IV 43283 c UL- ■■■■■■ Časopis za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo „Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu Izhaja vsako soboto popoldne, ali, če je ta dan praznik, dan preje. — Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi štev. 2. — Člani društva dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12-— na leto Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov in vesti je dovoljen le z navedbo vira. Štev. 2 .ftreuea -flABUO BO V Trstu, dne 7. marca 1914. Letnik II. Kako vzbuditi trgovski in obrtni duh v našem narodu? To je pač najvažnejše vprašanje za vsakega, ki se peča s specifično slovenskim gospodarstvom, ki želi in hoče s svojimi močmi pripomoči k temu, da se Slovenci dvignemo iz sedanjega revnega gospodarskega stanja do one višine, ki bi jo mogli doseči vsled ugodnega zemljepisnega položaja naše domovine, njenega prirodnega bogastva in vsled socialne strukture našega naroda. Kadarkoli premišljujemo o nepo-voljnem stanju naše trgovine in obrti ter našega gospodarstva sploh in iščemo vzroke te nepovoljnosti, vedno prihajamo do enega in istega zakljuLka: manjka nam trgovskega duha, oziroma podjetnosti. Kaj pa je pravzaprav podjetnost? Ali mora biti ta v resnici že prirojena kakemu narodu, kakor nekateri trdijo ? Ali je mogoče, da bi se človek branil rizkirati svoto, če pozna gospodarske razmere in lahko z veliko verjetnostjo računa na dobiček? Ne; toda tukaj ravno tiči vzrok takoimenova-nega pomanjkanja podjetnosti v Slovencih: manjka nam gospodarske izobrazbe, ne poznamo gospodarskih razmer, nimamo jasnega pojma o delovanju različnih gospodarskih institucij, ne vemo kako izrabljajo drugod vsako najmanjšo priliko v svrho gospodarskega izkoriščanja. Kako hočemo, da bo mali slovenski kapitalist nalagal svoj denar v akcijska podjetja, kjer naj se mu boljše obrestuje nego v hranilnicah, če skoro ne ve, kaj je delnica, in če v časopisih čita samo o krahih, fali-ranju, nikoli pa o krasnem uspevanju tolikih drugih podjetij, ker se našim časnikarjem ne zdi ravno potrebno, pisati o tem ? Prav pravi neki ekonom: »pomanjkanje podjetnosti znači nevednost in nič drugega." Dokler je bila trgovina bolj enostavna, ko še ni bilo treba toliko teoretične in praktične izobrazbe za uspešno trgovanje kot se zahteva danes, smo imeli tudi Slovenci močno razvito trgovino in obrt; saj nam poroča zgodovina, kake sitnosti so imele v srednjem veku državne oblasti z našimi kmeti, ko je že vsak drugi ali tretji hotel samo trgovati, mesto da bi obdeloval svoje domače posestvo. Toda gospodarska izobrazba Slovencev ni napredovala v istem razmerju, kakor je napredovala tehnika svetovne trgovine in obrti, in zato smo gospodarsko zaostali. Kaj je torej treba storiti, da se naša trgovina in obrt dvigneta na nivo svetovne trgovine in industrije? Treba je v nar šem narodu razširiti gospodar s k o i z o b r a z b o. Pri tem se morarti /v >-V- posluževati -vseh sredstev, ki so nam na razpolago. Najvažnejše sredstvo v to svrho so pač trgoysice in obrtne šo!e. Značilno je za naše razmere, da nismo imeli do zadnjega časa niti ene srednje trgovske šole. Da, za božjo voljo, kje pa hočete, da naj bi se bili vzeli možje, ki naj bi bili zmožni ustanavljati in voditi večja gospodarska podjetja, v današnjih časih, ko mora biti trgovec natančen kakor ura, ko mora poznati vse podrobnosti gospodarskega življenja, ker se sicer pri današnji konkurenci ne more vzdržati niti par mesecev ? Sama praksa, brez široke teoretične podlage nikakor ne more ustvariti večjih podjetnikov. Še čudno, da se je pri danih razmerah mogla povzdigniti slovenska trgovina do stopinje, na kateri se sedaj nahaja. Gotovo je dober indicij za intelektualno sposobnost našega priprostega ljudstva da so si za-mogli Slovenci v zadnjih 30—40 letih osvojiti večji del male in srednje trgovine v Trstu in Gorici. Sedaj imamo, hvala Bogu, dve srednji trgovski šoli. Toda s tem se nikakor ne smemo zadovoljiti. Goriški Slovenci so pred par leti žalibog zamudili lepo priliko zahtevati slovenske paralelke na novi ital. trgovski šoli; in po pravici se je časopisje zgražalo nad neprevidnostjo tedanjih slovenskih deželnih poslancev. Toda še je čas zahtevati, kar nam gre, in Gorica mora dobiti slovenski oddelek trgovske šole. Ravnotako se bodo morali Štajerci resno baviti z mislijo, ustanoviti nižjo trgovsko šolo v Celju, ali pa v Mariboru. Saj jih je vendar skoro toliko, kakor slovenskih Kranjcev in zraven tega vlada med njimi še največje blagostanje! V Trst spada trgovska akademija in ne samo nižja trgovska šola. Vendar pa bo treba delati na to, da obiskuje te šole kolikor mogoče dosti sinov premožnejših družin, da jim bo po dovršenih študijah mogoče podati se za par let v inozemstvo, kjer je trgovina mnogo bolj razvita nego pri nas, in da bodo imeli po pridobljeni praksi že nekaj kapitala v rokah, s čimer se bodo mogli ustanoviti neodvisno eksistence. Kajti iz niča se da napraviti malo več kot nič. Velike važnosti bi utegnili postati za razvoj naše trgovine tudi večerni trgovski tečaji, kakor so si jih umislili v Kranju in, če se ne motim, v Radovljici. Naj ne bode mesteca in večjega trga na Slovenskem brez tak h tečaje^ Posebno važnost pa bi pridobili taki tečaji v mestih, kjer imamo svoja učiteljišča. Učiteljiščnikom naj se nudi prilika, da