Aktualno Slovenija • Bomo z energetskimi prenovami prihranili? O Stran 2 Spodnje Podravje Poljčane • Vrtče-vski otroci še v starih prostorih Z> Stran 4 Kronika Slovenska Bistrica «September se je začel s požari Z> Stran 24 Ptuj, torek, 9. septembra 2014 letnik LXVII • št. 70 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, V lbra 2014 # # /II «št. 70 i » m t lo tajerski ri o kakovost o Mwalpi Danes priloga Šport Rokomet • Do prvih točk težje od pričakovanj O Stran 11 Podravje • Število tatvin in vlomov se povišuje V povprečju 15 tatvin na dan Ptujski športni vikend • Kljub slabemu vremenu med udeleženci vladala pozitivna energija O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Policisti na mariborskem območju so v lanskem letu obravnavali skupno več kot 3100 tatvin in vlomov. V letošnjem polletju pa je bilo obravnavanih že 2700 tatvin in vlomov, kar je povprečno 15 na dan. Zanimivo je, da se število vlomov v stanovanjske objekte ne poveča v poletnih, ampak zimskih mesecih. Zelo zaskrbljujoč pa je podatek, da med kaznivimi dejanji mladoletnikov prevladujejo prav tatvine in velike tatvine. Tatvine, ki so jih zagrešili mladoletniki, so se lani povečale za 44 odstotkov. O Stran 3 Nogomet • Kidričani še enkrat opravili izpit O Stran 13 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Delnice + grozdje + Ptujčani = stefcaj UGODNOSTI ZA NAROČNIKI SnuatsnMiiMnu! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: t OBIRANJE MANDARIN V F DOLINI REKE NERETVE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165€/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. O Stran 8 in 9 Stanovalci ulice Ob železnici zahtevajo pločnik v letu 2015 O Stran 4 in 5 Koliko denarja za socialne pomoči O Stran 2 in 3 Ni vse »uau«, kar je v (Miheličevi) galeriji O Stran 10 V „«.g™ r 1AGER (SUH S tem kuponom TRADICIJE %uta povrnit"» Kava Premium 200 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 9.9. do 12.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. t LIST^ZUPANA z elanom 2109900080476 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 2. septembra 2014 Slovenija • Prijaznejša socialna zakonodaja? Socialna država naj bi letos st »Ob nastopu mandata je bil eden od naših ključnih ciljev odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju socialne zakonod zakonodaje, ki so začele veljati 1. septembra. Med pomembnejšimi novostmi je upoštevanje realnega gmotnega stanja pri pridobivan Na ministrstvu so ugotovili, da so se največje pomanjkljivosti socialne zakonodaje pokazale v osipu upravičencev do varstvenega dodatka in v poslabšanem položaju samskih oseb in enostarše-vskih družin. Kot problem so izpostavili tudi upoštevanje dohodka, ki je temeljil na dohodninski odločbi za predpreteklo leto. Med novostmi, ki so v veljavi od 1. septembra, je tako upoštevanje realnega materialnega položaja pri dodeljevanju pravic. Kar pomeni, da bo lahko vlagatelj v primeru upokojitve, izgube službe ali dela za skrajšani delovni čas in podobno oddal novo vlogo. Center za socialno delo (CSD) bo nato izdal novo odločbo na podlagi dejanske spremembe dohodka. »Če je nekdo aprila letos izgubil službo in začel prejemati nadomestilo za brezposelnost, Uvodnik bo lahko to spremembo javil na center za socialno delo in center bo to upošteval,« je na konferenci pojasnila direktorica CSD Domžale Tanja Amon. Dodatek za otroka v enostarševski družini se je zvišal S 1. septembrom se v dohodek družine ne upošteva več celotni otroški dodatek. Upošteval se bo