Stev. 164
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v sredo 18. avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
ls!n!k XLV
Ithaja — uvzemAi	— vsak dan ijutraj. — Urt*. . ulica sv.
Fr<m&Bka AsiSkes* **	-'istropja. — Donisi oožiljajo ured-
rofcvu. — Nefrankiieaa	—
Itoajateij ir ndgovor«? u. .	Kopriva — Uueov
ftdinosti — Tla* tifcl:«rae Edinost.	po!
Uu L 32-— in c*Iu ««to L 60.—. — Telefon uredništva In uprava štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številka v Trstu in okolici po 20 »toiink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 btot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, u'ica sv. Frančiška Asiškega itev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-37.
M „rešitev" mm vprašanja
V %eh p&6*h dnevih* .ko se človeku možgani o (posebno na Rek:, pravijo, da je hudo urofte), se pripravil j ajo D' Aanunz.ro m njegovi •cB^čn&žl oa proglasitev ^neodvisnosti« Reke.
Aamiinz^ev rarunaster za vnanje stvari*, Ai-fceste d<e Ambris se je povrnil pred kratkim iz Hono, k-jer mu je Gieliiti izjavil .na kratko, da ud priključite v Reke k Italiji za sedaj niii arn-biiti ni In D'Arjiunziu r,i preostcio drugega?, nego, da -abd na svojo .prisego: Ali Italija ssnrt!«, da se »junaško« odreče prvi, kakor fcirug?, da čimprej poišče izhoda riz neznesiji-vc^a položaja. v katerem se nahaja Reka že ikoro leto dini :n ks > pc vzrc-či'1 gospodarsko propast prej tako cvctočcga mesta. Ta izl od Dag bi bil: neodvisna Ter,ki država.
Pred par dnevi je D'Annunzio sklical r>a Poki v gleda'rsću >Fenice shcd, kjer je njegov z.goraj isnenovanž pofcočnilk v glavnih bbrisih podal Haženm Rečancin načrt
ccvc državne ustave.
Držam bo republikanska. (K<ko to, da ne to D'Annasnzio kral ?) Pred stavkala jo bosta predse'cinri.k in odgovarala v 1? da, sestavljena iiz fez^.Njijeaih čiaraov zbornice <predstsjv>nvkov m gospodarskega sr.&ia — dve zbornici, ki bosta tvorili reški' paclamer/t.
Zbornica predstavnikov je politični, a gospodarski svet le-hnionl organ. Prva bo izvoljena. aat podlagi' splošne votline pravice, s proporce m in obveznim glasovanjem, cd vseh me-Jčanov, moškega in ženskega spola, k: so dosegli 20. leto; gospodarski svet bo .izvoljen r'3 »n&ščanov sorazmerno po kategorijah: delavcev, obrtnikov, trgovcev itd.
Odgovorno ministrstvo bi se ttvorilo za politične portfel e iz zborr.:ce; za tehnične iz gospodarskega sveta. Za preračune in zakonodajo bi bili obe zbornici s'kHcani k skupnimi
Reška država ne bo imela stalne vojake; toda vsi državljanu ženske in moški, bedo po švicarskem načinu od 18. do 50. leta vinjaki in bodo obvezan: pokoriti se vojaškemu ve zibanju v obliki, k: o določna tehniki. V polreb-nem slučaju bo nu^ei .p?1; k meni izročiti vso oblast predsedniku- ali pa vojaškemu diktatorju. Toda, ker obeh zbornic nim-a nihče pravice razpust-ti, bodo zamogle po končani nevarnosti zopet prevzeti vso oblast.
Progla's nove neodvisne države bi bil Je notranja (?) ustavo določujoča i«tvar, ki bi pa > dia jure položaj meste na zn-fnaj-n:<č ne izp*e-m'_n.ila. Bistvccio i;n mednarodno veljavo bi icnel proglas le, če bi -bil u: ^idr.o priznan od kake velevlasti. O mejah te nove države se O An -nimzio ni hotel izraziiti jasno 'in določno. Govorilo- se je o vkljucenju vzhodne istrske obali in obokov, ld nčso vsebovane v londonskem dogovoru, posebno pa Krka in Raba. Tudš glede ozeml a do preko Bakra (1) ni še izrečena ztidnja beseda.
Radi mednarodnega položaja pa ni Sključeno, da bo Italiji zabranjeno uradno pri poznanje pove države.
• • •
Toliko iz vesti italijanskih fcrgtov o D'An-nu rizi je ve m novem pus-tolovskem načrta ki ga fe razkril pered par dnevi svojim ardutom ob izključitvi reškega »Narodnega« sveta Torej ne več priključenje k Italiji za v^a.lco ceno; ne več blodno besedičenje o smrti, ki se mu je smtjal že vsak ctrok, aanpak nemirno, bcle5?t-rvo iskanje po rešMvi, ki naj bi vsaj na videz dv-o možnost za ča-tno umaknite v. Da ti ijn.d^e re mislijo resno, :;e cčividno iz tega, da so sauni prepričani, da te nove države, porojene -iz D'AtLniUiniziiijevih bolnih možganov, ne prizr.a noben diplomat —niti Ita'i.je ne, ker bi se s tem le osmešhJa. Gre torej, — kakor pravi D'Annunzio sam — za »notranjo« stvar, za : diomačo' reč. ki naj mu pomaga, da se umekne 2 Reke, kjer postajajo t-udi samodržcem tla prevroča. Samo da ne bo mogla nobena živa ekiša na svetu razumeli, kako da more fcoti proglasitev nove države j-notranja« stvar?
Le dva zakljiučka sledš.ta iz ;tega načrta reškega uzurpatorja: da -e namreč 1. aneksija Reke k Italiji izključene, in 2. da neznosni ia lALikc-polni položaj na Reki nc more trajsiti več tioft^o. Vse drugo jc čisto na-va'den političen oanivRet človeka, ki sluli da so mu dnevi štelž, da bo kmalu konec njegovega ?>ra'ta«, kjer je, ol»dian od vlačug in pustolovcev uprepastil mesto in tiseče ljudi v njem, da u-teši svojo b!amo strast p>o — slavi.
U dnevih veiiKiit odločitev
Pred r.ekt/liko dnevi so se pojavili v beri-^■ri'.skih in zagrebških lisl h glasovi, kd so povsem opravičeno vznemirili javno mnenje in naiširše narodne sloje, k'i so jim živci itak že pretreseni. MLsfeoso namreč glasove o posredovanju države Jugoskrvenov proti Rusiji. Bsli-gra ske novine so pred nekoliko dnevi, četudi indirektno, pa vendar dovolj jasno govor ide, tla bi enter.tni krogi na vsak način hoteli za-vleči državo SMS k oboroženemu posredovanju proti sovjetski Rusiji. Posebno se je v tem zmisiu komer. L'ral ii.timni zejutrk pri g. Vesni-ču, kJ sta se ga cdcležla francoski poslanik ra ruski (nebclAeviški) poslanik Slradman. O tem sestanku je bilo javljeno potom polurad-nih agencij, tla trna važen pelitičen pomen, ker so razpnatvJjaAi1 o vnanjch političnih vprašanih. Ku-Icm. vcanja .politična vprašanfa so bila to, je rajzv'imci ž o po prisotn&h i-ičnostih samih. Razgovor se ye morai got;aw> snkafct okolo naj-j>&Ii-t Zanih dogodkih; a tbo so ru-^sdoi, b:i?« rečeno: rusko - ententšn ■jpoj-. I)a fs pt4 iera ziastc;jažfl€ ruske vlad-c (ki f«a [t ^icer cašin e-iLeata sama ni priznala kot
tatke) moral vendar — pa naj, /bo t?udi U mimogrede —, apelirata na predstavi tel ja SHS, naj stori, vse, kar more, da pomore njegovi družba v tej zadregi — to je ipo vsem naravno. Da pa je njegov protektor (ki ravno sddta/: iz^ub^a svojega varovanca na severu) moral to prošn jo podpreti, pa trii o s katerimi-koli argumenti — to je tudi naravno. Nag bo, kakor hoče: taki glasovi so se čuli. A naš pregovor pravi: Kar govore na trgu, je bilo ali bo.«
Ententa je v svoji bcnbi z Rusijo doživela poraz tako v vojaškem kakor v diplomatskem pogledu. Prišlo je že tako daleč, da mora ententa po slili razmer privoliti v novo mirovno kcnlerenco, ki se je udeleži tudi Rusija rin na kateri se getovo dobro izkorigčra^o dosedanje mirovne določbe enterte. Najusodinee pa je za ertento to, da na to novo mirovno konferenco ne bo mogia priti več s tako zmaigoval-sko gesto, kakor Je Ifea »a posredovanja, v Pariz, ker Rusija! danes os poražena, kakor je bila ^Nemčija, pred letom dsii, m arva€ >e Rusi ja ce facto zmagovalka; enten<t»a ne pride na novo konferenco e'd'nstvena, 'ker je stališče njenih članov nepr.si.-n ruskemu vprašanju dija-mentralno navzkrižno. Do čim Anglija in Ita-li a po riii razmer kažete pomirljive tendence, pa se Francija, kaikcr se zdi, ne micre sprijaz-niiti z novim stanjem stvari, pak šlče še vedno novih s o trud ni.kov v borbi proti sovjetski Rusiji. Zdi se, da so njena prizadevan,a v Romunski padla na plodna tla, kar pa je povsem razumljivo, ker svobodna, demokratska in močna Rusi)«, ki «e že prikazale —četudi še ne;asno v scv e-tskem kaosu — pomena smrt za srednjeveške bojarvke sisteme. PoJeg Rcoivnske bu bJla po francoskem računu, naj-vredneja scde2ovalka na n snem preitiruskem de»'u — Jugoslavija.
