede sožalja, sveče in cvetje. Hvala g. župniku Dragu Markušu za vodenje pogrebnega bogoslužja in domačim gasilcem društva PGD Blagovica za organizacijo gasilskega pogreba. Prav tako gre zahvala vsem gasilcem GZ Lukovica ter tudi vsem društvom ostalih gasilskih zvez za gasilsko počastitev na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič za korektno opravljeno delo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Hči Barbara in sin Tomaž z družinama Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče in dedek Tako sta z ženo Miro svoje življenje posvetila sinu Rafku, ga vzgajala in vodila po poti življenja. V dokaz je tudi zdajšnja mizarska delavnica, v kateri je Janko preživel ogromno časa. Zdaj pa v njej deluje tudi že njegov vnuk Gašper. z Vira Janku je bila v ponos tudi vnukinja Mateja, v zadnjih letih pa najmlajša pravnuka Lara in Beno. zahval a Franc Cmrekar Ob izgubi našega moža, očeta in dedija bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem domačim, sorodnikom, znancem, prijateljem, vsem sosedom iz Šubičeve ulice za izkazano podporo in izrečena sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Aleksandru Ureku, pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred, Zdravstvenemu domu Domžale, UKC Ljubljana, zdravnikom in sestram za njihovo strokovnost in prijaznost, Cvetličarni Vijolica iz Doba ter vsem vam, ki boste postali na njegovem grobu in ga ohranili v lepem spominu. Dragi Lipe! Vsi njeni v spomin Žalostno je, ko nekoga pogrešaš … in še bolj žalostno je, ko veš, da ga nikoli več ne boš videl, slišal in objel. Mineva 20 let od smrti očeta Marjana Grojzdka iz Domžal Otroci: Marjan, Metka in Marta Janko je svojo gasilsko pot začel v letu 1955, ko se je včlanil v takratno industrijsko gasilsko društvo Lip Radomlje, v letu 1964 pa se je včlanil tudi v gasilsko društvo Jarše - Rodica. V času več kot 60-letnega članstva v naši organizaciji je dosegel čin gasilca II. stopnje, tekmoval je v desetinah članov B in starejših gasilcev, s katerimi je bil udeleženec ne malo tekmovanj na vseh ravneh celotne gasilske organizacije. Aktivno je deloval v organih društva. Član upravnega odbora je bil med letoma 1980 in 2008, poleg tega je bil član Komisije za zgodovino med letoma 2003 in 2008. Za svoje vestno delo je bil odlikovan z značkami za dolgoletno delo za 10, 20, 30, 40, 50 in 60 let. Postal je prejemnik značke gasilskega veterana in prejemnik priznanj Gasilske zveze Domžale III., II. in nazadnje leta 2012 I. stopnje. V letu 2018 je postal prejemnik gasilskega odlikovanja III. stopnje. Igor Lipovšek Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin. Svoje življenje je že takoj posvetil delu z lesom. Izučil se je za mizarja pri Južin v Radomljah. Mladosti je potem moral pustiti svojo pot, saj ga je čakalo služenje vojaškega roka je v Titovi gardi v Beogradu. Rodni kraj mu ni dal samo znanja. Tam je našel tudi svojo dolgoletno življenjsko sopotnico in podpornico. Z ženo Miro sta se spoznala na veselici v Radomljah. Svojo ljubezen sta potrdila s poroko v letu 1960. Svoje domovanje sta si najprej uredila pri Kraljevih v Srednjih Jaršah, pozneje pa sta si nedaleč stran postavila svojo hišo, ki je postala topel dom njuni družini. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Sandi, Rafko in Mateja. Žal sta dva umrla že v rani mladosti. Vsi njegovi Gabrijela Vidmar Janko Gorjup se je rodil 24. oktobra 1932 v Gorici pri Moravčah kot prvi izmed sedmih otrok. Že leta 1939 so se z družino preselili v Radomlje, kjer je najprej obiskoval osnovno šolo v Radomljah in pozneje v Domžalah. Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas. Vedno boš v naših srcih domoval in naš angel varuh ostal. Vedno boš naše življenje, vedno boš naša ljubezen, vedno boš naš zlat Franci. Žalujoči: žena Nada, sin Aljaž, hči Dida z Matjažem ter vnuki Anja, Jakob, Ajda in Neža 5. avgusta je minilo pet let, odkar se je poslovila naša draga mama Janko Gorjup Pozneje se je zaposlil v podjetju Lip Radomlje, takrat paradnemu konju na področju lesne industrije. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja in podarjene sveče. Hvala uslužbencem Doma upokojencev MGC Bistrica za oskrbo, g. župniku z Vira in pogrebni službi Vrbančič za pogrebni obred in cvetličarni Na ovinku za čudovite aranžmaje. v spomin V soboto, 28. maja 2022, nas je pretresla vest, da je svojo življenjsko pot sklenil dolgoletni član PGD Jarše - Rodica Cenjeni sošolec in prijatelj, težko je najti besede, tiste prave, s katerimi se lahko poslovimo od tebe. Saj ne moremo verjeti, da si nas zapustil prav ti, ki si bil vedno poln energije in načrtov. Na nas sošolce in ostale prijatelje si s svojim značajem naredil izredno močan vtis. Tvoja neizčrpna dobrotljivost in vztrajnost se nam te dni vrivata v našo zavest. Na vseh področjih, kjer si deloval, si bil inovativen in zato si vedno našel pravo rešitev. V lepem spominu nam boš ostal kot hudomušen človek, poln idej, nepopustljiv, človek širokega znanja in bistrega uma. Predvsem pa te je vse življenje krasila skromnost in poštenost; to zmorejo le redki. Za mnoge od nas si ustvaril neizbrisen lik kot športnik, poštenjak in iskren prijatelj. Spomini, ki smo jih ustvarili skupaj, nas povezujejo. Ko smo se srečevali ob različnih priložnostih, si bil ti tisti, ki je priklical lepe spomine na naše mladostne zgode in nezgode ter nas s tem opominjal, da mladost ni stvar letnice rojstva, ampak volje, duha in srca. Bil si motor naše generacije. Ponovil bom tvoje zapisane besede, ko smo se dobili, ko smo bili stari 50 let in več. »Ampak aplavz utihne. Slava zbledi. Nagrade izgubijo sijaj. Dosežki se pozabijo. Ljudje, ki naredijo naše življenje bogato in drugačno, niso tisti z najvišjimi diplomami ali najboljšimi rezultati, niti tisti z največ denarja ali najvišjimi nagradami. To so vsakdanji ljudje, ki jim je veliko do tebe, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s teboj. Zato nikdar ne pozabi sošolcev.« Igor, svet bi bil lepši, če bi premogel več takih ljudi, kot si bil ti. Dragi naš Lipe, tvoja podoba bo zagotovo med tistimi, ki ne bo zbledela in jo bomo odnesli s seboj na drugo stran mavrice, kjer se ti bomo spet pridružili … Miha Cerar Člani PGD Jarše - Rodica si ga bomo najbolj zapomnili, kako je vedno bil pripravljen vsem in vsakomur priskočiti na pomoč. Dokaz temu je tudi pomoč pri dokončanju župnišča v Jaršah, ki se je gradilo v začetku devetdesetih let. Janko se je s svojim trudom dokazoval od prvega dne vstopa v naše društvo. V gasilskem domu je pustil ogromno število ur, zato da se lahko danes pohvalimo s takim društvom, kot ga imamo. V naše društvo je prinesel ogromno znanja in izkušenj. V zadnjih letih, ko je bolezen napredovala, smo se večkrat spomnili nanj z obiski na njegovem domu. Kljub drugačnim časom je dal marsikomu vedeti, da delamo dobro ter vodimo gasilsko društvo po začrtani poti. Janko je v našem društvu pustil velik del svojega življenja, del, ki se imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica. Na koncu vsem domačim in svojcem na tem mestu v imenu društva izrekamo globoko sožalje. Janko, hvala in zadnji gasilski pozdrav: Na pomoč! PGD Jarše - Rodica Robert Koščak SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pis­no v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si (Rok za objavo v naslednjem izidu Slamnika je 14. september 2022.) letnik lxii | avgust 2022 | številka 8slamnik | 39 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13), 6. člena Odloka o izdajanju javnega glasila Slamnik (Uradni vestnik Občine Domžale št. 6/12 in 8/13) je Svet Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika na predlog direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Jureta Matičiča na svoji 6. korespondenčni seji 24. 8. 