dodatek, zmanjšan za 20 odstotkov višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda, kar trenutno pomeni, da se bo upošteval dodatek, zmanjšan za 19,88 evra. V dohodek se tudi ne upošteva dodatek za enostar-ševsko družino in dodatek za Kje je preprosta kmečka logika Po številnih napovedih strokovnjakov in političnih veljakov se Slovenija (že) prebuja iz krize. A znamenja okrevanja v našem okolju niso nič kaj optimistična, Še vedno se zapirajo podjetja, ki dajejo kruh, oziroma bolje rečeno drobtinice slovenskim hlapcem. V kratkem bo tako svoja vrata zaradi poslovnih razlogov za večino zaposlenih zaprlo tudi lenarško podjetje Prevent Halog. Kot je vsem že dobro znano, za poslovnim razlogom tiči prekinitev dela z nemškim koncernom Daimler Benz. Vse lepo in prav. Ampak, kako je možno, da tako veliko podjetje že lep čas praktično skoraj vse stavi zgolj na enega poslovnega partnerja? Kje je tukaj preprosta kmečka logika? In kje je vodstvo, ki neprestano išče nove partnerje, možnosti in strategije ter zasilne izhode? Gre za najmanj 450 delovnih mest, kar je - še posebej za naše okolje - velika izguba. Družbena odgovornost vseh veljakov je ponovno padla na polni črti. Nekonkurenčnost slovenskih podjetij in gospodarstva nasploh pa je kot jara kača, ki se vleče vse do dandanes. Priznam, da so pogodbe, ki se jih je treba držati ter jih spoštovati. Ampak, dragi naši pastirji. Pa saj to je trg. In na trgu ni nič večno. Zato pa imamo v podjetjih vodstvo. Njegova naloga je, da trgu sledi in išče rešitve. In ravno tukaj seje zalomilo. Zagotovo pa ne pri navadnih zaposlenih, ki bodo sedaj potegnili najkrajšo. Nič novega. Lahko bi rekli, da gre za stalnico slovenskega gospodarstva. In kdo bo odgovarjal? Najverjetneje nihče. To lahko trdimo na podlagi preteklih izkušenj, recimo na padlih gradbincih, ki so zaposlene pustili brez vsega. Ne samo brez kruha, ampak tudi brez dostojanstva in upanja. In ko smo že čisto na robu propada, se oklepamo še zadnje rešilne bilke - roke pravice. Žal pa je tudi ta pri nas že znala zatajiti... Monika Levanič Koliko denarja doslej za socialne pomoči CSD Slovenska Bistrica: 2,2 milijona evrov Na centru za socialno delo Slovenska Bistrica so do 31. avgusta prejeli 3298 vlog za denarno socialno pomoč, skupno izplačilo teh pomoči je do tega datuma znašalo 2.176.970,27 evra. Ob tem je zavod prejel še 1232 vlog za izredno pomoč, skupno izplačilo teh do 31. avgusta pa je znašalo 290.768,31 evra. V enakem obdobju lani je bilo na slovenjebistriškem centru vloženih 3145 vlog za denarno socialno pomoč, skupna višina izplačil je bila 2.086.803,40 evra, ter 1129 vlog za izredno pomoč, izplačilo teh je znašalo 273.451,67 evra. CSD Ormož: 0,9 milijona evrov Center za socialno delo Ormož je letos zabeležil 1552 vlagateljev za denarno socialno pomoč in 292 za izredno denarno socialno pomoč (IDP). To pomeni, da je bilo za denarno socialno pomoči v prvih osmih mesecih letos namenjenih 928.818 evrov in za izredno denarno socialno pomoč 67.351 evrov. V enakem obdobju lani je bilo vlagateljev 1844, od tega za denarno socialno pomoč 1486 in za izredno denarno pomoč 358. V primerjavi z lanskim letom je torej bilo letos 66 vlagateljev več. V lanskem letu pa je bilo glede na število vlagateljev na območju CSD Ormož izplačanih 1.000.380 evrov denarne pomoči in 72.646 evrov izredne denarne pomoči. CSD Ptuj: 2,9 milijona evrov Na območju Centra za socialno delo Ptuj je bilo letos v prvih šestih mesecih izplačanih 2.932.745 evrov denarne pomoči in 385.339 