No, tu so se francoski diplomate prevarili. Ponavljamo, da ne vemo, -ka.j je g. Vesnić izjavil na svojem prijateljskem pomenku enten-tiniim izv:š v-c le! ^m. Da si se je g. Vesnič še le pred malo \;eseci povmril v domevim? po večletnem bi'v ste.ju v Pa-rieu, dt m^r'dia ni dovolj poučen o vseh razmerah v Jugoslaviji in o razpoloženju v narcidu: vendiar fe mcTt»l kot človek našega plemena intuitivno slutiti, tda v vsakem, in tudi n3j.manje za; ostnem JiP^oslovenu živi čustvo Slovenstva, 'ki mu ne da e, da bi
ni>ti mislil na, borbtt a največjim in najdrai^im bratom — veUkjm ruskink narodom.
Ruskč narod j« preživita! težka krizo, to&a
—	ako nas ne varajo znamenja — j« to težko krizo trn prebolel tn simptomi zdravljenja <o tu! Ako bi; Jugoslovem danes posredovali v ruskih razmer ali, bi bilo to izdajstvo proti Slovamstvu in proti' — aebi'!
Danes, ko je ententa v zagati, ima zopet lepih 'besed šn svetov za Jugcs-lovene. Ti pa ne morejo občutili preveč hvaležnosti napram enlenti. Grenka prošlost in še ,težja sedanjost
—	jim ne dovoljujeta tega. Preveč {e bilo »zavezniške«. hinavŠ činel Preveč jujjo slovenske krvi se je prelilo za tuinske interese. Jug oslove ni so dobili" pretežak pouk, da bi šli še enkrat v ogenj po koštani — za 'd'ruge. Po dvoletnem natezanju enten-te še ni: rešila jadranskega vprašanja, ki j« iivliensko potrebno. Na ovojih številnih konfiuremcah je nenao in hladno šla .preko zahftev, proženj dn »aklinjan;a Jugoslovenov. Danes pa »e en-ternia zopet za-čer .a:, spominjati našega p'-emm, ali — za-stenj. Prihaja nova mirovna konferenca in na tej bo tudi Rusija reševala jugosvovenska vprašam
Angleži so hladni r^Čunarji. Ko .gre za njihovo korist, ne poznao s en time ntaln os LL. Oni danes radi nudijo reko itudij tistemu, ki »o mu biLi včeraij sovražniki, če to kaže. Z neverjetno lahkoto pozabljaio na to, kar je bilo včera;, to treba! mi-siliti račun a ti, kaj bo jutri! Ztibo presc'£;o rusko vprašanje danes drugače, nego pa nepremišljen r, vročekrvni Francozi. In v tako praktično politiko fiih sili tudi roogečni — ameriški str jo. Iz poroči v včerajšnjem izdati ju so posneli čitatelji, na kako stališče se postavka Amerika napram rusko-pc^skemu sporu. Američani izjavljajo, da poznao čustva Rusije, tLai vedo, da se 'ta bori za svojo obrambo. NaglaŠajo, da ne odgovarja dejstvom, če se današnja ruska vojska cznača za boljše viško zato, ker (e Lenjin na čelu ruske vlade. To dla je marveč narodna vojska, ki jo vodijo stsri narodni generali. Nadaljnje vesti :avlja>o, da bo ameriška vlada nasprotovala vsem ukrepom, ki bi fciiir usmereni na odprto vojno prdti Rusifi". Razlika med položa-ern -'\nier:ke in onim Anglije je le «ta, da je ta poslednja vezana s šovenis-tično Franci o, 'dio-čim ima Amerika povsem svobodne roke!
Rusi zasedli Varšavo?
Poročila si nasprotujejo
Vesti o dogodkih pri Varšavi nasprotujejo ena drugi, tako da ni mogoče vedeti, kakšen je prav7;3'pgrav položaj v onem odseku rusko-pcij^kega bc/š-ja, kakor tudi ne, ali so ru&ke čete že vtkcrakale v mes.to, ali pa ne. Vse prispele nam vesti se etrinja o edino le v tem, da i.so Ru*i, predvidevajoč srd't odpor na poljski sbrarti, xbrali 'okoli Varšave najboljše čete in pripeljali cigrcmen topniški maiterijal. Gotovo se zdi, da 16. t. m. Varšava Se ni bila v ruskih rokah; ka' pa se je potem zgodilo, ni jasno. V naslednjem objavljajo .prispele nam tozadevne vesli.
V LONDONU NE VEDO NIC O PADCU VARŠAVE
LONDON, 17. (S.) Neka vest Revterjeve
agencije pravi, da niso prejeli uradni londonski krogi nikskega potrdila vesti o padcu Varšave. Nasproti ipravi neka nedavna, brzo-avka medzavezniške misije v Poznanju z dne 16. t. m., da je bila prva poljska obrambna črta1 zopet vzpostavljena. Na jugu se je začel pcijski protinapad- Na jugozahodu se bcl,še-viki naglo umriks;<\
Varšava zasedena?
LONDON, 17. »Timesu« •pošiljajo iz Ko^vne-ga z dne 16. L m. poročilo 4. sovjetske a<r-ma'de v Vilni, ki javi a, da je tnla Varšava zavzeta včeraj. V Vilni so se vršile velike demonstracije v proslavo tega dogodka.
RUSKO POROČILO
CURIH, 17. (S.) Neka radnobrzcj&vka iz Moskve z dne 16. avgusta ob 22.15 razširja sledeče poročilo: Severo-vzbcfoo od Novoge-org! evska se nadaljujejo hud: boji. Naše čete so cd bile sovražnik-ai z kajcnc ■ n':n napadom in so zasedle razne točke. Zajeli smo topove, strojnice in ujetnike. V vzhodni Galiciji so naše čete po hudih bojih zasedle 14. avgusta Sobralski.
POLJSKA POROČILA
LONDON, 16. (S.) Poročilo poljskega glavnega štaba pravi: Borba je imela značaj velike srd^icf.ti pri Radzym:nu, ki je prešla nekcliko-kra>t iz rok v reke. Včeraj popoldne po hudi bitki	končno zavzeli Radzimčn. Sovražnik
imel zelo težke izgube v mrtvih in ranjenih. Naši oddelki so Lzvojevaii nekolike uspehov tudi v hclmskem in hrubežovskem predelu. Boljševik!, ki so bili prešli Bug med Hru-bežovim fn Vlcdavo so bili vrženi na desni breg reke. Na levem krilu so izvedli Pcljaki srečen napadi iz Modlina proti Mlavi. Južno od srednjega .teki' reke Buga so fc 'li cdbitč sovražnikovi napardi z velikimi izgubami za napadalca.
VARŠAVA, 15. (S.) Neko poročilo glavnega štaba javlja: Na severni fronta prodrrajo boljše vi ki dalje proti. Modlinu-Segresu. Sa\-ražni-kova konjica je dosegla Slerpe. Poljske čete se stekajo za obrambo prestolnice. Ob Seretu in Slripi in na drugih točkah fronte so bili beljševiški napadi odbiti. PoLjaki so zajeli neka- ujetnikov in orožia.
VARŠAVA. 16. (S.) Poročilo glavnega štaba: NaAa severna vojska nadaljuje protinapad z (uspehom. Število ujetnikov v okraju So-chen (7) znaša do se daj i 600. Poleg tega so zajeli rait oddelki 120 voz municije in 80 voz hrane. V varšavskem okraju je napadal sovražnik dne 14. t. m. trdovratno južno od
Sonjakavina.
| Zcyrzo, Budovisr, Okunieva in Bitka je bila zelo huda-
Nagla rusko BrcSI^Ja no peliskem levem Krila
PARIZ, 17. {S.) Iz Varšave poročajo z dne 16. t. m.: Bitka okoli Varšave se nadaljuje dilio na celi fronti. Napredovanje ruskih ar-njEidi v smeri proti poljskemu hodrflku c"b gdan-ski či-ti je hitro in mes>to Grandenz je v nevar-nciarti. V krajih, kjer so bili prej Nemci in ki so biii z versaillesko pogodbo priso,eni Poljski, boi;sevikii- ne nadlegujejo prebivalstva in ne delajo svoje navadne propagande.