si pridobe kolikor mogoče dosti znanja o trgovini in zadružništvu. Res bi bilo sicer najbolj idealno, če bi se vsak učitelj pečal le s svojo stroko. Toda treba računati z dejanjskimi razmerami : takega, idealnega stanja pri nas ne bodemo dosegli tako kmalu. Vsak učitelj na deželi faktično posega v društveno življenje, in bo; še nadalje posegoval, tudi če se izboljša njegovo gmotno stanje. Gospodarsko nao-bražen učitelj, ki že sam na sebi velja kot avtoriteta v svoji občini, bi lahko dosti storil v prospeh zadružništva; s tem bi si sčasom tudi pridobil modesten vir dohodkov, ki jih, revež, tako silno potrebuje. Drugo sredstvo za širjenje gospodarske naobrazbe so knjige in časopisi. Naravnost neverjetno je, kako malo je razvita naša gospodarska literatura. Na prste obfh roh bi skoro lahko našteli vsa naša dela te vrste. In vendar imamo nekaj izvrstnih mož, ki bi lahko napisali našemu ljudstvu kako naj dela, da pride do blagostanja, ki bi mu povedali, da ni največja modrost staviti svoje prihranke V nogavice in jih skrivati po plesnivih škrinjah. Naj se vendar že enkrat začne pisati, makar slabo; boljše nekaj kot nič; sčasom se bodemo že izpopolnili. Posebno pa naj izgine med našo inteligenco ono naziranje, da je samo s poezijami in romani vredno mazati papir. Če bi me kdo vprašal, kdo je več koristil nemškemu narodu, Gothe ali Bismarck, ne vem če bi se odločil za prvega. Kakor nalašč za širjenje zanimanja za gospodarstvo bi bile knjige Mohorjeve družbe. Ta družba, ki je nedvomno ena najvažnejših institucij ki so jih ustvarili naši predniki, je izdala že več knjig v prospeh poljedelstva in sličn h gospodarskih strok. Gotovo bo nadaljeval započeto delo in se ne branja priobčevati tudi druga gospodarska dela, s čemer bo donesla narodu, ki mu je namenjena, velikansko korist. Ljudstvo prav krvavo potrebuje knjige o zadružništvu, spisov o delniških podjetjih itd. Ni treba omenjati, da bi morale -biti take knjige pisane tako, da bi jih ljudstvo razumelo, in da bi ga tudi zanimale. In slednjič naše dnevno časopis j e J Dosti, jako dosti je dosedaj zamudilo pri svojem vzgojevalnem delu ! Pomislimo, da je vse kar priobčuje ta ali oni časnik marsikomu evangelij, in da marsikdo sploh ne dobi drugega čtiva v roke kakor časnike. Vse, kar se pri nas piše o narodnem gospodarstvu, so mesečni izkazi dohodkov maloštevilnih narodnih podjetij, ka tere pa priskrbijo povrhu še dotična podjetja sama v reklamne svrhe, oziroma ker so po postavi v to primorane. Hvala Bogu, da prinašajo časopisi vsaj reklamne oglase,, kajti sicer bi naše ljudstvo najbrž niti ne vedelo, da eksistirajo kake banke in industrijska podjetja I Naloga časopisja, kot vzgojevalno sredstvo naroda v gospodarskem oziru' je sledeča: razlagati ustroj in pomen različnih gosppdarskih institucij, pri nas še posebno zadružništva.- štantiB teh institucij v gospp,-darsko razvitejših deželah; kazati, ljudstvi^ kako izkoriščajo v tujini to ali ono stvar; učiti ga, katera gospodarska podjetja bi.se IH-’ Im dalo ustanoviti pri nas, vpoštevajoč dfne prirodne razmere • kazati mu, kako naj gospodari s svpjim denarjem, katere investicije ;so dobičkonosne, pri čemer naj se pazi da se ljudstvo pcčasi napoti k osvojitvi tujih akcijskih podjetij na našem ozemlju itd. itd. Vse to so časopisi dolžni storiti, sicer ne moremo reči o njih, da izpolnjujejo svojo nalogo. Če bi se bili naši časniki že od početka ravnali po teh navodilih, bi naše današnje gospodarsko stanje ne bilo tako mizerno, kakor je. Upajmo, da se to zgodi v bodočnosti ! Dohodarinski davek po novem zakonu z dne 23. januarja 1914. Novi davčni predpisi o osebni dohoda-rini posegajo občutno v gospodarstvo vsakega davkoplačevalca in tedaj smatramo potrebno, seznaniti svoje bralce s temi predpisi. Posebno pa opozarjamo na ta članek tiste davkoplačevalce, katerim je naprtila davčna oblast kako kazensko postopanje zaradi netočnosti v napovedanju dohodarine. Novi zakon je prinesel nekatere določbe, katere omogočujejo otresti se omenjenih sitnosti. Trgovce bodo posebno zanimale določbe o obligatoričnem vpogledu v poslovne knjige, S zakonom z dne 23. januarja t. I. so se izpremenile nekatere določbe zakona z dne 25. oktobra 1896 štev. 220. zakon o neposrednih osebnih davkih. Kakor nam izkazuje na konc i tega članka pridjana razpredelnica, je ta zakon pestil le nekatere panoge davkoplačevalcev. Res je, da so ti davki nesli državi 1. 1898 44 miljonov kr^n, a leta 1912 že nad 100 miljonov, da je bilo leta 1898 711.512 davkoplačevalcev a leta 1912 že poldrugi miljon, ali ta davek niso plačevali vsi davku obvezani krogi, ker pomnožil se je davek najbolj pri onih krogih, kateri so v službah. Ti krogi so plačevali skoraj toliko osebne dohodarine, kot vsi samostojni krogi, tedaj poljedelstvo, industrija, trgovina, obrt, kapitalisti in rentirji skupaj. Vsak bode in mora uvideti, da je smešno, misliti in trditi, da so dohodki delojemalcev enaki delodajalcev. Ali industrija, trgovina in obrt je plačevala še primerno, medtem ko so se znali lastniki glavnice in rent potem poljedelski krogi skorej popolnoma odtegniti davčni obveznosti. Popolnome neverjetno je, da bi dohodki1 iz obresti glavnice in rente v dvanajstih letih narastli od 223 miljonov komaj na 630 miljbnoVr, saj so se v isti dobi vloge hranilnic, bank in industrijskih podjetij podvojile. Istotako je~nemogoče, da bi se donost-nost poljedelstva v isti dobi rie povečala z,a več kot samo 66 miljonov kron, ko je vendar vsa naša trgovska in carinska politika urezana po agrarnem kroju. 