2022 sprejel naslednja Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. PRAVILA Ste izobesili zastavo in zakaj ne? Najbrž ne bom zapisal nič novega o izobešanju zastav, kot so pisali mnogi pred menoj, najbrž bo tudi kdo za menoj. Največkrat sem namreč o zastavah prebral, da za Slovence lahko rečemo, da jih bolj ne izobešamo kot izobešamo ... in žal to lahko rečem tudi za krajevno skupnost, v kateri živim. Ni bilo prvič, ko sem na slovesnosti ob prazniku Krajevne skupnosti Dob, dan pred 7. avgustom 2022, povabil udeležence, da naslednji dan, na praznik KS, izobesijo zastave. Nisem veliko pričakoval od svojega vabila, pa vendar je bilo razočaranje naslednji dan veliko: poleg zastave na sedežu KS Dob sem našel izobešene le tri zastave, med njimi tudi zastavo na svojem domu, ni pa bilo niti zastav na drogovih ob cestah in ulicah naše KS. Zakaj? Zakaj se vodstvo Krajevne skupnosti Dob ni potrudilo in zagotovilo izobešanje zastav v Dobu, če že imamo krajevni praznik in zastavo. S tem bi vse krajane in krajan- ke opozorili na praznik, hkrati pa bi, pa ne le ob prazniku KS Dob, temveč tudi ob drugih praznikih izkazali svoje domoljubje. Saj – le zakaj imamo potem zastave, celo zastavo KS Dob smo dobili in to je pohvalno, če jih ne izobešamo, pa njihovo uporabo ureja celo neki zakon. Žal pa zastav ni tudi ob drugih praznikih, tudi v drugih krajih, celo v Domžalah najdemo le sem in tja kakšno, medtem ko v sosednjih občinah zastav ne manjka. Razmislite o tem, dragi krajani in krajanke, spoštovani občani in občanke ter poskušajte ob naslednjem prazniku izobesiti zastave. Razmislek pa tudi vodstvu občine – zdi se mi namreč, da je vsako leto manj zastav na drogovih, namenjenih izobešanju zastav. Jože Lončar, kr ajan Doba Tako je to pri nas Dne 3. 4. 2018 sem na krajevno skup­ nost poslala sledeči dopis! Preletela sem zapisnike vaših sej. Predlagam: l. P  rostor med mostom na glavni cesti v Dragomlju in med prvim mostom proti hribu (na levi strani) bi se dal lepo preurediti v park, da se ne bi zaraščalo. Treba bi bilo napeljati zemljo, poravnati, vsejati travo in posaditi par dreves, dodati dve ali tri klopi in seveda kanto za pasje iztrebke, pridobili pa bi tudi parkirišče za avto ali dva, da ne bi po gmajni parkirali po travnikih. 2. Cesta skozi vas je nevarna posebej za pešce in kolesarje. Dobro bi bilo urediti pločnike vsaj tam, kjer je to mogoče oziroma so že delno postavljeni robniki. Sprašujem: l. Kakšne možnosti ima občan, če vidi pasje sprehajalce, ki ne počistijo za svojim psom? 2. Kakšni so predpisi za jahanje – gibanje konj? 3. Kdo skrbi za vaško cesto oziroma luknje na njej proti hribu? Prosim za odgovor. Do danes 3. 8. 2022 nisem prejela odgovora. Tako je to pri nas. In kako je pri vas?  O IZRABI OGLASNEGA PROSTORA JAVNEGA GLASILA SLAMNIK ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV OB VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE 2022, KI BODO V NEDELJO, 23. OKTOBRA 2022 V času volilne kampanje mora javno glasilo Slamnik ob razpisu volitev del prostora nameniti za predstavitev predsedniških kandidatov. Odgovorna urednica mora vsem organizatorjem zagotoviti enake pogoje za objavljanje. V javnem glasilu Slamnik bo vsem kandidatom na volitvah za predsednika apri objavi volilnih propagandnih sporočil. Objava bo omogočena v deveti (9.) številki Slamnika, ki bo izšel v četrtek, 29. septembra 2022. Posamezen kandidat ima na voljo objavo enega (1) oglasa, na osnovi sprejetega cenika pa ima na voljo tri možnosti glede velikosti oglasa: CENIK VOLILNIH IN REFERENDUMSKIH OGLASOV POLITIČNIH STRANK IN LIST velikost...................... (širina x višina)................................................ cena brez DDV������������������������ 1/2 strani................................. 260 mm x 182 mm / ležeče.................................................... 305,00 evrov���������������������������� 1/2 strani................................. 128 mm x 368 mm / pokončno........................................... 305,00 evrov ��������������������������� 1/4 strani................................. 128 mm x 182 mm........................................................................ 162,50 evroa����������������������������� Vlogo z naročilnico za objavo oglasnega sporočila, ki določa predvideno velikost in obliko oglasa, morajo oddati pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do 15. 9. 