evrov izredne denarne pomoči. V enakem obdobju lani je bilo na območju ptujskega centra izplačanih 2.923.793 evrov denarne pomoči in 345.040 evrov izredne denarne pomoči. V letu 2013 je center prejel 7736 vlog za denarno pomoč in 2847 za izredno denarno pomoč, v prvim osmih mesecih letošnjega leta pa je na CSD Ptuj prispelo 5913 vlog za denarno pomoč in 2168 za izredno denarno pomoč. i&K« Do konca leta bodo CSD v Slovenski Bi Slovenija, Podravje • Obdobje energetskih prenov se končuje Bomo res prihranili 5,5 milijona Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v zadnjih dveh letih potrjevalo projekte energetskih sanacij st za tri razpise, ki so vključevali objekte s področja visokega šolstva in znanosti, osnovnih šol in vrtcev tei V okviru prvega razpisa je bilo potrjenih sedem projektov v skupni višini sofinanciranja 7.000.000 evrov - od tega trije projekti Univerze v Mariboru. »Sofinanciranje je znašalo v prvem razpisu za občine 100 % upravičenih stroškov investicije, v drugem pa 85 %. Za vse neupravičene stroške (15 % upravičenih stroškov po drugem razpisu, vsi neupravičeni nameni po razpisnih pogojih in pa DDV) so morale sredstva zagotoviti občine same, zato je vrednost investicij višja od dodeljenih finančnih spodbud,« so še dejali na ministrstvu. Sicer pa je ministrstvo na področju občinskih stavb odobrilo sofinanciranje za 314 projektov. Finančna spodbuda je znašala 95.600.000 evrov. Največ občinskih stavb - kar 61, je bilo saniranih v osrednjeslovenski regiji, s pomočjo finančne spodbude v višini 16.100.000 evrov. Sledi podravska regija z energetsko sanacijo 49 občinskih stavb in s finančno spodbudo v višini 12.500.000 evrov. Prav toliko je prejela tudi savinjska regija, ki je energetsko sanirala 48 občinskih stavb. Najmanj finančne spodbude (1.900.000 evrov) je prejela zasavska regija, ki je energetsko sanirala tudi najmanj občinskih stavb, in sicer pet. Izstopa pa koroška regija, ki je s finančno spodbudo v višini 4.300.000 evrov sanirala kar 20 občinskih stavb. Do tega trenutka je bilo za energetsko sanacijo občinskih stavb izplačanih dobrih 35 % vseh sredstev: »Do sedaj je bilo za občinske stavbe izplačanih 36.000.000 evrov, drugo še čaka na izplačilo. Končanih je 72 projektov, en projekt ne gre v izvedbo, drugi pa so v izvajanju.« Povprašali smo tudi po podatku, kakšen naj bi bil po njihovih Podatki o številu odobrenih projektov energetske sanacije po regijah Regije Število Znesek projektov v mio € Gorenjska 30 9,7 Goriška 12 5,3 Jugovzhodna Slovenija 34 11,4 Koroška 20 4,3 Notranjsko-kraška 8 4,0 Obalno kraška 11 4,5 Osrednjeslovenska 61 16,1 Podravska 49 12,5 Pomurska 20 7,1 Savinjska 48 12,5 Spodnjeposavska 16 6,3 Zasavska 5 1,9 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Največ energetskih sanacij občinskih stavb v osrednje-slovenski regiji, sledita podravska in savinjska regija Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. septembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ala več kot 1,2 milijarde evrov aje,« je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak na predstavitvi sprememb socialne ju socialnih pravic. HR "itSvLj_____ Foto: Črtomir Goznik strici, Ptuju in Ormožu izplačali več denarnih pomoči kot lani. otroka, ki ni vključen v vrtec. Poleg tega se zvišuje dodatek za otroka v enostarševski družini. Znesek je bil v avgustu 26,92 evra, s septembrom pa znaša 53,84 evra. Zvišala se je tudi denarna socialna pomoč za drugo odraslo osebo, saj so na ministrstvu ugotovili, da se je tem