1899 leta je bilo 66.88% mestnih davkoplačevalcev, ki so plačali 85.54°/0 d&lvka iz osebne dohodarine. Dežela je štela 33*12°/0 davkoplačevalcev, kateri sp 'plačali le 14-46°/0 tega davka. Računalo se je, da bo 1. 1&98 v ieh krogih 527.000 plačevalcev, a oglasilo se jih je le 174.000. To dokazuje najboljše, da niso vsi krogi enakomerno in po svojih dohodkih plačevali osebne dohodarine in zategadelj je vlada prišla z novimi davčnimi predpisi, s katerimj upa priti do živega tudi tištltn krbgotn* kateri šo se znali do sedaj odtegniti flavko-plačevanju na škodo mestnih in nesamostojnih,krogoV. , ” Kak« se bo uporablj^r noVi z^kohi je' p&Č odvisno v prvi vrsti 0d^ko^Čevalc#. r strani davčna oblast nezaupljiva, ker la za-'upljivost, se j£, izkazala heštev Inokrat kot upravičena in le malpkedaj kot neopravičen?]. Ta neodkritosrčnost je pokvari^ finančno j oblast, katčra zasleduje davkoplačevalca z vsemi silami, ima - v službi ovaduhe in ogie*-duhe. Upajmo, da se ta bojni položaj nekoliko ublaži ako ne popolnoma odpravi. Na drugi strani pa bi vlada tudi morala boljše gospodariti z davčnim denarjem^ skrbeti bolj za ljudski blagor ne pa za kanone in bajonete pa za divjaške Albance1 in njihove postopače, kateri se vozijo na naše troske po svetu zijala prodajat in hujskat. Kdo mora plačevati dohodarino ? § 153 pravi: osebni dohodarini so podvrženi: 1. vse fizične osebe, ki imajo v području tega zakona svoje bivališče ali tukaj nad eno leto stanujejo glede vseh svojih dohodkov. Ako pa te osebe imajo izven ozemlja, za katero velja ta zakon, kako posestvo ali izvršujejo kako obrt ali dobivajo iz državne blagajne kake druge države službene prejemke ali pokojnino, ti dohodki niso podvrženi davčni obveznosti, ako so v deželi, iz katere prihajajo, podvrženi dohodarini ali podobnemu davku in dotična država dovoljuje tuzemskim dohodkom podobne ugodnosti. 2. vse druge kot pod 1. označene fizične osebe, ako a) imajo v naši deželi neprimičnine ali na nepremičninih naše dežele hipotekovane terjatve ali kako po fidejmomisu, shranitveni obvezi ali drugačnih pralnih predpisih na našo deželo vezano imovino, ali v naši deželi vodijo kako obrt ali zyršujejoi ftaljio dob čkanosno opravilo, ali so vdejtžpiki* takega o, ravila ali podjetja, ali c> ako prejemajo doljpdke iz službenih prejemkov ali pokojnine 'iz kake/tuzemske državne, dvorne, deželne, okrajne ali občinske blagajne ali d) prejemajo dohodke iz prejemkov od tuzemskih delniških ali komanditnih družb na delnice. e) glede vseh iz teh virov prihajajočih dohodkov. Imetka delnic, deležnic in enakih vrednostnih papirjev ni šteti za deležništvo pri kakem podjetju v smislu predstoječega odstavka. Oprostitev. § 155. Dohodninskega davka so proste one osebe, katerih vsi dohodki, računjeni na eno leto, ne presegajo zneska K 1600. Na osebe, imenovane v § 153 se uporablja to določilo samo tedaj, kadar dokažejo, da vsi njihovi dohodki s tistimi vrer1, ki po tem zakonu niso podvrženi davku, ne presegajo zneska, ki je davka prost. Podstava obdačbi. § 156. Davku podvrženi d hodki se morajo obdačiti po znesku, katerega so v resnici dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom. Kadar se dohodki niso prejemali eno celo leto, se morajo postaviti v račun z verjetnim letnim zneskom. Ista na;ela veljajo za preračun izdatkov, ki se morajo | ostaviti v račan z verjetnim letnim zneskom. Cržaška blagovna borza. Cene se razumejo pri inozemskem blagu brez primerno zvišajo. Pojasnila glede carine i TRST, dne 7. marca 1914 . carine. Za trgovce na drobno se cene seveda , t. d. daje drage volje naše uredništvo. CENA &snteo^iia daft, Ift vsled tega'j^Wdf6gi Vosrk najej naj dr. Bosanski za 100 kg 330 1 350 Sadje. 1 ožiči dalmatin-ki . . „ — — levantinski .... „ 13 14 25 pulješki ... . . 22 - 27 - : Dateljni aleksandrinski . „ 1 — — Bassorah Hallowee „ 37 50 41 _ .Barberia ..... „ — — _ Smokve Kalam,ita jed. V vencih . . *. „ 37 prosti jed. . . . „• -l — — v kserton li .... „ 80 — 110 - . Mandplni sladki Bari . „ 305 3)2' — 310 - dalmatinski .... „ — 315 - lfevantirtski .... „ '—■ — - Molfetta ..... „ .— — —» pulješki in., sicilij.;. ,, ;. . pulj. in sic zbrani . „ . 322 360 T~ 330 378 Lešniki dolgi isti ski . . „ — — levaiitinski okrogli „ 87 — 89 izlu^čeni . . . „ 178 - 182 — - Slive bosa ske .... .. { tuz,emske Rozine različnih jrov. . .,, , 38. .42 56 42 to Volna bela umazana. Dalmatinska . ... .za 100 kg 110 123 -+ Volna bila kalo. Skadrska in bosanska . ,; ' 170 180 Volaa bela pfana. ‘Origi-. ........ — 260 — ^70 _ Dalmatinska . .. , . . 1 -i_ . — — Skadrska . . . . . 250 — 260 — Volna Jtflnetov bela. Bosanska in srbska . . za 100 leg 180 190 ; J e d i 1 n-o 01 j e. Oljčno italijansko fino in ' najfinejše Utt. ifjedilno,*... v..- -hV-: 9fl 108 li— •f. ..jwss t?’. •V '• ;b'- ; pr^ole4l.izdatBžaJJce r»i -i .'■■M PiMljh £ -i NS ,r- 7? *pr~ v zarojlh . ... . . . za 10) kg Svfčo In milo Milo belo u~o Candia fii.o I ............ Marsiglia fino I . II ... • ■„ zeleno z oljčnega olja I........... mannorivo .... „ smolnato rumeno I „ tižaško čisto zeleno in rumeno ... „ detto II . , , „ Sveče I........................ „ * II.................... „ III. ....... Špirit. g | Špirit 90'V0 v sodih za 100 1. « 95% • .............. S j denatun- 9u°/0 v barili „ Razno. Seno domače ..... za 100'kg v halah štaj. za konje „ za goveda (sl.dki") . „ v balah kor. za konje „ za goveda (sladko) . „ Seno slavo Dsko .... „ „ italijansko .... „ Liovorjevo listje .... ,, Ementhaler................ Farmazsn'............• . „ .Med hrvatski............. * istrski ............... Slama dolga ržena . . „ pšenična ....... . rezanca................. „ ’ Brinje is*rsko •.......... „ italijansko ... „ Suhi lo or I .... . V* II .... . Kovine. Jeklo k6toifeJ^Izabojih pb 70'kj»®flqW~6 v tkovan«l6'AOba4i.).,:'« fiMji • kraajj*i*J8.7,, n šat • elezo štaj^rsjaj rezila.. otofogla in Mrfogl. 10!)(k^' staro lahko .... » lito magivnoi ■ železna žica koroška . ^ -• ’ Št. 31-34 : ."V1: ■ „ fina . . . . '. : ' Žotean« j^šUgerika> „ "Up j Stoj erske .; iv,. , ,• * . „ . ’onve žrel. sortirane . , CKNA naje ||najclrj no — 74— 64 — ■ ! <55-70- 02- 48- 174 - 95 -7 kg. Razpošilja pa se tudi v zabojih z 12) kg ali v sodih od 100 do 500 kg. Kupčijske vrste kave so: Levantinska ali mokava. Zrna te kave so jako majhna, ploščnata, jajčasto okrogla, trda, razne velikosti in bledorumena. Arabsko mokkavo (Yemen, Shorberberry) izvaža A-den. Etiopska mokka (Longbery) pa pride iz Harar (Zeila, Berberah). Pri nas se prodaja drobnozrnata Java in brazilkava za arabsko mokkavo. 2) Java in Indija proizvajate jako dobre vrste kave rjave, zlatorumene, višnjevozelene barve, ter se i r enujejo po izvoznih krajih kot Preanger, Cheribon, Malang i. t. d. Javakava izpremeni po daljšem ležanju barvo in sicer izgubi zeleno barvo ter postane rjavkasta. Tukaj je doma tudi Liberiakava. Otok Ceylon je proizvajal jako dobro kavo ali na t. m otoku je kavina rastlina vsled neke glive na listju jako trpela. Kava iz tega oti ka se imenuje plantarijska kava (Planta-tionskaffee) in ločimo pet kakovosti : Perl, p tem velikost A, velikost B, velikost C in konečnost kakovost T (Triage). Razpošilja se v sodih od 200 do £00 kg in so sodi znotraj ogleneli. Otok Celebes proizvaja velezrnato, rumeno in čisto, jake okusno kavo m e n a d o. Ta vrsta ima večkiat luknjice in izgleda, kakor bi bila črviva. Srednja in južna Amerika potem zahod-nja Indija proizvajajo jako dobre vrste kave. Meksika ima svojo Tabasco, Vera Cruz, Ja-lapa, Cordova, Tepic. Meksika dobavlja mek-sikansko mokka. Kostarika in Gvatemala so svetlozelene ali temnorjavozelene pa tudi temnovišnjeve vrste. Obe vrsti ste navadno oprani. Zrna portorikokave so različne velikoste, rumenozelenebarve ter imajo luskine. Kolumbiakava pride v promet ali na-turna in se zove trillado ali opraha in se zove Deszerezado. Venezuela je oprana, višnje-vozelena ter jako hitro obledi. Zrno te kave je lepo. Kuba ima ozka dolga zrna zelene barve. Jamajka ima tudi velika zrna temnozelene barve. Mara ca ib o je podobna javi in se tudi za tako prodaja. Nazivlje se pa ali C u-c u t a, M e r i d a, T r u j i 11 o, B o c o n o kava. Domingokava je višnjeva ali temnovis-njeva, ima mnogo zdrobljenih zrn in je precej nesnažna. Zategadelj se mora osnažiti predno pride v nadrobno prodajo. Vse zgoraj navedene vrste kave pa so pri nas več ali manj neznane, si niso pridobile naklbnjenosti konzumenta. Pri nas se je vdomačila v vseh slojih prebivalstva kava santos. To vrsto kave pozna vsak človek. Santos kampinas dosega v kakovosti dobre vrste kave. Santoskava j'- proizvod Brazilije. Santos je takorekoč deklici za vse. Prodaja se kot mokka, Java i. t. d. ali čist santos ali se pa mešajo druge dobre vrste s Santosom. B-azil- ali r i o- kava (Golden Rio) je « sestra santoskave. Rio4ava je bila prej slabe kakovosti, ali vsled negovanja ln boljšega pripravljanja je postala v kakovosti in zrnu boljša ter ima danes jako prijeten, (Dalje prih.) Vprašanje orijentalskih železnic. Orijentalske železnice, ki tečejo po vsakdanjem turškem, a sedaj srbskem in deloma grškem in bolgarskem ozemlju ima v obratu posebna prometna družba za obrat orijentalskih železnic. Večina delnic te družbe se je do balkanske vojne nahajala v rokah nekaterih švicarskih bank Po konč ni balkanski vojni pa so vsled posredovanja, oziroma upliva avstrijske vlade te delnice kupile nekatere dunajske banke. Avstrijska vlada si je s tem hotela zagotoviti upliv na prometno in tarifno politiko teh železnic. Hotela je imeti pri konečnem urejevanju balkanskih razmer v rokah gotov „adut“. S stališča naših gospodarskik interesov treba tudi le odobravati postopanje naše vlade. Seveda bi vlada morala pri tem zasledovati le gospodarske in politične cilje. Toda kakor je i pri nas že navada, da vlada zavozi vsako, tudi najspametnejšo stvar, tako se utegne zgod ti' tudi pri vprašanju orijentalskih že- i leznic. Res je to vprašanje k mnogim dosedanjim pridružilo novo sporno vprašanje med monarhijo in Srbijo. Stališči, ki ga zastopa monarhija — ali bolje grof Berh old j — na eni in srbska vlada na drugi strani, sta tako drzavnoneutralno nasprotm, da se zdi sporazum skoro nemogoč. Srbija je imela v svojih starih mejah samo državne železnice in hoče ta sistem uvesti tudi na svoje novo-pridobljeno ozemlje; avstrijska vlada pa hoče, da ostanejo te železnice še dalje v obratu prometne družbe orijentalskih