Rusko napredovanje
KOENIGSBERG, 15. (S.) Rusi so aavzeli Vc-ldau dne 13. avgusta po hudi* bitki. Poljaki so se umeknili k Soebalu. Ruska konjica e dosegla Sierpe.
Ameriko bo pomagala Poljski
WASHINGTON, 15. (S.) Državni tajnik se 'e posvetoval s poljskim zastopnikom Bernickim o ameriški pomoči za Poljsko.
AMERIŠKE VOJNE LADJE V BALTIŠKEM MORJU
WASHINGTON, 16. (S.) Oklopni križarki *Pittsburg« rin. »Detrcid*-, ki. ste sedaj v Cher-borrgu (Francija, op. ur.), site dobili ukaz, naj cdpoiujete v Baitiško morje za varstvo ameriških koristi. Trd« se da e tema ladjama naloženo, naj cdplujeta v Gdansko, kamor so pr-ibežal's Amerikanci -z raznih delov Pevske. Nekc'.'ko uradnikov je tudi po drugih "baltiških krajih ;n med njimi tudi -tisti, ki jih poslala -Tne-rišktt vlada, da poročajo o položaju v teh deželah.
Vesti o ustanovitvi separatistične poljske vlade ▼ Poznanja neresnične
VARŠAVA, 16. (S.) Tiskovni urad vnanjega m ojstrstva javi a, da so vesti o ustanovitvi poljske separatistične vlade v Poznanju brez vsake podlage. Poljska vlada je še vedno v Varšavi. Vsa ministrstva poslujejo. De! funkcionarjev je bil premeščen v Poznanj.
Radiobrzc]a'vka iz Minska z dne 15. <t. m. javlja lažnjive vesti o domnevnih pogromih v Varšavi. Te vesti' so tendencijozne, ker vse stranke brez razlike veroizpovedi so se združile v sveto zvezo za obrambo domovine. Ži-dtevsko in poljsko prebivalstvo živo sodeluje pri obrambi glavnega mesta.
Premirje 30 dni med Rusi|o in Finsko
IIELSINGFORS, 15. (S.) Bilo je sklenjeno premir'e tridesetih dni med Rusijo in Finlan-dijo. Podlaga premirju je odstop se strani Rusije tistega dola Karelije, ki se nahaja med Ladcškim jezerom in Finskim zalivom. V zameno dobi Rusi a jamstvo v Finskem zalivu.
RUSI NA KAVKAZU
Rdeče čete so se združile s Turki
CARIGRAD. 16. (S.) Ruska beljše viška vojska, ki drži Zciuse, v« napredovala do mesta Naikič&ben In se tako .zd^uii'Ia s turškimi nacionalističnimi četami. Isti namen ima1 tudi 8000 Rusov, ki so zbrani v Tafi in ki so si prizadevali, da bi prišli v dotlko s kema];sli itur-ške čete) skozi Armenijo. Med tem so začela mirovna pogajanja med Armenijo in Moskvo, ki se pa vlečejo na dolgo radi zahtev moskovske vlade, ki zajhteva izpraznitev spornega
ozemlja v Azerbejdianu. Armenska vlada je odpoklical a iz Moskve odposlanstvo, ki ga je feila poslala pred nekaj časa. Določeno je, da se bodo pogajanja nadaljevala v Erivanu. Boli-ieviška propaganda v Armeniji se vodi dalje in gre za tem, da prckucne sedanjo vlado in postavi na njeno mesto sovjetsko vladavino, kot se je zgodilo v Baku.
Prvi spopadi med Rusi in Angleži v Perziji
LONDON, 16. (S.) Reu/terjeva agencija objavi a sledečo brzojavko iz Teherana: Angleške čete so prišle v dotiko z rdečimi četami med Menjel Gasvincm in Bamarladiadom. Rdeče čete so bdile močno utrjene na višini 1500 metrov in so se branile s strojnicami. Po Šest-urnem srditem beju so vladne čete zasedle položaj rdečih. Bitka traja da!>.
Časnikarji se udeleže konference v Minsku
VARŠAVA, 16. iS;) Včeraj ,je prispel odgovor sovjetske vlade, ki .prlvoljuje na prihod poročevalcev v Minsk. Rešile so se nekatere tehnične poteškoče glede poročevalcev. Danes so odipoitcvali m-nistri Vi'toš, Skilski, Da-szyneskd, Taszynjki, Katsi, Gropski in Sivvil-ski, ki so obiskali razne odseke na bojišču in ugotovili povsod izvrstno razpoloženje čet. Oklepni vđaik, v katerem se je vozil VitoS, je bil obstreljevan. V Varšavi vlada absoluten mir. Uvrščevarje prostovoljcev se nadal uje.
Ruska politika nasproti Poljski in Nemčiji Čičeržnove izjave
PARIZ, 17. »New York Herald < objavlja Ci-čerinove izjave v očigled padcu Varšave glede ruske politike nasproti Poljski in Nemčiji. »Ruska vlada ne namerava nikakor uničiti Poljske — je izdavil Čičerin — temveč želi jamstev pre ti novim ncpad'cm in vsled tega zahteva znižanje števila peljske vojske ra 50.000 mož. V svrho vzdrževala reda se bc'dio oborožili poljski delavci, organizirani v sindikatih. Ta delavska milica bc protiutež pol ski impe-rifaiisitičnš »šlalitic. Z oborožitvijo poljskih delavcev bo dc.no sovjetski vladi najboljše jamstvo za ohranili e v nrru. Istočasno se bo ruska vcV'ia umeknjla iz Poljske in njenih meja, kjer bo ostalo samo 200.000 mož. Poljska bo lahke obdržala toliko orožja, kolikor ga rabi za oborožitev omenjenega števila vojakov in organ:zćranega delavstva, a kar ji ostane, bo izročila Rusiji. Družine poFskih vojakov, padlih aH pohabljenih v vojni, bodo morale dobiti kos zemlje.«
Kar se tiče versailleske pogodbe, je izjavil Cičerin, da Rusiija nima nič opravili z versalle-sko pcgcd'bo in je ne priznava. N eni todnašaji s PoJjč,ko Jn Nemčijo teiuelje na podlalgii lastnih načel: v prvi vrsti priznanja pravice do samo odločbe, a pc»lem želje po miru.
Dokler se ne bo dosegel splošen sporazum z Anglijo, bo smatrala Rusfja, da ima popolnoma proste roke na vzhodu. Do kakšnih omejitev pride samo potom sklenitve pegodeb ali ka kih drugih dogovorov.«
»Liberte« pri občuje medtem pismo, ka ji ga je poslal iz Londona Kamene v, >ki je pisal tudi Lloydu Geccgeu, da sovietska vlada ne namerava iz.premen:-Li premirnph pogojev, sporočenih acigleški vladi, v kljub sovražnim činom Franci'e. V pismu, ki ga objavlja »Ldberte<, piše Kamen2v, da sovjetska vlada ne namerava nikakor vključili v premirne in mirovne peg oje kake klavzule v prid Nemčiji, kakor to trdi »lažnjivo bainkirsko in kapitalistično časo pisje, ne izpremeniti zapadne poljake raee ter odprav-Mi .gdanski hccln:k.
Izjavljam — pravi Kamenev — 1. da sovjetska vlada ni sklenila ne z Nemčijo ne s kako drugo državo n-ikakršnega dogovora, ki .bi bil izravno ali neizravno naperjen proti Pol ski; 2. premimi in mirovni pogeji ne vsebujejo ni česar, kar bi se tikalo ednošajev med Poljsko in Nemčijo, ali me e teh dveh držav; 3. sovjetska vlada zavrača z ogorčenjem vsako podtikanje, da bi se megla izra;biti njena zmaga nad' poljskim imperijalizmom v .svrho utrditve •militarizma v Nemoj i ali v kakršndsi bodi drugi državi; 4. sovjetska vlada cvaja rovarje-nje nemških imper jalistov z isto cdloonostjOj kakor rovarjen e francoskih i-mperijalistov.-
Bonor Ladi in LIoyd Georse o rusKo-poHsRsm vprašanju
Anglija ne bc podpirale generala Vrangela. —
Zavezniki ne soglašajo v ruski politiki
LONDON, 16. Dclnia rbornfca bi se bila morala ses-tati icpoldne k za:dn'i seji pred počitnicami, toda Lloyd G-ecrge, ki je prispel v London davi, se je želel prej posvetovati s svojimi' tovariši* o pcJj&kem vprašan u, -in zato je bila seja odgedena na pcpcldne.
Po otvoritvi seje je Bonar Law predložil predlog, naj se zasedanje zbornice cdgcdi do 19. oktobra, a če bodo to zahtevale državne koristi, naj se skliče tud: pred tem dnem. Bonar Lavv ;e nalo izjavil, da je bila vladna politika, kar se iiče rusko-pcljskega vprašanja, točno pojasnjena v Lloyd Georgecvem govoru minulega tedna, v katerem so bili razloženi pogoji, ped1 katerimi ti Anglija posredovala v rusko-pcljskem sporu. Naše stališče nasproti temu vprašan u je popolnoma neizpremenjeno in drugili vesti, razen onih, ki so jih objavili listi, ni.
