Barica Marenti~ Po`arnik, Jana Kalin, Barbara [teh, 
Milena Valen~i~ Zuljan 
U~itelji v prenovi – strokovna avtonomija
in odgovornost
Filozofska fakulteta je izdala knjigo z naslovom U~itelji v prenovi – strokov-
na avtonomija in odgovornost, ki so jo napisale ddr. Barica Marenti~ Po`arnik,
dr. Jana Kalin, dr. Barbara [teh in dr. Milena Valen~i~ Zuljan.
Delo je evalvacijska {tudija nekaterih vpra{anj kurikularne prenove {olst-
va pri nas in spreminjanja u~iteljevega polo`aja. Kot pi{e v uvodu, je namen
dela ugotoviti, kako osnovno{olski in srednje{olski u~itelji razumejo cilje kuriku-
larne prenove, katere spremembe uvajajo v pouk, kako ocenjujejo svojo priprav-
ljenost na novosti, v ~em bi potrebovali dodatno znanje, pomo~ in oporo, kaj jih
spodbuja in ovira pri uveljavljanju strokovne avtonomije.
Kot avtorice zapi{ejo, je eden od namenov pri~ujo~ega dela pokazati, kje
nastajajo najve~je razlike oziroma te`ave pri uresni~evanju nacionalnega
kurikuluma, kot je opredeljen v Beli knjigi.
V uvodu teoreti~nega dela je pozornost posve~ena vpra{anjem u~iteljeve
avtonomije in njenega bistva, to je mo`nosti in sposobnosti (so)odlo~anja o
strokovnih zadevah, pri ~emer se lo~i »{ibka« in »krepka« avtonomija. Definira-
jo se {e pojmi, kot so raz{irjen, odprt, omejen, novi profesionalizem, pojasnjuje-
jo notranje in zunanje meje avtonomije, kar si lahko v nekem pomenu razla-
gamo tudi kot razmerje med subjektivnimi in objektivnimi pogoji, ki dolo~ajo
u~iteljevo avtonomijo. Pravzaprav je ve~no vpra{anje, kak{no je pravo razmer-
je med »notranjimi« in »zunanjimi« mejami avtonomije.
Po mnenju avtoric je eden od problemov uresni~evanja avtonomije preve~
normativnih predpisov, z eksternim preverjanjem vred, ki kot zunanji okviri da-
jejo u~iteljem premalo mo`nosti za avtonomno delo.
Profesionalna usposobljenost je eden od temeljnih pogojev u~iteljeve
avtonomije; u~itelj s pomanjkljivo (slabo) strokovno izobrazbo se namre~
avtonomije boji, ker ne ve, kaj z njo po~eti. Po mnenju avtoric na{ sistem izo-
bra`evanja pomanjkljivo usposablja u~itelje za to vlogo ({e zlasti predmetnih
u~iteljev), slabo je urejeno pripravni{tvo in premalo poskrbljeno za stalno
strokovno usposabljanje. Seveda krivde za vse te pomanjkljivosti ni mogo~e
naprtiti samo {olski politiki in sistemskim ukrepom. Velik del »zaslug« za to gre
pripisati tudi subjektivnim dejavnikom, vplivnim nosilcem posameznih pred-
metnih znanosti z dolo~enimi izoblikovanimi stali{~i o vlogi posameznega pred-
meta v {oli ter temu ustrezno oblikovanemu (pri~akovanemu) u~iteljevemu liku.
186 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006

Okoli tega se vrtijo tudi vpra{anja empiri~nega raziskovanja.
V raziskavo so bili zajeti u~itelji osnovnih (devetletke) in srednjih {ol (gim-
nazijski program), ki so v dveh letih (2000–2002) za pouk uporabljali prenov-
ljene programe.
Za zbiranje podatkov je bil oblikovan enoten vpra{alnik, ki je prilo`en delu.
Predlo`eno besedilo sicer podrobno raz~lenjuje raziskovalna vpra{anja, metodo
raziskovanja, subjekte, pripomo~ke, postopke zbiranja in statisti~ne obdelave podatkov .