železnic. S tem si hoče naša vlada zagotoviti upliv na to železnico, dočim izjavlja srbska vlada,.da je ta zahtevs nezdružljiva z dostojanstvom suverene države. Da bi ti nasprotujoči si stališči nekako izravnala, je francoska vlada predlagala, da se železnica internacionalizira in men tako, da bi.imela po tretjino delnic Srbija, Avstrija in Francija. Zdi sp, da bi Avstrija bila pripravi ena pristati na to formulo, dočim vstraja Srbija še vedno pri principu podržavljenja. Te dni se imajo začeti na Dunaju formalna pogajanja v tem vprašanju. Srbsko vlado bo pri teh pogajanjih zastopal dunajski srbski po slanik Jovanovič, ki se je v ta namen mudi! minuli teden v Belgradu, da je dobil za mje instrukcije. V dunajskih poiitičn h krogih se zatrjuje, da vstrajo ministrstvo zunanjih zadev pri zalitemu, da mora služiti francoska formula v podlago pogajam, dočim so druge merodajne osebe zato, da se popusti srbskemu stališču, seveda proti primernim kompenzacijam in koncesijam Poslanik Jovanovič je izjavil, da stori srbska vlada vse, di se vprašanje uredi ra pravičen način. Izrekel je obenem nado, da dovedejo pogajanja do pogodbe, ki bo zadovoljila toliko drugih orijentalskih železnic kolikor Srbijo. Narodnogospodarski pregled. Stiska dunajske tvrdke. Dunajska tvrdka Emil Ornstein na Dunaju v prvem okrajo, Rote turmstrasse 4 se nahaja v stiskah, ter se je obrnila na upnike z okrožnico, v kateri jih prosi potrpljenja. Pasive znašajo okoli 800.000 kron. Konkurzi v R>s!riji leta 1913 R»ta 1918 je bilo v Avstrij 386 ustav tev plačil prejšno leto 958) v skupnem znesku 156'5 miljomtv kron v letu 1912. Samo v tkalski industriji je bilo 183 insolvene v skupndm zne ;ku 5 ) miljonov kron. To dokazuje, da je ta industrijska panoga v silno slabih razmerah. Glavno kri do temu dejstvu bo pač iskati v okolnosti, da je naš eksport na B ilkan, kamor so se izvažale v glavnem tk nine, skoro popolnoma ustavljen. Zdnega n onopola v Rusi i ne bs. V prejšni številki „ Trgovskega lista" smo (udi mi biležili vest, da namerava sedanji ruski finančni minister uvesti monopol žita. Tak' predlog je bil stavljen že lanjsko leto v dumi čemur pa je bil tedanji finančni mi nister protiven Kakor poroča uradni list ruskega finančnega ministrstva v tem vprašanju tudi sedanji minister ni spremenil svojega mnenja, ter so-vse tozadevne vesti iz-mišl.ene. Monopol za alkohol v Turčiji. Neka skupina francoskih kapitalistov si prizadeva, da bi dobila v Turčiji monopol prodajo alkohol-. V Turčijo se uvozi vsako leto okoli 23 miljonov litrov alkohola. Na prvem mestu, je Rusija š 16 nuljoni, na drugem Austrija s 6 m ljoni litrov. EFEKTNA BORZA. Trst, iiis 6. marca 1914 Vsa potrebna pojasnila o borznih kupčijah daje rade volje podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trst . V rsta Tržašia Porza 27. febr. 6 marca Renta. Avstrijska 4% kronska renta . . „ 4-2u/o papirnata rent' 1 „ 4-2% srebrna renta . . „ zlata re ta ......... 3'/, °/o in vest. renta Ogrska zlata renta..................... „ kronska renta............. Delnic«. Jadranska ban’ a................................ Ljubljanska kreditna banka ........ Avstrijski kreditni zavod....................... Liinderbanka.................................... T žaški tramvaj................................. Južna železnica................................. Lloyd........................................... Alpine-Montan................................... R stredna banka................................. Zbnostenska banka............................... Paroplovna družba „Dalmatia“.................... Posoj Ij. Goriško mestno iz leta H79 6%................... . . 1830 4% . ... . . Tržaško mestno iz leta 1879 (i%................. . „ 1899 4°/o............. Goriško-Grad šSansko deželno po-ojilo iz leta 1838 4'Vo............................... Goriško-Grad ščansko deželno podojilo iz leta 19 '3 4%................................ Kranjsko deželno [ osojilo iz leta 18 8 4% . „ „ 1911 4/2 ' . o Zastavna p'sma. Zastavnine goriško-gradišoan^kega dež 1- nega Lip tečnega zavoda 4%................... Iste 4‘/2°/o . ... . Bodenkredit 4%.................................. Istrskega deželnega hipotečnega zavoda 5"A> Bančne obveznice Živnostenke banke 4'/z°/0 „ „ Ustredne banke 4'/a . . Srečke. Bodenkredit emisija iz leta Bodenkredit emisija iz leta Ljubljanske.................. Turške železniške .... Avstrijskega kred tnega zav Valute. Cekini (Dukat ).............. „ po 20 frankov . . . „ „ 20 mark .... ruski po 5 rubljev . Souvereini ................. Zlate lire turške............ Tolarji Marije Terezije . . Bankovci jo 100 dola jev 1880 1889 oda . 83 40 87-1" 87 70 100 05 73 30 100- -83-20 421— (142 -523 -254 -105 — 624— 280- 201- 107— 85 -1 3-86— 90 -89 85- 92- 1 0-SIJ • 282- 214 227 477 ■ 83 70j 87'70 88- -10705 70-70 100 40 83 60 424' 045' 520' 257: 1(18 028' 282 • 204 108— 80* KU- SI— 91 — 90— 80' 93 101- 96' 292 253- 230' 48 • 82-80 Sli-lio 80 80| 105 15 72-05 SIS 90 82 30 421- 637-520-255' ■ 103' 023 83 20 87 05 87 20 105 55 73-05 99 30 82 70 424 280- 199 107--s 85-103 85- 90- 8Si 85- 90 84' 99 •15' 040-523-257-100-02 ■ 282-. 20 c - 108- - 80 104 281-1 241 j! 227' 474 91 90- RO-Si I i 85' 0-i 90 • 11 40 1905 23 40 23-90 2. 05 2 35 11 45 HI-10 23-54 24 • 12 21 75 2-4) 29 • 252'.' ' 23 * -! 