Ministrski predsednik, je rekel Bonar Eavv, je objavil sklepe konference. Eden (prviii sklepov je, da se ne bo pedvzela proti Rusiji nikakršna sovražna akci a, če se ne bo ogrožala peljsksi neodvisnost; drugi sklep je da se Anglija in Francija ne boste vtikali v ruske notranje zadeve, če se Rusija ne bo vtikala v notranje zadeve kake druge države; tret i sklep določa, da; Anglija in Francija ne boste nikakor posredovali, če bo poljska vlada sklenila mir s sovjetsko vlado, pa naj bodo mirovni pogoji kakršnisibod':. Veseli me — je rekel Bonar
ki odobrila nase sklepe in jih označila za dobre.
Če bii mirovni pogeji ne bili iskreni in bi Rusi poizkušali ogroziti pol sko neodvisnost s tetm, da ji stavijo neizvršljive pogoje, tedaj bi se morala upoštevati druga predvidevana smer naše politike. Toda upravičena1 je domneva, da se ta ne bo zgodilo, ker sov'etska vlada je izjavila na najbolj odločen način, da ne namerava vsiliiti dirugih pegejev, in še le včeraj je Kamenev izročil ministrskemu predsedniku pismo, k: pravi, da se sporočeni mirovni pogoji ne bedo prav nč dzpremenili. Jaz govorim v imenu vlade, ki se obvezuje, da bo sklicala dolnjo zbornico v slučaju potrebe, česar pa jaz ne predvidevam. Na1 vsak način ne bo vlada ukrenila nikakršnega koraka, preden se skliče zbornica in preden sc 'cdobre ukrepi, ki jih nameravamo ukreniti.
Hočem reči še nekaj: Obstoja s>tvar, ki jo je svet potreben, in >to je — mir. Karmi hočemo, je mir in kar se tiče na^s, m naša nailoga določevati kaki državi njeno vladne: obliko. Na podlagi tega načela, in sCiino itcga načela, je moj pri atelj {J. Lloyd George izraeči poljski vladi sveje mnenje o primernosti sestanka konference v Londonu, ki naj bi zagciLovila mir. Če se nam ne bo posrečilo doseči splošnega miru, je dolnja zbornica lahko gotova, da angleška vlada ne bo zavlekla države v nikakršno! podjet e, ki bi 'imelo značaj vojne, izvzemši talk povod, da hi država morala odobrili ukrepe, ki jih vlada sklene.
Govorili so nato Asquith, ki je izjavil, dia bi morala tud'i Anglija pripravljena, kakor je Italia, stopitti v u-radne st ke s sovjetsko v!ai-do, namesto d»a se pogaja z osebami, ki na-ma.jo nikakršne diplomatske misije.
Končno je govoril LIoyd Gedrge, ki je najprej odtgovoril na nekatera! vprašana glede vpliva pritiska (laburistične stranke na vladno politiko nasproti Poljski in Rusfji. Ministrski predsednik je izjavil, da ne smatra za preveč nevarno dedovanja la'buri>£.l:;cne stranice, ki izdaja ukrepe v svrho ustanovitve pravih sov c-tov po celi Angliji in bi hoteloi vsiliti vladii svojo' politično smer, ker laburist: da se pii-pravljajo na ulem v rat, ki so že odprta. Govornik je naito govoiil o izraoljan u Zveze nar >-do v kot orožja za nap aide proti vladi in izjavil, da se s tem nedela Zvezi nčikcukršna usluga. Zveza narodov ima. veliko obvez nasproti angleški vladi, ker če bi je nc <b»:!" mg'ešk:i v!ada podpirala, bi o.ploh ne b la omenjena v mirovni jpc^godbi; ko se bc- želelo .posredovanje te zveze, bo angleška vlada prva, ki bo poc'ipi-rala ta predlog. Tod.i .po Lloyd Georgeovem mnen'ii bi bilo posredcvr£.ije Zveze narodov v slučaju Pcl.jvke izastonj, ka;ti Zveza narodov more poslovati edino le v slučaju scg!.'Snos<ti. ne glede ruskega in poljskega vprašanja zavezniki niso bili istega fliiiena. Kar :pa se t:če Rusije, je ta izjavila, dia ne bc sprejela nikakršnega posredovanja Zveze narodov in je tudi odklonila sprejem n ene delegacije.
Govornik .je nato .polemiziral s poslancem Clyresem, protestirajoč proti itrdi'tvi, da je vrhovni svel imel tajne seje, na katerih je sklenil ukrepe, ki se niso obavili in poudarjajoč, da bi udejstvitev pcslančeve zahteve po pripustitvi večjega števila odposlancev vsake države k mednarodnim konferencam cmomogo-čila vsako delo. Govornik jc točno pojasnil zbornici vladno politiko. Delavska stranka pozna sedaj dobro to politiko in če je imela kake dvome, bi bila lahko vprašala; en bi bil odgovoril na -tozadevna vprašanja. Politika angleške vlade nasproti Polski se ni prav nič iz-premenila od sestanka v Spa Ln IIytheju, o terem je zbornici porečal, in zdi se, da se ta politična smer ne razlikuje cd smeri, ki jo je objavil delovni odbor laiburisitčne stranke. Govornik opozarja, da bc vlada pobi ala z vsemi sredstvi poizkus vsilit ve gotove pcliitične smeri potom delovanja, ki "ima namen izpodkopati temelje države demokratične ustave. »Kar se tiče našega sporočila Poljski vladi je izjavil Lloyd George — upam, da ga bomo mogli kmalu objavili zbornici. Vzrok, da teh sporočil ne obavljamo sedaj, tiči v tem, da smo mi javili poljski vladi svoje mnenje popolnoma zaupno v času, ko smo vedeli, da se pripravlja na konferenco v Minsku. Smatrali smo, da j*e dobro, če izve že naprej za vzroke, zaradi katerih ji (e bilo nemogoče pomagati. Obžaljivo je, da se poljska ni vdala našim željam; če bi bila to storila, bi bila preprečila veliko nesrečo.
Lloyd George je neto govoril o vprašanju priznanja Vn2ngelove vlade. Izt'avii je, da nvu je angleška vlada sporočila, da -bo sam odgovoren za svoje nadaljnje vojevanje proti Ru-s**, ker pa general Vrangel nadaljuje svoje operacije, je sam odgovoren za svoje postopanje. Pri njem ni nikakršne angleške vojaške misije, temveč samo en častnik, ki vrši infor-. mac*isko službo.
Nemci zahtevajo italijansko zasedbo Koroške
Celovec 17. »Freie Stnmmen < priobčuje o oklic na plebiscitno komisi70Srsestavljen baje od prebivalcev pasa A. Oklic našteva dozdevne krivice, ki se gode baje lemu prebi val. tv u s strani jugoslovenskih oblasti in zahteva, naj sa iugoslovensko vojaštvo, orodništvo in uradn'i-štvo nadomesti z »domaČim«, 4o je, nemšku-tarskim, in »ententinim«, t. j. laškim.
Francoska zanika, da bt želela izpramembo saintgermainske in trianonske pogodbe
PARIZ, 15. {S.) Agencija Havas javlja: Neki avstrijski listi vodijo sedaj gonje, ki ji <'e na-men prepričat:, da je Francija pripravljena do-« volili na korist Ogrski gotove izpremembe do-očeb saintgermainske in trianonske mircvn« pogodbe. Nič ni bolj nasprotno resnici kot td trditev, kateri se vidi, da je navdahnjena od. tpangermaiilstovj francoska frlađa ic|i nikdar ■ izpremenila smernic svojega zadržanja, ki sa sestojio v vestnem ravnanju po pogodbah, ki^ jih je podpisala.
»EDINOST« ItcT.
V Trstu dne 18. aTgurfa 192t
FRANCIJA IZGNALA ZASTOPNIKE ANGLEŠKIH DELAVCEV
PARIZ, 17. (S.) Odposlanci angleikili laSuri-5tov (del&v&ke stranke) so prispeli v Pariz in ^o imeli posvetovanj z Jovhaux. Čim so prišli, pa so bilJ povabljeni, da naij zapus-ti.jo francoska tla, drugače da bedo izgnani uradnim po-tcm.
Francoski socijalisti zahtevajo sklicanje zbornice
PARIZ, 17. (S.) Parlamentarna skupina socialističnih poslancev imela se;o pcpoklne '•a je sklenila, da predloži presedri-kn državne zbornice zahtevo, naj z czirom na dogodke skliče zbornico k zasedanju.
Maršal Joifre t Romuniji
PARIZ, 15. (S.) Maršal Joffre je odpotoval iz Pariza v Romunijo, kamer nese vojni križec za mesto Buk&reŠt in Naracesti'.