Empiri~na analiza prikazuje rezultate odgovorov na naslednja {ir{a
raziskovalna vpra{anja: kako u~itelji pojmujejo prenovo in do`ivljajo avtonomi-
jo; kako u~itelji pojmujejo namen prenove; u~iteljeva presoja razbremenjenosti
u~nih na~rtov, vpeljanih sprememb, podpore, pomo~i in ovir pri tem; u~iteljeva
presoja vpliva razli~nih dejavnikov na pouk in od ~esa; u~iteljeva presoja lastne
usposobljenosti za strokovno delo; pogledi u~iteljev na cilje, njihovo doseganje
in kriterije ocenjevanja; pojmovanje u~iteljeve vloge.
Na ta raziskovalna vpra{anja se navezuje {e vrsta podvpra{anj, od
razumevanja ciljev kurikularne prenove prek vpra{anj pripravljenosti in us-
posobljenosti za spremembe do ocenjevanja. Delo torej raziskuje procese in spre-
membe, ki se dogajajo na »oddel~nem« in predmetnem nivoju ter se nana{ajo na
analizo polo`aja u~itelja, njegove vloge in usposobljenosti za sprejemanje nove
vloge ter spreminjanje {olskega dela.
[tudija je pisana metodolo{ko logi~no, jasno, pregledno, preprosto,
razumljivo {irokemu krogu strokovnih delavcev, vendar metodolo{ko korektno.
Sprotne interpretacije dobljenih podatkov sicer niso preve~ iz~rpne, kar pa je po
mojem mnenju prednost, ker se tako ne zapirajo »obzorja« interpretacijam
drugih, {e zlasti u~iteljem. Iz~rpnej{i so zaklju~ki in predlogi.
V zaklju~kih in predlogih se povzemajo najpomembnej{e ugotovitve em-
pirije in izpeljujejo kar precej natan~no oblikovani predlogi za delo. Vsakdo, ki
ga zadeva kurikularna reforma, {e zlasti pa tisti, ki se ukvarjajo z didakti~no
prenovo {ole, bodo lahko na{li svoje mesto in vlogo. 
Ugotovljeno je, da je pojmovanje avtonomije pri u~iteljih zelo razli~no, da se
stopnja njihove avtonomije ni spremenila, da so bolj kot predmetni u~itelji
avtonomni razredni u~itelji. Od stopnje {ole je odvisno tudi razumevanje namena
prenove. Razredni u~itelji vidijo kot poglavitni namen prenove »{olo po meri
u~encev«, predmetni u~itelji pa izpostavljajo predvsem bolj kakovostno delo.
Raziskava je pokazala, da se namen kurikularne prenove razume precej zo`ano,
{e zlasti pri gimnazijskih u~iteljih. Ve~ina u~iteljev tudi ugotavlja, da u~ni na~rti
niso bili razbremenjeni, kot so `eleli. U~itelji so v pouk vna{ali tudi spremembe.
Vsebinske spremembe so najpogostej{e za gimnazijske u~itelje, spremembe pri
na~inih pridobivanja znanja ter utrjevanja pa za razredne u~itelje. Dve tretjini os-
novno{olskih u~iteljev menita, da sta bili dele`ni dovolj podpore pri svojem delu.
Da ve~ kot ~etrtina gimnazijskih u~iteljev meni, da take podpore ne potrebuje, pa
je bilo pri~akovati. Zato imajo avtorji svojo interpretacijo. Razumljivo je, da
strokovno pomo~ u~itelji i{~ejo in tudi najdejo med kolegi (sou~itelji) na {oli. Ni pa
po na{em mnenju presenetljivo, da redkeje, kot bi pri~akovali, i{~ejo podporo pri
Poro~ila, ocene 187

svetovalnih delavcih. To je bilo ugotovljeno `e z empiri~no raziskavo o organi-
zacijski in vsebinski podobi pedago{ke slu`be leta 1991. Raziskava je tudi pokaza-
la, da ve~ina u~iteljev meni, da zunanje preverjanje vpliva (tudi negativno) na de-
lo pri pouku. Kar zadeva njihovo oceno o usposobljenosti, menijo, da so najbolje
usposobljeni v poznavanju vsebinskih novosti pri predmetu, za u~nociljno na~rto-
vanje pouka in vpeljevanje razli~nih oblik in metod pouka (torej za vodenje u~ne-
ga procesa), najslab{e pa za integracijo otrok s posebnimi potrebami, uvajanje
nivojskega pouka in obvladovanje razreda (odnosov, vzdu{ja, kulture sodelovanja
itn.). Verjetno bi jim prav na tem podro~ju najve~ lahko pomagali svetovalni delav-
ci, vendar so za mnoge u~itelje ta vpra{anja drugotnega pomena. Premalo se
zavedajo, kako mo~no vplivajo ta vpra{anja na u~enje in u~no delo v razredu.