484- 11 40 11 37 19.03' 20-4(5 23 53 21-i*5 2-35 Du ar jaka borza 27 f br 6 mirca | tleiiiinaTaao/io dtihriio1 ilagomo' 1 8340 87-45 87-75 100-55 7340 100U-5 83-15 !l 83 00, 87 05 87 95 i L 0-75 73-00 10 -25 83 35 i 82 9 i 80-50 80 75 1"5-— 72-75 99-10 82 40 -i I 83,10 86-70 80 90 105 20 '72 SIJ 99-40 82 00 1 424 -405— 042---5.4— 420 — | 407— 043— 527 - 420- -400- — 038-75 520 90 428— 407-— 039-75 521*90 105— 6 5— 815 — 107 -027-— 840 — 103 90 025- — 841"— 1(4 94 S 027—| 280 - 281 5 279 50 280-50 j 105— 85 70 l.u-6 -85-— 105— 8>- 100— Sti- 7 90 - SU- <15 — .89— 90— 90— MI- SIJ— ilO—1 Sil— 90—, > 80' i mo— 95— 87- -101- • 96— 90 5 84 75 9949 95 -87 5 _J 91-50 85 75 100-40 90- -| 8850 ! 282-'-1 24 i-— - 01-2 7 — 477 — 292 -2 3 — 05- -228 -487 - •>81'50 242 -00 -220 G<; 490- - 291 50 05 -227 00 479 - 5 11 -38 1 l:i-i '4 ) 23 5: 11-42 19-07 23 57 11 38 11 38 19- 4 1142 11 4 Z 19 US 1 - — 7 24-01 2 • __ 24 01 23 5: 24 ()_ 23-57 24-00 > 1 -" - 1 Dolžnost vsakega slovenskega trgovca je, da je naročnik Trgovskega lista! Vprašanja in odgovori. Pod to rubriko odgovarjamo svojim naročnikom brezplačno na vsa trgovine in obrti se ličoča vprašanja. V nujnih slučajih odgovarjamo tudi pismeno, ako se priloži znamka za odgovor. Štev. 35. A. N., t r g o v e c v M. na Štajerskem. Odgovarjati na vsa Vaša vprašanja pač ne moremo, ker bi b lo predolgo Vrh tega pa potrebujejo takih pojasnil tudi drugi naši naročniki in zategadelj bomo v raznih člankih govorili o zadevah, na katere se nanašajo Vaša vprašanja. Na nekatera vprašanja pa smo Vam odgovorili pismeno S t e v. 36. Koliko sme pošiljatelj ali prodajalec več ali manj poslati po borznih določbah, če je kupljen en vagon ? Če sem kupil po nitki ceni, dobim navadno manj kot 100 met. stotov, če sem pa kupil slabo, je kupna cena visoka, tedaj pa dobim vedno več kot 100 met. stotov. Prosim za odgovor A. Š. D. Ker ste kupili koruzo domnevamo, da se je kupčija sklenila na podlagi uzanc budimpeštanske borze. § 5, I. dela določa : Ako se je v kupni pogodbi množina določila „Približno (circa)“, tedaj sme prodajalec k večjemu 5°/o navedene množine poslati več ali manj. V vseh drugih slučajih pa ta „več“ ali „manj“ ne sme presegati 2°/o prodane množine, oziroma predane partije. Kupec ima pravico zahtevati od prodajalca po-računanje več ah manj poslane množine po dnevni ceni dneva izpolnitve. Štev. 37. N. L V. Trgovina mešanega blaga je prosta obrt in tedaj lahko dobi obrtni list vsakdo, ki prosi in doprinese sposobnostni dokaz, oziroma spričevala, s katerimi dokaže, da se je take trgovine učil. Lastnik takega obrtnega lista pa ni primoran izvrševati obrti Čudimo se, zakaj se razburjate radi tega, da omenjeni ni izvrševal nikoli obrti in vkljub temu je prosil za dovolitev podružnice v večji vasi dotične občine. Če bi obrt izvrševal, bi bilo kaj druzega. Ako povprašate pri obrtni oblasti, iz kakšnih nagibov je podelila obrtni list neizučenemti človeku za kraj, kjer že obstoji trgovina, bodete sami videli kako morate pastopati, da oblast odtegne dovoljenje obrti. Vredno pa je izgubivati čas le tedaj, če bi do- tičnik začel izvrševati obrt. Dokler je ne izvršuje, Vas pač malo boli njegov obrtni list. Mora biti že dober patrijot, kateri hoče plačevati obrtni davek, ne da imel od svojega obrtnega lista kakšno korist. otev. 38. Poprava pogreškov. Ako se je pri vknjiževanju vrinila pomota, jo je treba seveda popraviti. Radirati se ne sme nič. Torej se popravlja na nastopne načine. Napačno vknjižbo, ki ni služila za podlago nadaljni vknjižbi, se tedaj ni prenesla v druge knjige, prečrtamo ter pripišimo »neveljavno" in pa stran, na kateri smo sedaj pravilno vknjižili. Če je pa napaka v imenu ali zmsku, sc napaka prečrta in nad to se napiše pravilno ime ali znesek. Paziti pa je strogo na to, da se lahko bere oboje, napaka in popravek. Ako se je pa vrinila pomota v knjižbo v poštevni obliki, pa ne kaže popravljati na navedene načine, ampak napaka se stornira. Napačna postavka se zopet vknjiži, toda na nasprotni strani pošteva, da se napaka zenači. Ta nasprotna postavka v zenačenje napake sc imenuje „storno“. Po vpisanem stornu se postavka vknjiži pravilno. Tako sc popravi pomota brez vsakega črtanja n. pr. napačno v „dati“ mesto v „dobiti“ ali narobe vknjižena vsota ali napačna vsota na pravilni strani. Štev. 39. Dvomljive terjatve. Čl. 31 trg. zak. zahteva, da je vknjižiti v inventuro dvomljive terjatve z bržčasno vrednostjo, neizterljive pa je izbrisati. Ako podjetnik ve, da bo pri tem ali onem izgubil, ker je dolžnik postal insolventen, ali je prišel v konkurz, bo v inventuro vpisal ne celo terjatev pri dotičnem dolžniku, ampak le tisti znesek, ki ga bo, ceneč po ostalih aktivih dolžnika najbrže dobil. Ako jo je pa dolžnik popihal v svet, upnik gotovo ne bo dobil nič ; njegova terjatev je brez vrednosti in se ne postavi v inventuro ali pa le „pro memoria". Da znesek, ki se vpiše v inventuro, soglaša z ostankom dotičnega pošteva v glavni knjigi, je treba znesek, ki se smatra za zgubljenega vpisati v ,dobiti' tega pošteva, dodavši primerno besedilo. Za utemeljevanje te vknjižbe v glavni knjigi je treba napraviti primerno postavko tudi v dnevniku. Popolnoma izgubljene zneske je treba sploh izknjižiti. V slučaju, da dobimo od terjatve več kakor smo cenili, se ta prebitek smatra kot dobiček tekočega