Krvav spopad med socijalisti In prlsfaii ljudske stranke v Sieni
Sedem mrtvih in veliko ranjenih
SIENA, 17. Snofri je priilo v Abbadi-ji S. Sal-va-fcere do krvavega spopada med socijalisti ki člani italijanske 1 udske stranke. Socialisti so un«H zborovanje, na katerem so o*?tro govorili proti ljudski stranki in proti sedanjemu vladnemu režimu. Okoli 17 so se vcačafoča se socijalisti srečali s .procesijo, ka<tere se 'e bilo udeležilo veliko število članov ljudske stran-ke. Med obenva. skupinama je prišLo- do prereka1-nja, a nalo cic. spopada. Procesna je medtem prišla cerkve, k er so posredovali orožniki, ki pa niso mo^i preprečiti, da so socr£aA?sti vdrli v cerkvev, kjer je prišlo do greznega pretepa. Tekom befa je fc:'!o sedem oseb ubitih in veKko ranjenih. Delovna zbornica je proglasila splošno stavko.
Z e pe t bombe
PADOVA, 17. V Recoaru, kjer se nahaa tudi precej vel ko število tujcev, so bile vržene predsnočn-jim p:oti gledališču -»Eden« dve bombi, ki k sreči niso poškodovale nikogar. A teci't Siti z beotbami niso <po -Halijanskih moeti-h, posebno v zadnjih čas;h, nikakršen iz-rcrfse dogodek, toda z ozirom na omenjeno de&ivo, da ee nahaja v mestu obilo tujcev vseh nare Jmcst'ii, se prvi h p ni zdelo izključeno, da gre za napad predi določenim itujcem. Oblasti »ključufejo to domnevo in prav-jo, da gre za
<test prebivalstva proti temu, da ni dobilo obljubi"ene koruze.
Ureditev vprašanja avstrijskih dolgov z Anglijo in Francijo.
DUNAJ, 15. {S.) Pogajanja, ki jih je vodil državni tajnik za finance Reiscli v Londonu v svrho ureditvi vpraSanja o avstrijskem predvojnem dolgu, so se končala povoljno. ReSitev se je našla na podlagi ki se razlikuje od podlage, ki je bila sprejeta v pogajanjih s Francijo. Uradno poročilo pravi, da se V avstro-francoskcm dogovoru, sklenjenem v svrho ureditve avstrijskih dolgov nasproti Franciji pred vojno in po vojni, izjavlja, da ta dogovor pospešuje prijateljske pogodbe med Avstrijo in Francijo pod nadzorstvom kompenzacijski!*, uradov, ker je namreč Francija izbrala sistem odplačevanja £pfom kompenzacijskih uradov. Dovoljen je zadosten rok za izravne določbe. Radi tega bodo začeli rečeni uradi poslovati ie le 1. aprila 1921. in samo za posojila, ki niso bila izplačana v prejinjih rokih. Avstrijska vlada izjavlja, da je solidarna z avstrijskimi dolžniki. To jamstvo velja za dolgova v tujem denarju in v kronah. Na drugi straui dovoljuje pogodba roke za cdplačanje in določa lot-oc obroke, obresti itd. Roki za dolgove v tujem denarju gredo od pet do deset let. Glede dolgov v kronah, se mora nominalni znesek plačati t«koj, a ostanek po valuti v 25 letnih obrokih, od katerih zapade prvi v petih letih.
Tusar odpotoval z Dunaja v Prago.
DUNAJ, 15. (S.) Čehoslovaški ministrski predsednik Tusar je odpotoval v Praggo.
Medz&veznlska misija za začrtanie italijansko-avstrijske meje prišla v Me ran
MER AN, 15. (S.) Danes e prispela sem med-zavcrraičk: misija za ii«ljjaxis>ko-avstrij>ske meje. Odsela je v G-rand Hotel BriNtcl, k er bo
+'j»£il imela svoje «e'e.
Ril deli le 7 krajev cb Visli dokončana
MARIENWERDER, 16. (S.) Medzaveznika
kc'X;,3ija je odpotovala iz Marčenwerdcrja. Da-r.e> ■ zi.j !d<ne se e izvršila izročitev krs.jev nezzik- -petij siti diržavč. V kra.jih cb Violi, ki ®c bili posojeni Pclj.ki, so bile prirejene pai-k'ijolične demcnslracije. Popoldne so šle nemške in pol ske cbl-sii, vsaka pc-sebej, v uradni cfcliK h komisiji, da <e ji p-oklc<nijo in zaliv: 1 ]o za % zorne izvršitev njene naloge. Od-pcshti; tvom ja oigovoril predsednik m-ecLza-vezniške komisije pasi. Pavia.
Nemčija pravi, da odgovarja njen premog tečno dogovornim predpisom
EEROLIN, 17. (S.) Z ozirom na krMike inozemskega časopisja o kakovosti premoga, ki ga je izročilu Nemčija ententi v izvršitev skle-
pov r SpL se tt'Mvifa ▼ neki pohmdnl da j« bćia kakovo«! premoga določena r pregovorih, ki so se vrSili na mestu proizvajanja z zastopniki entente in da se izro£i»tve vrSijo v popolnem soglasju z doseženimi:' domenki. No ta pravi, da je Nemčija pripravi ena zamenjati za lastno porabo kameno oglje z rjavim, kjerkoli bo takšnas rešitev mogoča.
Motne razmere v Mezopotamiji
BAGDAD, 16. (S.) Zdi se, da je .položaj v Mezopotamiji vedno zelo resen. Mesto Hiilo je v nevarnosti. V Bagdadu nevamo vre- Vstaši račmna o etkeliti mesto. Železnice so cdireza-ne na raznih točkah in občevanje s Perzijo je prekinjeno.
Domače vesti
Nekaj značilnega. Pisarna dr. Wilfana je zaprosila upravo pošte in brzojava, naj se nje zveza vzpostavi. Dobila pa je odgovor, da prošnji se ne more ustreči, ker nimajo telefonskih aparatov na razpolago, treba da torej počakati, da pridejo novi. Če pa pisarna — tako je rečeno izrecno — ne more čakati, naj se obrne do privatne industrije, na kar se vzpostavi spoj. — V velikem trgovskem mestu nima telefonska uprava — aparatov; zato ne more vzpostavljati spojev ter daje interesirancem dobrohoten nasvet, naj se obračajo do privatne industrije. Precartane razmere so to. Na koncu konca imajo prav tisti, ki na vprašanje »Kako je kaj?« odgovarjajo: vsak dan — boljše!
Nekaj vprašanj do voditeljev Socijalne demokracije. Iz Pule nam piše slovenski delavec: Na sho« dih, sejah socijalnodemokratične stranke čujemo često, da so bili prav za prav oni, ki so »Julijsko Benečijo« anektirali za Italijo. Jaz pa bi jih rad vprašal: so-li oni gospodarji vsega tega zasedenega ozemlja? So-li kdaj kaj vprašali prebivalstvo, ki je po veliki vččini slovensko in hrvatsko? In moja misel je, da so vsi ti slovenski delavci in kmetovalci vsaj toliko naobraženi, kakor italijanski, in čisto nič manje. Pa saj so šli socijalni demokra-tje v šolo k našim bratom na sever in pričakujejo - kakor iskreno govore njihova glasila - odrešenje od tam! S kako pravico hočejo torej potapljati slovenskega delavca v morje italijanske socijalne demokracije?! Socijalni demokratje se živo zavzem-ljejo za plebiscit v Tirolu, torej za izvedbo načela samoodločbe. Kaj pa so storili v teh dveh letih proti temu, da je vse polno slovenskih in hrvatskih šol zaprtih, da je toliko slovenske in hrvatske dece brez šole? Kaj so storili za intemiran-ce in preganjane Slovence in Hrvate? Kaj so storili izdatnega proti požiganju slovenske in hrvatske lasti in v obrambo tistih naših uradnikov in delavcev, ki jih dnevno mečejo na ulico? Priznavamo radi, da je par socialističnih poslancev v rimski zbornici izpregovorilo nekaj lepih in poštenih besed. Ali stranka kakor taka kaj je storila v obrambo našega življa in njegove pravice?! Zato pa veleva dolžnost samoobrani nam vsem — delavcu, kmetu, obrtniku, trgovcu, sploh vsem slojem, da se trdno slraemo in oklenemo drug drugega z nezlomljivo voljo: prodajati se ne damo! In ne vedo-li socijalisti, da slovenski kmet, ki obdeluje to zemljo, prehranja tudi mestnega delavca? Na vzhod se obračajo naše oči, od tam nam pride rešitev tudi socijalnega problema. Vzhodu se moramo bližati.