2022 do 12. ure na uredništvo javnega glasila Slamnik, in sicer na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale (s pripisom »Volitve predsednika RS 2022«) ali na elektronski naslov urednistvo.slamnik@kd-domzale.si. Pooblaščeni organizatorji volilne kampanje morajo končno obliko oglasa v izbranem in predpisanem formatu in z obvezno navedbo naročnika oglasa poslati po elektronski pošti na naslov urednistvo.sla­ mnik@kd-domzale.si do 26. 9. 2022 do 12. ure. O vrstnem redu in mestu objave prispelih oglasov bo glede na velikost in možnosti oblikovanja posamezne strani v glasilu odločala tehnična urednica. Oglas bo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu najpozneje do 23. 9. 2022. Pravila bodo objavljena na spletni strani Občine Domžale ter v osmi številki javnega glasila Slamnik (izid 26. 8. 2022). Predsednica Sveta Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Andreja Pogačnik Jarc, l. r. ZAHVALA DRUŽINE JERAS Iskrena hvala za hitro in nesebično pomoč ob požaru, ki je na naši kmetiji na Velikem Hribu 1. avgusta 2022 uničil ostrešje in pretežni del kmetijske mehanizacije. Ob tem se najprej in iskreno zahvaljujemo gasilcem, sosedom in znancem, sorodnikom, KS Tuhinj, lovcem in Konjerejskemu društvu Tuhinj ter vsem donatorjem. Hvala tudi sodelavcem Komunalnega 2022 Dacia d. Avtoset podjetja Kamnik, o. o. SLO-aVG.pdf 1 8/23/2022 Posebej se zahvaljujemo tudi kmetom za darovano krmo za živali, in sicer kmetom iz občin Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Trzin, Moravče, Mozirje in Gornji Grad. Iskrena hvala pa drugim posameznikom, ki ste nam nesebično priskočili na pomoč ob naši nesreči. 11:58:50  M arija Müller MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Iščemo zanesljivo in urejeno mlajšo upokojenko za občasno čiščenje hotelskih sob. Hotel Krona, Ihanska cesta 2, 1230 Domžale. t: 01 724 06 00 C Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi M med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) Y ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: CM slamnik@kd-domzale.si MY SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO CY ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. septembra 2022. CMY K Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 14. septembra 2022, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJ Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si Družina Jeras (Ocvirk) 40 | slamnik številka 8 | avgust 2022 | letnik lxii nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si NAGRADNA KRIŽANKA 7 Rešitev križanke – vodoravno: valeriana, feral, Kerr, Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2022: Pavla Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za predstavo / koncert v KD F. Bernika Domžale do konca leta 2022) Matevž Vrhovnik iz Mengša (knjiga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) Karmen Sovič iz Kresnic (2 vstopnici za Mestni kino v KD F. Bernika Domžale do konca leta 2022) nagradna križanka 8 steradian, Izola, Anit, Tamariske v laguni časa, AM, ril, atom, IM, rak, jao, Taos, Ksenija, oma, Andre, boraks, Nen, Nagrade podarja: par, lat, anoli, anevrin, krida, rek, vest, Crane, liči, RA, arete, Kulturni dom Tver, obnova, svečava, sen, boj, Iška, zet, kancona, Alamo, Franca Bernika avtor, žoga, Sas, sokol, tirnica, ekotip, avizo, Ank, vagonet, VI, nanos, avatar, rojak, Maji, ptičar, ranina, Olas, erg, Abi, Domžale, nav, jat, DB, teror, los, žrebčar, Res, rafal, raža, Riesa, Arion, Ljubljanska c. 61, Ali, Erede, ocep, strnad, omet, pav, mena, etanal, emu, Lia, 1230 Domžale Iko, Sam, Inka, ože, KU, ksilit, Hal, AT, Edam, gig, Leone, Aruna, Kirka, ritem, Antal, špica Geslo križanke: FILMSKI VEČERI V ARBORETUMU Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale nagradna križanka 8 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Zgodovina Fare Domžale, 1 2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale do konca leta 2022 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma do konca leta 2022 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 19. 9. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GIMNAZIJA TRGOVEC AVTOSERVISER INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) www.ssdomzale.si CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE 01/724 - 06 - 30