osebam socialni položaj poslabšal. Tako se je ta socialna pravica s 134,60 evra zvišala 161,52 evra. Že od avgusta dalje pa je višji (usklajen) osnovni znesek denarne socialne pomoči, ki znaša 269,20 evra (prej 265,22 evra), kar vpliva tudi na posebno obliko izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) in na pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina). Posmrtnina je enaka višini denarne socialne pomoči; pogrebnina pa znaša 538,40 evra (prej 530,44 evra). Večje število prejemnikov denarne socialne pomoči Ugodnejši bo tudi način upoštevanja dohodka od študentskega dela za socialno najbolj ogrožene družine oziroma prejemnike denarne socialne pomoči. Pri njih se pri ugotavljanju dohodka za pravice na letni ravni (otroški dodatek, državna štipendija, plačilo vrtca) študentsko delo ne bo upoštevalo kot dohodek. Več sprememb socialne zakonodaje se nanaša tudi na odločanje o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in plačila pravice do družinskega pomočnika. Pri ugotavljanju plačilne sposobnosti se ne upoštevajo več priložnostni dohodki, premoženje zakonca in dohodek otrok. Pri plačilni sposobnosti upravičenca pa se bo upošteval denar na transakcijskem računu, ko bodo prihranki višji od 2.500 evrov za samskega oziroma 3.500 evrov za upravičenca z zakoncem. Prvi popravki socialne zakonodaje pa so stopili v veljavo že z novim letom, ko so se mladoletnim dijakom vrnile državne štipendije. V letu 2013 je bilo povprečno 22.812 prejemnikov državne štipendije. Letos pa je državno štipendijo povprečno prejelo 34.858 štipendistov. Ob koncu letošnjega šolskega leta pa je državno štipendijo prejelo 44.853 oseb, od tega 26.035 dijakov in 18.818 študentov. S spremembami, ki veljajo že več kot pol leta, se je omililo tudi vračanje denarne socialne pomoči. Slednje ni treba vračati, kadar jo je oseba prejela za 12 mesecev ali manj. Od celotne prejete pomoči pa je treba vrniti 2/3 dane pomoči. »Takrat smo poudarjali, da pričakujemo večje število vlog za denarne socialne pomoči. Pričakovanja so se potrdila. V enakem obdobju beležimo več prejemnikov denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, štipendij ter varstvenega dodatka. Letos je predvidena poraba za socialne transferje za posameznike in gospodinjstva 1,268 milijarde, kar je več kot lani. Prihodnje leto pa bo ta vrednost presegla 1,3 milijarde evrov. Prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo v juliju 50.895, izredne denarne socialne pomoči pa 5.089, v enakem obdobju lani je bilo 47.117 prejemnikov denarne socialne pomoči, 3.842 oseb pa je bilo upravičenih do izredne denarne pomoči,« je še povedala Kopač Mrakova. Mojca Vtič Podravje • V povprečju kar 15 tatvin na dan evrov letno? Vse več tatvin tavb v javni lasti oz. lasti občin. Kot so pojasnili, je šlo r drugih stavb v občinski lasti, kot so npr. knjižnice. ocenah okviren prihranek pri energetskih stroških po izvedenih projektih: »Ocena okvirnih prihrankov je težka, saj je odvisna od gibanja cen energije. Ko bodo vsi projekti energetske sanacije evrov.