Kako je to? Pišejo nam: Opetovano so bili izdani ukazi, naj se ne plakatira po prostorih, ki niso določeni v ta namen. Je bilo tudi ukazov lastnikom hiš, da morajo v določenem Času (pod grožnjo globe) dati očistiti vse zidove. Hišni posestniki so se se sicer jezili nad takimi ukazi, češ, kako prhajamo mi do tega, da imamo stroške in zraven še zidovje pomazano?! Zakaj se rajše ne zalezujejo tisti, ki nalepljajo tiskovine na nedovoljena mesta? No sedaj je zopet lep del mestnih hiš poln raznih nalepkov in to vkljub prepovedi! Jeli sedaj zopet dovoljeno plakatiranje po zasebnih hišah? — Radovednež.
Dvojna mara: Prejeli smo: Zaporedoma sta se dogodili dve umorslvi, za kateri se je javno mnenje posebno zanimalo: ono v ulici Borsa in ono v ulici Ghega. Listi so poročali, da vsa policija tekmuje na delu, da zasledi zločince ter da nje glavar cav. Carusi ni tri dni ne jedel, ne spal. Umorstvi ste res velika zločina in prav je, da se policija toliko zanima za take slučaje. Ali mi vemo, da je še drugih zločinov, istotako velikih, ki se od slučaja do slučaja kaznujejo tudi s smrtjo. To so: požigi, nasilja na tuji lasti itd. (§§ 160—170, 83—84) itd. Taki slučaji so se dogajali pred mesecem dni, dne 13. julija, ali nikjer nismo čitali, da bi se bila policija toplo interesirala, in da bi bil cav. Carusi le pol dneva radi tega Č:na ostal brez jela in spanja. In mogli bi bili najti dotične avktcrje. Mi smo jih videli na delu in so dobro poznani — nekateri ludi po imenu, poklicu, stanovanju; a tudi g. Caruso jih je mogel videti in poznati. Bili smo prisotni, ko je nekdo vodil četo drugih mladičev na — požig. Videli smo kako jc v jutru 13. julija nekdo spravil v »Hotel Abazia« bencina, videli smo, kako so nasilno ulomili roulete Balkana in kako je nekdo vrgel uiigalno bombo. Videli smo jih mnogo, mnogo. \ si ti so bili mladi ljudje, deloma tudi ostanki temnic. deloma pa pobesneleži, deloma člani Fascio. Glavarji se poslužujejo takih ljudi, ki plešejo kot ^marionette«, kakor se jim svira. Vprašamo: zakaj se niso ti ljudje aretirali, če že niso mogli preprečiti zločinstev. In če že policija ni storila tega zakaj ni začelo državno pravdništvo na svojo roko z zasledovanjem? Minulo jc mesec dni, ali nič nismo še videli od vsega tega. Pak, če že niso hoteli postopati radi požiga, zakaj niso radi plenjenja in tat\ine. Policija je vedela, da je bilo iz stanovanja gospoda Markoviča ukradenih dragocenih stvari;
obveščana j« bila, kam se 8« te stvari odnesla. Na. vadna preiskava na lica mesta, bi bila dokazala resničnost ovadbe in tiste stvari bi bile dokazale krivdo zločincev. Zakaj ni policije storila tega? Razmišljajoč o vsem tem, prihajamo do uverjenja, da za krojitev pravice obstojate dve meri. In vendar je podlaga vsake dobre urejene vlade — nepristranost. S tem smo opozorili merodajne faktorje. Sedaj bomo nekoliko čakali, a potem iz-pregovorimo zopet — vse dotlej, dokler ne bomo videli, da se naša ravnopravnost v resnici spoštuje.
Padec Varšave. Včeraj okoli poldne se je raznesla vest po celem mestu, da so ruske čete zasedle po hudih bojih poljsko glavno mesto Varšavo, čitatelj najde tozadevna poročila na drugem mestu v našem listu, kjer bo lahko videl, da je usoda Varšave do sedaj še neznana tukaj v Trstu. Vest o njenem padcu se je razširila iz Milana, in sicer je dobil takšno poročilo tamkajšnji list sCorriere dclla Sera« iz Londona. Čim se je v Trstu izvedelo za to vest, so delavci kompaktno zapustili delo po vseh delavnicah, zavodih in tudi pri javnih napravah, hoteč proslaviti ta znamenit dogodek, ki pa se še ni zgodil, kakor se zdi. Mestni tramvaj ni vozil popoldne, in kladiva in bati po ladjarnicah in drugih delavnicah so utihnili. Incidentov ni bilo nobenih in danes pojde delavstvo na svoj posel kot po navadi.
Iz tržaSkega življenja
Roparski nftpad o Brezovici
Torej roparskih napadov in ubojev ni še konec. Še smo pod mučnim vtiskom Davanzovega in Ma-relijevcga umora — in že jc druga afera na površju. Včeraj zjutraj so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnico nekega Franceta Vatovca, ki je bil prejšnjo noč napaden v svoji hiši od šest okrinkanih banditov. Težko so ga ranili na glavi, ter odnesli blaga in denarja za kakih 10.000 L. Ko se je to zvedelo v mestu, je naš poročevalec takoj šel k nesrečnežu, da izvć podrobnejše podatke o tem napadu. Vatovec je približno 19 let star krepak kmečki fant, inteligenten in prav po otročje odkritosrčen. Takoj je začel pripovedovati:
»Nimam dosti povedati. Moja mati ima v Brezovici trgovino z mešanim blagom. Jaz ji v tej trgovini pomagam. Sama sva z materjo. Oče se pogreša že dolgo časa.' Bil je avstrijski vojak. Odkar je nehala vojna, se o njem nič ne ve... Moram pač sam pomagati materi pri gospodarstvu. Zvečer pred napadom sva kot navadno hišo in trgovino dobro zaprla, ter nesla s seboj v sobo ves denar. Danes sem imel namreč iti z materjo v mesto po opravkih, zato sva šla nekoliko bolj zgodaj k počitku. Okrog pol treh zjutraj me je prebudil nek ropot. Hotel sem prižgali luč, a v svojo veliko začudenje in strah sem opazil, da se nahajajo v sobi trije ljudje. Bilo je šest maskiranih in oboroženih mož. Takoj je skočil eden k moji postelji in me udaril močno po glavi. Na prsa mi je pritisnil cev samokresa ter mi grozil, da me koj ustreli, če ne molčim. V smrtnem strahu sem pogledal k postelji matere. Pri njej sta bila dva druga bandita in ji grozila z dolgim nožem, ter zahtevala denar. Drugi roparji pa so iztikali po sobi, premetavali perilo in obleke. Hotel sem se braniti ali kaj reči — a bandit je to opazil in me udaril še enkrat z vso silo po glavi, tako da sem se v nezavesti zvrnil na posteljo. Zavili so mc močno v rjuhe in me zvezali. K zavesti sem prišel dolgo časa potem ko so roparji z plenom že odšli....«
»Se-li spominjate z gotovostjo, kako so bili roparji oblečeni?«
zumljenja zdravnikovih navodil je Škerlj povžil vse zdravilo nacakrat. Posledic ni bilo treba dolgo Čakati. Polastilo se ga je spanje ie v soboto, in — do danes se ni 1« prebudil! Njegovi sorodniki so ga spraviti v bolnišnico. Zdravniki so mnenja, da se prebudi čez par dni, če spanje ne bo imelo kakih posledic na srcu.
Sleparija za 30.000 L zlata. Pred dvajsetimi dnevi približno je neki natakar ponujal v nakup tukajšnjemu trgovcu Jasipu Rigo, zlatarju Arnaldiju Silvestriju in njegovemu bratrancu Antonu 10 zlatih šib. Vsi štirje so dogovorili sestanek za drugi dan v nekem javnem lokalu. V določenem času jc res prišel goriomenjeni natakar v družbi prodajalcev zlata. Ogledali in preizkušali so posamezne zlate šibice ter dognali, da je čisto 18 kar zlato. Domenili so se za ceno, ki je znašala 30.000 L. Nakupovalcl so izplačali zahtevano svoto in še povrhu — »likof*. Zlato je imel v varstvu Silvestri, in ga je drugi dan ponujal tukajšnjim zlatarjem. Toda vsi so odklonili rekoč, da to ni zlato — ampak pozlačene medene šibe. Stvar je prišla do ušes policiji, ki je aretirala Silvestrija in njegove tovariše. Sedaj išče še*natakarja in njegove pomagače.
Vol je zbodel 13lctnega Ivana Braniča iz Kopra, ki so ga prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. oddelek. Njegovo stanje je o-pasno.
Pet kosov mortadele 85 kg salamija, 100 škatelj sardin 30 gnjati in še mnogo druge.... fine robe v skupni vrednosti kakih 12.000 L so neznani tatovi odnesli iz buffeta: »Corno d'oro« v ulici Cavana It. 15. Okradeni lastnik je javil tatvino orožnikom.
Izgubil je listnico s 695 lirami Josip De Ventura. stanujoč v ul. Media 4. Ker se mož nahaja v bed:, naj bi mu pošteni najditelj vrnil izgubljeno listnico!