Lahko re~emo, da so bili pri~akovani rezultati raziskovanja prednosti in slabosti
nivojskega pouka. Homogenost skupin, ki se z organizacijo nivojev same po sebi
oblikujejo, je, kot ugotavljajo u~itelji, tako prednost kot slabost.
Najve~ja vrednost {tudije je, da o vlogi, polo`aju, usposobljenosti, {ibkih in
mo~nih podro~jih, odlikah in pomanjkljivostih svojega dela in dela {ole, kuriku-
lumih in kurikularnih ciljih govorijo u~itelji, torej tisti, ki vse te spremembe
neposredno do`ivljajo in izku{ajo. ^e jim dajemo in priznavamo avtonomijo, ~e
verjamemo vanje in v njihove sposobnosti, potem je logi~no, da morajo biti u~itelji
tudi prvi ocenjevalci svojega dela, njihove ocene (samovrednotenje) pa vsaj
enakovredne in enako pomembne kot zunanje ocenjevanje.
[tudija ima ve~ vrst uporabnosti:
– Njena uporabnost je najprej v tem, da so rezultati lahko pomembna podla-
ga oziroma izhodi{~e za dopolnjevanje {olske politike. Evalvacijska {tudija namre~
poka`e mo~ne in {ibke strani {olske prakse v izvajanju kurikularnih ciljev (spre-
memb), nalog, usposobljenosti ter dojemanja polo`aja in avtonomije u~iteljev. Ker
se (logi~no) stopnja in kakovost uresni~evanja kurikularne pre-nove merita po stop-
nji uresni~evanja v praksi in ker je zate~ena praksa tudi realno izhodi{~e za spre-
jemanje novih spodbud razvoja, je pri~ujo~a raziskava lahko izhodi{~e {olski poli-
tiki za sprejemanje novih, konkretnej{ih ukrepov in postopkov za uresni~evanje
ciljev kurikularne prenove, povezane z u~iteljem in njegovim delom v razredu.
– [tudija je uporabna tudi za na~rtovanje strategije notranje prenove
posameznih {ol. Ravnateljem, svetovalnim delavcem in u~iteljem bo lahko v po-
mo~ pri ocenjevanju svojega polo`aja in dela, pri na~rtovanju razvojnih pro-
gramov {ole ter kratkoro~nega in dolgoro~nega strokovnega spopolnjevanja.
Raziskava je znova potrdila, da usposabljanje ne sme biti usmerjeno samo v
spopolnjevanje v o`je strokovno podro~je, pa~ pa tudi v pridobivanje potrebne-
ga pedago{kega in andrago{kega znanja za usmerjanje dela posameznih skupin
u~encev, obvladovanje razreda, sposobnosti za sodelovanje s kolegi itn.
– [tudija bo lahko v pomo~ u~iteljem, ki pripravljajo in usposabljajo
osnovno{olske in srednje{olske u~itelje. Opozarja jih, kak{no je resni~no stanje, na kaj
naj bi bili {e posebno pozorni. [tudija bo zato lahko tudi v pomo~ {tudentom pri pri-
dobivanju znanja in usposabljanju za u~iteljevanje. T o je zagotovilo, da se bo delo zna{lo
tudi na policah osnovnih in srednjih {olah ter fakultet, ki usposabljajo u~itelje. 
Dr. Metod Resman
188 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006