« Z vlomi in tatvinami imajo po besedah predstavnika Policijske uprave Maribor Mirana Šadla policisti vsakodnevno polne roke dela. Nepridipravi praktično kradejo vse - od denarja, nakita pa do koles in vozil. občinskih stavb končani, in če bodo dejanski prihranki enaki predvidenim, bi znašal prihranek na letnem nivoju med 5.500.000 do 5.800.000 Monika Levanič Na območju Podravja je bilo odobrenih 49 projektov energetske prenove javnih stavb, za kar je ministrstvo namenilo 12,5 milijona evrov. Nazadnje se je neznani storilec lotil ptujskega gradbišča, s katerega je v noči na minuli četrtek odtujil 15 vrtalnih drogov, deset obloženih cevi in izpirno glavo. Po podatkih policije je z dejanjem podjetje iz Slovenske Bistrice odškodoval za okoli 10.000 evrov. Tatvine in vlomi se dogajajo vsakodnevno. Število vlomov se povečuje Po statističnih podatkih Slovenske policije se je število tatvin za območje celotne Slovenije od lanskega leta v primerjavi z letom 2012 povečalo za slabih šest odstotkov. V letu 2012 so namreč policisti na območju celotne Slovenije obravnavali nekaj manj kot 47.000 tatvin, v lanskem letu pa več kot 50.000 tatvin. V porastu so tako vlomi, drzne tatvine, tatvine motornih vozil in druge tatvine. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da med kaznivimi dejanji mladoletnikov prevladujejo ravno tatvine in velike tatvine. Tatvine, ki so jih zagrešili mladoletniki, so se namreč v lanskem letu povečale za slabih 44 %, velike tatvine pa za 35 %. Policisti so na mariborskem območju v lanskem letu obravnavali skupno več kot 3.100 tatvin, od tega več kot 1.000 vlomov in 1.900 drugih tatvin. Prav tako so zabeležili tudi 40 ropov in štiri roparske tatvine. Kot je razvidno iz letošnjega polletnega pregleda dela Policijske uprave Maribor, so policisti v letošnjem polletju obravnavali že nekaj več kot 2.700 tatvin, kar je v povprečju skoraj 15 tatvin na dan. Od tega so zabeležili kar 1.000 vlomov in 1.600 drugih tatvin. Prav tako so obravnavali tudi 23 ropov in osem roparskih tatvin. Največ vlomov pozimi Kot nam je pojasnil predstavnik iz PU Maribor Miran Šadl, se število vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja ne poveča v poletnih mesecih, pač pa v zimskih: »Storilce varuje nočni čas, ki je takrat veliko daljši. Medtem ko se v poletnih mesecih število vlomov različno giblje, to pa je odvisno od več dejavnikov, med katere moramo zagotovo uvrstiti število storilcev - povratnikov na prostosti ter gibanje tujih storilcev, ki večinoma delujejo v skupinah in na določenih območjih izvedejo več tovrstnih kaznivih dejanj.« Predstavnik Šadl je še pojasnil, da storilci sicer vlamlja- jo tako v nočnem kot dnevnem času. Teren pa si predhodno dodobra ogledajo: »Ko ocenijo, da verjetno ni nikogar doma, velikokrat to preverijo še z zvonjenjem na vratih. Če pri tem pridejo v kontakt z domačimi, se na različne načine izgovorijo (npr. kaj ali koga iščejo). Če pa dejansko ni nikogar doma, vlomijo v objekt ali stanovanje.« Za vlome uporabljajo različne načine. »Najpogostejša in za njih najlažja načina pa sta z delovanjem na vrata ali okna na vzvod s priročnim orodjem (večji izvijač, »pajsar« ipd.) ali pa z razbijanjem stekla na vratih ali oknih. Občasno se pojavljajo tudi vlomi, kjer storilci lomijo vložke cilindričnih ključavnic na vhodnih vratih,« je dejal Šadl in še dodal, da so v stanovanjskih blokih največkrat tarče napadov stanovanja v najvišjih nadstropjih, saj je tam za storilce manj možnosti, da jih kdo opazi. Najpogostejše tarče denar, nakit in zlato Sicer pa storilci po besedah Šadla odnašajo različne predmete. Še vedno so najpogostejše tarče denar, nakit in zlatnina. Ko vlamljata vsaj dva storilca, pa odnašajo tudi druge predmete, denimo tehnične predmete in orodja. »Storilci najpogosteje vla-mljajo v objekte, ki so že na zunaj na pogled lepo urejeni in na tej podlagi sklepajo, da so v njih vrednejši predmeti. Takšnim objektom primerno naj bi bilo tudi tehnično ali