poslovnega leta Štev. 40. „C o n t o d u b i o s o“ (dvomljivi poštev). Praktični knjigovodja pa ne čaka do inventure z odpisom dvomljive terjatve v glavni knjigi, ampak terjatev takoj, ko postane dvomljiva, izknjiži v dotičnem poštevu ter prenese na poštev za dvomljive terjatve. „Conto dubioso", ki se vodi kakor poštev raznih ,,conto pro diver>i“. Ob zaključku se postopa s poštevom za dvomljive terjatve, kakor bi s^ postopalo z dotičnim poštevom, na katerem bi bila dvomljiva terjatev. Štev. 41. Kateri trgovec mora voditi knjige Kot trgovec, ki je obvezan vodi.ti knjige, smatra trg. zak. onega, ki izvršuje trgovino kot obrt, plačuje od te obrti gotovo vsoto pridobninskega davka, je protokoliran. Zakon namreč razločuje velike trgovce ali trgovce z vsemi pravicami „Vollkaufleute“ in majhne trgovce ,,Klein, Minderkaufleute ‘. Ta razlika sloni na § 7. in 8. uvodnega zakona, katere določbe je izpremenila ces naredba z dne II. julija 1898, drž. zak. št. 124 v toliko, da je trgovec z vsemi pravicami tisti, ki plačuje gotovo visočino davkov. § 7. se glasi: Določbe trg. zak. o tvrdki, trg. knjigah, prokuri veljajo, izvzemši krošnjarje, za vse trgovce, ki plačujejo od zaslužka v svoji obrti na leto direktnega pridobninskega davka najmanj 120 kron v krajih z več ko 100.000 prebivalcev, v krajih z več ko 10.000 in ne več ko 100.000 prebivalcev najmanj 80 kron in v krajih z ne več ko 10.000 prebivalcev najmanj 50 kron. Tak trgovec mora biti protokoliran. Združenja v svrho izvrševanja trg obrti se ne smatrajo za trg. družbe, ako za to obrt ne veljajo navedene določbe trg. zakona. § 9.: Ako je tvrdka trgovca vpisana v trgovskem registru, nimajo poznejše izpremembe v znesku pridobninskega davka ali v uvrstitvi kraja obrata v drugi razred vsi d narastlega števila preb valstva (§ 7) nobenega vpliva na uporabo navedenih določb v predidočem § trg zakona. b t e v. 42. Če ustanovite kot trgovec in kapitalist z drugim, kateri se izdaja za stri kovnjaka v do-tični panogi, javno družbo, prinesete v skupno podjetje potrebna denarna sredstva in vaš .strokovnjak11 sedaj zahteva, da se mora v njegov račun zapisati v ..dobro primeren znesek za njegove zmožnosti, je ta zahteva tega strokovnjaka prava neumnost. Mož naj bo vesel, če sme na koncu poslovnega leta vtakniti v svoj žep polovico morebitnega dobička. Drugače je stvar, če sta se prej dogovorila kaj takega, kar on sedaj zahteva. Dvomimo pa, da bi imeli Vi tako maslo na glavi. Z enako pravico, bi potem Vi lahko zahtevali, naj se Vam zapiše v dobro za Vaše znanje knjigovodstva n. pr. 1000 kron itd. (Slede takih zahtev Vam zamoremo svetovati le ,.skrijte svojo denarnico'. Štev. 43. Kar hitro odpokličite pa plačajte, da ne bodete imeli nepotrebnih troškov in sitnosti. Jako se motite, ako mislite, da se dano naročilo lahko kar tako prekliče. Tudi r.e bo držalo, ako ste še i-ti dan preklicali celo v priporočenem pismu. Kadar nočete kupitf, pa ne podpišite naročilnega lista. Dvakrat premisli, enkrat stori, pravi naš kmet in njegova bo gotovo prava. Štev 44. Konsignacijsko blago ne spada v Vašo inventuro, ker tako blago vendar ni Vaša last in s tujo dlako se človek ne sme pokrivati. Hočete li na vsak način postaviti konsignacijsko blago v inventuro, pa morate staviti v aktiva pa tudi v pasiva, v obeh enake vrednosti in blago označiti kot konsignacijsko. Štev. 45. Davčna komisija bode tedaj zahtevala predložitev knjig, kadar bode sumila, da je davkoplačevalec svoje dohodke prenizko fatlral. Sicer pa je davčna oblast bolj navihana Ona ceni davkoplačevalca višje in ta mora sedaj dokazati, da je njena cenitev nepravilna, previsoka in nima takih dohodkov. Da bode pa to lahko dokazal, bo moral pač s knjigam^ davčni oblasti pod nos. Štev. 46 Ako odvetniški uradnik obesi suknjo odvetniškega uradnika na klin in prestopi v trgovsko pi-arno, je postal trgovski uslužbenec in naj tudi se v trgovski pisarni peča le s tožbami. Kje mu boljše nese, ne vemo in zategadelj tudi ne moremo povedati. Zmožen uradnik dobi seveda dobro plačo tu kakor tam. Kdor pa ne zna dosti, pa nikjer dosti nimi. V katero kategorijo teh Vi spadate, morate sami vedeti in vedeli bodete potem tudi, koliko bo na mesec .penezov". Štev. 47. Ako jo je Vaš dolžnik popihal čez lužo, predno ste mu Vi preskrbeli obisk sodnijskega sluge, kateri se peča z rubežmi in zarubljene stvari tudi spravlja, tedaj le vzdihnite milo : z bogom denarci. Čez lužo ne sega roka našega sodnijskega izterjalca in tudi se Amerikanci ne pečajo radi s takimi malenkostmi. Tam ne kreditirajo, torej tudi ne tožijo in rubijo za take malenkostni. En up in tolažba pa Vam še ostane, namreč ta, da morda pride ta tiček enkrat nazaj v domače gaje in takrat poskusite vloviti ga, morda bo imel kaj perja v obliki dolarjev. S t e v. 48. Vaš odjemalec ima prav. On lahko nepokvarjeni del pošiljatve prevzame, pokvarjenega pa zavrne in pusti na Vašo razpolago. Vsa pošiljatev' se mora pustiti na razpolago le tedaj, kadar se je ne more brez škode razdeliti. Če je od desetih vreč pet pokvarjenih, odjemalec lahko prevzame dobrih pet vreč, druge pa Vam pusti na razpolago. Poravnajte se zlepa, ker suha sprava je boljša kot mastna pravda. Rajši manj tožb, manj prepirov in advokatov, pa bo več zadovoljnosti in dobička. Štev. 4 9. ,.Dovje.11 Tovarna cementa. 