Uradne vesti
Izgradi na trgu Unita. Predsnočnjim ob 10 je pred »Barom ltalia« nastala prava pravcata bitka. Tepli so se in streljali tudi. Stvar se je odigrala tako-le: Večje število članov »bojevniške zveze* je šlo mimo »Bar ltalia« ter se srečalo z nekoliko mladimi socijalisti. Enemu »bojevniku« sc je zazdelo, da je spoznal med socijalisti dotičnega, ki je svojčas pri Sv. Jakobu pošteno natepel »bojevnika« Zanolija. Takoj je nastal krik in vik na obeh straneh in kaj kmalu je prišlo do obojestranskega streljanja. Ljudje v bližnjih kavarnah so s strahom zapustili lokale ter bežali. Kr. stražniki so kmalu prišli na lice mesta ter napravili mir in tudi nekaj arsetacij. Aretirani so bili po sestavi zapisnika izpuščeni na svobodo.
Kr. krestura nam sporoča: Predsinočnji izgredi kažejo jasno, s kako naglostjo in nepremišljenostjo sc danes zlorablja raba orožja z veliko nevarnostjo za ljudi. V svrho preprečitve ponavljanja te zlorabe bo kr. kvestura odredila strogo revizijo do sedaj izdanih orožnih listov. Od nocoj dalje bodo posebne stražniške patrule preiskovale ljudi ter aretirale one, ki bodo v posesti orožja ne da bi se izkazali s potrebnim dovoljenjem.
Mestna zastavljalnica. Danes v sredo, 18. t. m. predpoldne in popoldne se bodo prodajali razni ncdragoccni predmeti serije 145 od št. 78701 do št. 79800, ki so bili sprejeti v deccmbru 1919 1.
Razpis natečaja. Tukajšnji civilni komisarijat poroča: Ministrstvo za javno izobrazbo jc razpisalo natečaj za dve mesti v kr. višji živinozdravni-ški šoli v Milanu, ki ste namenjeni benačanskim madeničem, rojenim v eni nastopnih pokrajin:
cikova iz 5 oseb, na cesti — brez strehe, obutk^ in liveia — v teh časih!	i
Za tlskounl sklad „Edinosti" £
— Dva sežanska skipet&ria darujeta 10 L, M, Perkovič, 2min j 3 L, Anica 5 L, Neimenovan Gore« njec 25 L, G. M. 20 L; do sedaj izkazanih L 3365.05, v današnjem izkazu L 63.—; skupno L 3445.05.
DAROVI
—	Zapogorelce Narodnega doma: Okrajna posojilnica v Kobaridu 200 L. Do sedaj izkazanih L 1311.40, skupno L 1511.40.
—	Za Pipčarje: dva Sežanska skipelarja \sled gostoljubnosti med koroškimi brati na Ukviih ia Žabnlci nad Trbižem 15 L.
—	Z adružino Torničcvo, ki je ostala vsled požiga »Narodnega doma« brez vsakih sredstev, ja g. N. prinesel v našo upravo majhen zavojček, ki
j£a gospa Torničcva izvoli dvigniti.
Ja$oslouenl, zbirajte pridno zn TisKounI sklad „Edinosti" 1
HALI OGLASI
OSKRBNICA srednjih let za vsa hišna dela, za družino 4 oseb se sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Oskrbnica« na upravo. 137
PRODAM živo apno prve vrste. Senožeče it. 7. Pavlovčič.	134
MLADENIČ sprejme mesto poslovodje ali kaj sliČ« nega. Govori slovensko, italijansko in nemiko. Naslov pri upravi.	133
RUDEČO deteljo, motovileč. Jesensko repo in vsa druga semena, prodaja trgovina Sever & Komp, Via Machiavelli 13.	23
HARMONIJUM v izvrstnem slanju s 5 oktavami in 3 registri, močnim glasom, primeren za inanjio cerkev ali godbeni zbor se proda. Na ogled v ulici Conti št. 2, Haller.	131
Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Videm, Benetke, Tega ne morem povedati. V sobi ni gorela luč,! Verona in Vicenza in na ozemlju, ki spada v porazen male električne svetiljke, ki jo je imel eden dročje tridentinskega in primorskega komisarijata.

banditov.«
»Ne, mislim ako so imeli na sebi uniiormo ali vsaj kak kos uniforme.«
»Tudi tega nisem opazil.*
»V kakem jeziku pa so govorili?«
»Italijanski.«
^So-li govorili istrsko narečje?«
»Ne, ne, govorili so tako kot sem večkrat slišal italijanske vojake, ki so bili pri nas v vasi in v okolici.«
»Torej vi ste prepričan, da niso bili domačini?«
»Da. ker če bi bili domačini, bi bil moral katerega izmed njih spoznati vsaj po glasu. Med seboj so tudi govorili italijanski.«
*Pa orožje?«
»Oboroženi so bili različno. Oni, ki jc napadel | mene, je imel velik samokres in debelo palico. Oni drugi pa, ki je napadel mojo mater, je imel naš veliki nož, ki smo ga navadno rabili v trgovini.«
»Koliko časa je trajal ta napad?«
»Približno četrt ure. Roparji so naložili plen in pokradli denar ter odšli, eni skozi okno, drugi pa pri vratih. Nato se je moja mati izvila grva iz ! ceni do pol milijona lir. rjuh in zavez. Klicala je na pomoč sosede, ki so ] znatna, mi obvezali rano ter istočasno obvestili orožniško postijo.«
O roparjih ni doslej nikakega sledu.
— Predpisi glede tega natečaja so na razpolago prizadetim v civilnem komisarijatu v Trstu (kabinetna pisarnica) ul. XXX. Ottobre 7 ob uradnih urah.
Umrl je na Baču pri Knežaku na Notranjskem, dne 5. avgusta Ferdinand Tomšič po domače Majd-nikov, star 21 let. Bil je eden najboljših fantov, kar jih ima Bač. Zato je tudi imel pogreb, kakor malokateri fant. Za njim je vse žalovalo. Imel je krasen nagrobni govor, žalostinke, ki so jih zapeli fantje iz Knežaka pod vodstvom organista in tajnika in ves grob posut se cvetjem. Dragi Ferdinande, v miru počivaj!
Ogenf. Na Baču pri Knežaku je izbruhnil ogenj, dne 7. avgusta okoli devetih zjutraj. Saje so se vnele v dimniku hšt. 133. Ker je bila silna burja, je zanesla ogenj na konec vasi. daleč 300 metrov. Zgorelo je petim gospodarjem vse, pet goved in 19 prašičev. Gasiti je pomagalo vojaštvo. Škoda sc
Zavarovalnina jc ne-1
V MARIBORU se proda lepa enonadstropna
na jako prometnem prostoru, pripravna trgovino vsake vrste. Pojasnila: Maribor, Tržaška ccsta 45.	134
PIANINO, glasovir kupim. Mirodilnica 2igon, Trst ulica XXX. Ottobre 8.	12*
SPREJMEM uradnika ali notarskega kandidata. Prednost ima upokojeni državni uradnik, vešč zemljiške knjige. Karol Čibej, notar, v Gorici.	124
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cens Pertot S. Francesco št. 15, II. nadstr.	94
GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranjen p-odani po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimnazijalce, Kršan Istra.	102
Razpisana je služba
občinskega tajnika in organfsta
v Št. Petru na Krasu, okraj Postojna. Oženjeni in laškega jezika zmožni imajo prednost. Kot organlst ima prosto stanovanje. P ača po dogovoru. - Prošnje je vlagati do 30. avgusta t. I. pri Županstv u v Št. Petru na Krasu. Službo eno kot drugo j- nastopili 10. septembra t. I. Želi se osebne predstave ako je možno.	(103)
(102)
pozm s
Slovenskim lanfom in dekletom. Večkrat čitam po časopisih, da slovenski fantje in dekleta preveč plešemo, pijemo in preve"C denarja zapravljamo. Resnici na ljubo moram reči, da jc to velika, i
O priliki požarja v Hangarju Štv. 71 so v prosti luki Duca d' Aosta pri gašenju zaposleni ognjegasci, delavci in vo;aki pometali v svrho omejitve ognja ve£jo množino bombaža v morfe, ki je bi! potem deloma dvignjen po drugih osebah.
Podpisana centralna komislia pri češkoslovaškem generalnem konzu'atu v Trstu pozivlji vse ene osebe, ki hranijo kakršno-sibodi količino bombaža, bodisi v balah ali razvezanega, da ga nemudoma nejO pri podpisani proti j rim rni odškodnini v izogib kazenski ovadbi.