drugo varovanje. Naslednji dejavnik, na podlagi katerega se storilci odločijo za vlom v nočnem času, pa je razsvetljava. Svetloba je njihov sovražnik in logično je, da bodo vlamljali v manj razsvetljene objekte oz. v manj razsvetljenih delih,« je še pojasnil Miran Šadl in dodal, da so zato podnevi tarče vlomov največkrat objekti na robu naselja oziroma tisti, ki vsaj z ene strani nimajo sosednjega objekta. ■ V- ■■ Psi čuvaji odvrnejo storilce Po besedah Šadla veliko vlogo za odvrnitev storilca od vloma v objekt še vedno igra pes čuvaj, saj že z laježem povzroča hrup in s tem opozarjajo domače in sosede. Sicer pa je Šadl še opozoril na nespametna dejanja posameznikov na socialnih omrežjih, tako na objave fotografij vrednejših predmetov kot objave o dopustih, kar vlomilci znajo dobro izkoristiti: »Dejansko je nespametno širšemu krogu ljudi vnaprej objavljati, kdaj in za koliko časa se posameznik odpravlja na dopust. Tudi takšne informacije, ki na posameznikovem profilu vsebujejo fotografije vrednejših predmetov, ki jih posameznik poseduje, so lahko odlična »vaba« potencialnim vlomilcem.« Monika Levanič 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 2. septembra 2014 Poljčane • Zalomilo se je pri dobavi opreme Vrtčevski otroci kljub napovedi župana še v starih prostorih Vrata poljčanskega vrtca so tudi 1. septembra ostala zaprta. »Zaradi težav z dobavo notranje opreme. Računamo, da bomo v novih prostorih 15. oz. najkasneje 22. septembra. Vsekakor pa je uradno odprtje vrtca 26. septembra,« je ponovno zatrdil župan Stanislav Kovačič. To je sedaj že tretja napoved odprtja. Junijski datum se je premaknil na prvi september. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, je sredi poletja pojasnil župan. Že takrat pa je dejal, da lahko septembrsko odprtje odložita nepravočasna montaža opreme ter nepridobitev uporabnega dovoljenja. Projekt izgradnje osemood-delčnega vrtca za največ 176 otrok znaša nekaj manj kot štiri milijone evrov. Ta vrednost zajema projektno dokumentacijo, nakup zemljišč, gradbena dela in opremo. Občini je za financiranje izgradnje vrtca uspelo pridobiti 1.062.071 evrov evropskega denarja, na javnem razpisu za dodeljevanje ugodnih posojil Poljčanski otroci (še) ostajajo na dveh lokacijah. Foto: Mojca Vtič občinam je prejela milijon evrov težko posojilo, za preostanek pa je občina najela po- sojilo pri Delavski hranilnici, s katero je kreditno pogodbo v višini 930.000 evrov za ob- dobje 15 let podpisala šele sredi julija. Mojca Vtič Sobetinci • Odprli nov večnamenski center Moderen nizkoenergetski objekt za vso vas V Sobetincih, na območju občine Markovci, so v soboto svečano odprli nov večnamenski center, ki je veljal prek 750.000 evrov. V njem so poleg manjše dvorane še prostori za dejavnost društev na vasi, četrtina prostorov pa je namenjena prostovoljnemu gasilskemu društvu. Slovesnost, ki so jo skupaj z občino Markovci pripravili vaški odbor, gasilsko in kulturno umetniško društvo vasi Sobe-tinci, so začeli s parado uniformiranih gasilcev, nato pa je zbrane vaščane in goste pozdravil predsednik PGD Sobe-tinci Matjaž Vršič. Poudaril je, da so vaščani zadnja dva meseca vložili v ureditev okolice novega večnamenskega centra več kot 500 prostovoljnih delovnih ur. O enotnosti in aktivnosti vaščanov je govoril tudi predsednik vaškega odbora Ivan Horvat, slavnostni govornik pa je bil župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je dejal, da se v občini vedno trudijo, da bi vsem občankam in občanom omogočili enake