9 t. m. se vrši občni zbor te delniške družbe. Njeni posli grejo kaj slabo in zategadelj namerava upravni svet predlagati znižanje delniške glavnice od treh milijonov na 750 000 kron z zložitvijo delnic 1 : 4. Lastnik „Trgovsko izobraževalno društvo11 v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Andrej Munih v Trstu. — Tiska tiskarna „Edinost“ v Trstu. hllSICBIISaCBIISlISIBISIBIlBe; j Priporočljive tvrdke. j Antnn NI n vol/ l)r'vec v Trstu. Via Belve-rAlllUII IvlIVdl« dere 57, ss tiplo priporo':;i cenjenemu slovenskemu občinstvu zi mnogošte- \ilni obisk. — S.oji k svojim ! Anrlt*ni Dn!|n brivec in damski frizer MllUroJ IlUJil/ Accjuedotto štev. 20, se naj-uijudnfje priporoči p n. sla/nemu občinstvu. Edina slovenska kn;goveznica Izdeluje trgovske knj :ge, reklamne tabele, vsa kar-tonažna deta in veže knj ge elegantno in po kori-kurenčn h cenah. — A. Repenšek, olea Cec lia šh.ev. 9 U.ljn ETatfitl diplomiran dunajski krojač, mdlltk ridll Zaloga sukna. — Ulica Tor S. Piero 4. Vol/ndnv 107*70 kr0Jaenica vuluci Fon-VtJKUSlav J 01 4,11 deria š‘.ev. 4 se pripo roča slavnemu občinstvu. Mlekarna Hrušica, Trst Poste št 16. — Podružnica: Via delle Scuo e 22, Hiazza Barriera 12, Largo Santorio 4 in Rojan-Ško kija Sv. Peter št. 1. — Vedno sveže mleko, maslo in med. — Špecija’iteti: Kefir in Joghurt. a |n|- Dni; h urar 'n v Trstu na trgu ' •lUJfc rUVIl Barriera štev. 3. — Ima veliko zalogo ur zlatnine in srebrnine. — Priporoča se za nakup raznih v urarsko ia zlatninsko stroko spa-d*jočih predmetov. — Razna popravila se izvrže solidno in po nizki ceni — Elini slovenski urar in zlatar v Tretu. — Svoji k svojim 1 Franc Kožuh pekovski mojster Trst, v Setfe Fontane št. 44 priporoča svojo pekarno, slaščice, moko, likerje itd., kruh svež 4 krat na dan. — Postrežba točna. Zdravnik dr. KORSflNO Specialist za kožne in sifilitične bolezni ima svoj ain-bulatorij v Trstu ul. S. Lazzaro št. 17/1. (Palača Diana) za cerkvijo Sv. Antona novega. — Sprejema od 12 do 1 in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 pop. ppVnpnn Trampuš losip I Umil llfl TRST> Via Farnet0 št n- Točna postrežba. Zootehnični atelje univ. med dr. BABRT, Hermann Schultze l tehnik - Trst, Dl. Cam 17, Ordinira od 9—12 in od 3—6. Umetni zobje. Najfinejša izvedba, zmerne cene. - - j Te'.efon 27-42. F. Pečenko, Trst Scala Belvedere (prihod iz ul. Miramar). Priporoča svojo žganjarno cenj. občinstvu. Prodaja tudi polne steklenice vseh vrst pijač. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruli vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). »iisiaisaiiai V LJUBLJANI Dunajska cesta 33 — Ja\/no sk'adi$če. Telefon interurb. 88. Ima vsake vrste sira, kakor: e m en dolski, polemendolski, trapistski, tilsitski, edamski, roquefort in go ud a. I. vrste zajamčeno, naravno čajno m a s 1 o, pristno kuhano maslo, planinski tn e d, s k u t o. Pošiljatve mleka v vsaki množini. Moderno, higienično opremljena Centralna mlekarna v Trstu Vin deli# Oepua 6 Telefon št. 12-86. Našim cenjenim trgovcem toplo priporočamo izvrstno od K naprej od 5 K naorej od 3 K naprej domačo Kolinsko * "Vi kavno primes! < Ivan Germek Kolinska tovarna kavnih ^ primesi, trgovsko delniško ^ podjetje v Ljubljani. % r VŽIGALICE •družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljiibjjani. pekovski mojster /Trst, v. Sette Fontane št. 1 priporoča svojo pekarno slaščlbe, moko, li kerje i t. d. posebno se priporoča gg, jest vi ničarjem z velikimi popusti. Poslrežba točita. ;ovec Vam priporočamo »z c..%, priv. fbenfurih-paromlina na Dunaju • '*'■ : • . J v* n iV " .'ji , . 'i ;r - ;* • Glavna zaloga za Trst in okolico, Primorsko, Istro, Reko in Kranjsko v Trstu, ul. S. Francesco. <5. Kaloper, zastopnik Hedžet & KoritnlK, Gorica bodi (s, vsakemu rodoljubu znano. Došlo lepo modno in sukneno blago za ženska in moške obleke navadnega do najfinejšega. Izbera velika blago zanesljivo dobro cene najnižje in stalne. Vzorci na razpolago. cr-=>< ea=> sploš a delniška družba :: za zavarovanje :: GOS ILNA Edini slovenski kleparski mojster Prva češka na življenje v Pragi. Vrhovno zastopstvo za jugoslovanske dežele v Trstu, ulica Geppa. pri „DETELJICl“ FRflM LOZE] ul. Belvedere št. 7. Domača kuhinja, izborno češko pivo in kar je najvažnejše: vzpjni čistota in strogi red pomogla. je temu podjetju do glasa, ki ga uživajo samo prva podjetja v velikih mestih. ulica Sette Fontane štev. 34 i Izdeluje vsakovrstno delo, pripadajoče v njegovo stroko, doma in zunaj, ter predmete za kmetijstvo, prodaja njihove predmete ter sprejema pismena naročila. Svoji k svojimi ki daje Jugoslovanom vse one koristi, kakor bi jim jih sicer dajal le njihov lastni zavod te stroke, ako bi ga imeli 1 Poslužujte se zavedni Jugoslovani v svojo lastno korist le tega zavoda za svoja življenjska zavarovanja. Pojasnila in navodila vedno na razpolaganje brez stroškov. falerio Bernardi mesar Trst, Piazza Barriera vecchia št. 9 Telefon 26-56. Priporoča: Goveje kuhane vampe, suha in slana čreva ter sorodne pridelke. Vela zaloga j: U'D □ C U □ D'G3 □ □ □ □ Lastna Unica Glavna zaloga: trst = Cthega številka 11. Specijaliteta: !V v ^X©.f m. ' ! Q El O 6a»C3 Trst Via Caserma štev. 4 Tapetarski izdelki od navadne do najfinejše vrste. Prodaja na drobno in na debelo Bu l«!: Jtral Tir Odlikovan v, Parizu z diplomo Grapd Pri* in zlato kolajno. '