CENTRALNA KOMISIJA pri češkasloveoskem Generalnem konzilalu v Trstu Via Acquedotto 49
O groznem umom v ul. Ghcga. Aretirano Bicc; mo- ^sn.ci na ijuoo moram re«, ua ,c .o veiiKa, Tomac je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Rocco I ve usnica. Plešemo. p;;emo m se ne zavedamo, in kom. dr. Manebrini. Obtožcnka trdi, da je 7. t. i kolik ^cnarja zamećemo brez potrebe in brez ko-m. zjutraj bila odpotovala iz Trsta in sc vrnila par risti Nobenemu ni zabran,eno plesati, nobenemu-
dni pO umoru, o katerem je izvedela iz časopisja. Odločno zanika, da je bila prisotna pri zločinu, ali pa da je bila v oni usodni noči v družbi s pokojnim Marellijem. Par najboljšim agentom je o-blast naročila, da doženejo, ali je res bila Tomac v kritičnem večeru odsotna. Če je to res, potem je bil deloma zastonj ves dosedanji trud na tein potu.
Mož, ki spi od sobote! Črkostavec Bkerlj Alojzij, stanujoč v ulici Conti 5, trpi na neki bolezni na živcih. Obrnil se je do zdravnika, ki mu je predpisal neko zmes morfija, katero br moral v gotovih presledkih uživati. Po pomot: ali pa vsled nera-
PODLISTEK
Branka.
Avgust Scnoa. — Posl. M. C—č.
(36)
N' tjveč pa je poslušala župnika, ki jc z načelni-kovieo govoril o lastniku gradu, o grofu — čudaku:
tNc morem mu se dovolj načuditi,« je rekla na-čelnikovka. '.njegovega vedenja res ne razume nikdo v tem kraju, niti tu rojeni ljudje, ki predobro poznajo grofovsko obitelj.«
-Mladi gref.« je rekel župnik, kolikor ga jaz poznam, jc izredno naobražen človek. Poznani so mu glavni jeziki, evropski in njihova književnost; svetovne zgodovine in prirodnih naukov se je naučil temeljito. K temu je velik ljubitelj umetnosti, in sodba mu je v tej stvari res temeljita. Ali ne zna samo govoriti o Rafaelu, o vojevanju Julija Cezarja, o zrakoplovu, ali o božanski komediji Danteja, ampak — uvažujte — ta človek vam bo govoril povsem resno in temeljito o živinoreji, o obrezovanju vinogradov, gnoju itd., na sploh: ta človek je izvrsten praktičen gospodar.«
»Zares čudno,« je pripomnila načelnikovka, »jaz moreni reči o njem samo to, da je posebno fin in uljuđen človek. Jaz se n* razumem podrobno ▼
književnosti in umetnosti, niti o teoriji gospodarstva, in zato tudi ne bom sodila o tem, no, kar sem opazila občevaje ž njim, je. da je izredno duhovit človek in, dasi grof, zelo skromen. Kadarkoli prihaja na jesen v Jal?evo, nas počešča z eti-ketnim obiskom, in istotako, predno odhaja.«
»Jaz se pogosteje sestajam ž njim,- je rekel stari župnik. »V času njegovega bivanja tu mu moram vsake nedelje v gradski cerkvi darovati mašo, pak sem na to po ves dan njegov gost; in včasih utegne tudi pošiljati po-me svojega sobarja, da me povabi na večerjo in na partijo šaha. Kakor da se borite dve sili v njem: ena ga goni v družbo, kjer se rad razveseljuje z ostalim svetom; druga, tajinstvena sila ga pa odbija od sveta in ljudi.
»Ali niste nikoli, gospod župnik,« je rekla načelnikovka, »mogli uganiti ali vsaj zaslutili razlog, zakaj ta razumni, krasni, zdravi in bogati Tjoljar toliko mrzi svet?«
»Varate sc. gospa, mladi grof Belizar ne mrzi, marveč ljubi ves svet z nekim posebnim idealnim zanosom. Naenkrat sem se moral naravnost čuditi, in celo smehljati se otroškemu veselju, s katerim mi je grof pripovedoval, kako jc v tej ali oni stroki človeškega razumevanja dosežen namenit napredek. Potoval )e mnogo po svetu in proučil posebno življenje ubogih po velikih mestih ter je o-biskoval vse dobrodelne zavode, ki so jih postavili narodni dobrotniki. Kako živahno mi jc opisoval
vie to, kako je iz takih pojavov jemal dokaze, da brani poštenje in dobro srce človeštva! »Gospod župnik,« mi jc rekel nekoč — »po mnogih izkustvih sem prišel do uverjenja, da je svet boljši, nego ga opisujejo pesimistični filozofi in pesniki.« — Morem vam reči, da je grof Belizar v tem kraju velik dobrotnik, aa-si jc malo znano o tem, ker mi je za-.	, branil kaj omenjati o tem pred ljudstvom. No, ko vensko dekle naj položi svoj dar na oltar domovi- |
ni zabranjeno piti čašico vina. Ali vse to do svoje meje. Koliko denarja se zapravlja samo na plesih, denarja, ki bi ga lahko porabili v boljše namene!?
Naši nasprotniki bi nas radi v enem mahu uničili in zadušilL Toda naroda, ki ima svojo kulturo, ki je izobražen, ki ima svoje šole, ne mere uničiti nihče. To naši narodni nasprotniki prav dobro vedo in prav radi tega nam nočejo dati šol, nam podirajo naše domove itd. Čc hočemo, da nas uničijo, moramo ustanavljati narodne šole. V teh šolah se bodo otroci učili in izobraževali, da bodo v j poznejših letih nastopali kot zreli in resni m izje, ki jim bo narod mogel zaupati. Će hočemo imeti šole, moramo, jih tudi denarno podpirati. Polovico tistega denarja, ki se ga potroSa na »šagrah«, lahko darujemo našim šolam, kajti resnične besede: »narod brez šole je narod brez bodočnosti«. Če hočemo ostati kulturen narod, moramo imeti svoje narodno časopisje A tudi za to je treba ogromnega denarja. Ravnokar se zbira denar za -tiskovni sklad »Edinosti«. Vsak slovenski fant, \sako ?lo-
spremei
sprejme takoj
ciltietnlK dr. Fr. GaSrSčeK q Goržcf.
G. P1HD, zhMta-urolca
Trat, Corso 5iev. IS
Kupujem srebrne krone In
goldinarje po najvišjih cenah
se je že razprcdla beseda o njem, pak vi, milostlji-va mislite, da jc grof Belizar mizantrop, smatram za nekako dolžnost, da popravim vaše krivo mnenje z jasnimi dokazi in to vsaj z enim primerom. Znano vam je, koliko trpi ta naš kraj že nekoliko let vsled povodnji, toče, mraza, od vsake nadloge sploh. Grof Belizar je pazljivo izpraševal o škodi, ki jo trpi prebivalstvo, in jaz sem moral res od hiše do hiše, da sem se prepričal o bedi kmeta; grof mi je dal veliko denarja, da ga razdelim med ljudstvo; vsaka hiša je bila primerno obdarjena in od-pomagano nevolji vsaj nekoliko. Ali strogo mi je prepovedal omenjati pred kmeti njegovo ime moral sem jim reč£ da- je to pomoč poslal neki tuj gospod. Med tem, ko sem jaz grofov denar nosil v koče, je naš vredni prijatelj Mižoci z nekakim svojim odborom prirejal na korist poikodovancev večerno sabavo, kjer so goapoda odborniki toliko pili na sploSni stroiek, da je za poškodovance ostal čisti dohodek — enega goldinarja 34% novčiča. Vidite, tak vam jc grof Belizar, milostljlva gospa!«
(Dalje.)
ne. Ena »šagra« manj, par litrov vina mar.jc, pa na beremo mnogo denarja za naše narodu«, narr.cnc. Torej fantje in dekleta! Obrnimo svoje »var/ete«, zberimo skupaj mnogo »flik« in nabrano pošljimo v Trst! Vsak po svoji moči. Dchijmo \ edno in povsod za svoj mili narod! Združimo se kot trdi hrasti in zavedajmo se \«-dno. da smo sinovi in hčere slovenske matere. Bog vas živi! — Fant.
Nesreča. Požar jc uničil dne 14. t. m. 2 Posc' stvi v Novelu obč. Temnice, in sicer Ant. Masten št 9 in Fr. Durcik št. 10. Nesrečneži niso bih dovolj prizadeti od sv. vojne, ki jim je uničila vsa posestva do tal. V času vojn« so sc nahajali od doma kot begunci; po premirju so se vrnili v domovino, in so si po možnosti napravili nekoliko strehe (barake); to so rabili za spalnice, kuhinje, žitnice in hleve, tako. da so hranili vet pridelek v teh prostorih! Doaedaj so nabrali žito, krompir In seno; to Je rse uničeno. Živino so imeli na srečo na pašniku, ali obleka, obutev, perilo, vsak po par skromno prihranjenih lir: to je vse čisti pepel. Tako ste sedaj družine: Mastnova, obstoječa iz 7, in Dur-
Del. gUv.: K 30,000.000. Rezerve K lO.OoO.GOO Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče i osle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po JVsV a v bancogtro prometu po 8"/,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul* Času «H Msparmio* uL S. Nlcolo
TeleTon : itev. 1463. 1793, 2676
Blagajna posluje od 9 do 13
u