možnosti pri zadovoljevanju osnovnih potreb. Gradnjo so začeli lani junija, investicija je vredna dobrih 750.000 evrov, pri čemer so pretežni del, dobrih 545.000 evrov, zagotovili v občini Markovci, preostalih 205.000 evrov pa so uspeli pridobiti iz evropskih skladov. Že pred začetkom gradnje je bilo precej razprav o tem, da je objekt skoraj enkrat dražji od dveh že pred časom zgrajenih va-ško-gasilskih domov v Novi vasi in Markovcih. A ob tem je župan pojasnil: »Danes se jav- Foto: M: Ozmec Nov večnamenski center v Sobetincih je moderen, nizkoenergetski objekt, ki bo služil vsem vašča-nom in društvom na vasi. ni objekti ne dajo več graditi na enak način kot prej in vsa dela je treba predati izvajalcu. Pri omenjenih dveh objektih pa so okoli 30 odstotkov del opravili člani PGD in drugih društev na vasi, veliko dela pa so opravili tudi vaščani. Če bi ovrednotili še ta delež, bi dobili podoben znesek, kot je veljal ta novi večnamenski center v Sobetincih. Edino, kar me danes ob prijetnih občutkih nekoliko žalosti, da občinski svet ni zmogel toliko razuma, da bi dokončali tudi okolico vaškega centra.« Najbolj zaslužnim za to, da imajo danes v Sobetincih nov večnamenski vaški center, so se oddolžili z zahvalnimi plaketami, po tem, ko je objekt blagoslovil farni župnik Janez Maučec, pa je s prerezom vrvice pred vhodom nov center svečano odprl župan Milan Gabrovec skupaj s predstavniki gasilskega in vaškega odbora ter izvajalca del. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili člani KUD Sobetin-ci, v avli centra pa je domača slikarka Ljubica Ranfl pripravila razstavo likovnih del pod naslovom Utrinki iz narave. M. Ozmec Ptuj • Svet četrtne skupnosti Breg-' Stanovalci ulic zahtevajo ploč Na seji sveta ČS Breg-Turnišče so 2. septembra nekatere pobude, ki so jih posredovali mestnim poudarkom na ureditvi ceste (ulice) Ob železnici. 2015, ker na ta pločnik čakajo že (pre)dolgo (v sv od leta 2006). Govorili so tudi o gradnji širokopasovne optike in ureditvi zemljišča v bližini vrtca Zvonček ter projektu za ureditev povezovalne poti od Term do III. mitreja preko Studenčnice, pri katerem bosta moči in sredstva združili četrt in MO Ptuj, četudi se je do nedavnega govorilo, da bo to projekt treh, ob ČS in MO Ptuj tudi Term Ptuj. S tem se bo na kakovosten način uredila še ena pot do kulturne dediščine, ki bo hkrati tudi turistična in rekreativna. Trenutno kolesarji in pešci prečkajo potok čez zelo nevarno brv, pri tem pa ne upoštevajo opozorilnih tabel. Tudi zato so se odločili, da je treba to investicijo izvesti čim prej. Projekt, ki naj bi ga začeli septembra leta 2015 in ga dokončali decembra istega leta, naj bi stal dobrih 72.000 evrov. V ČS Breg-Turnišče pričakujejo, da jim bodo prisluhnili tudi v KKS Ptuj, ki je na njihovem območju sicer le deloma ponudnik telekomunikacijskih storitev. Na njihovo pobudo o izgradnji širokopasovnega optičnega omrežja jim odgovarjajo na splošno, da bodo pri vseh investicijah v komunalno infrastrukturo sodelovali s polaganjem širokopasovne optike na vseh območjih, kjer še ni potrebne infrastrukture. Zavzemajo se za izboljšanje internetnih povezav. Kar zadeva vzpostavitev brezplačnega brezžičnega omrežja, pa so jih doslej postavili na najbolj obiskanih delih mesta, prednostno pa na območju javnih kulturnih in izobraževalnih ter turističnih objektov. Ob tem pa so tudi ČS Breg-Turnišče spomnili, da so jih v letu 2012 pozvali, da jim predlagajo možne lokacije javnega pomena tudi na njihovem območju, kjer je sedaj z brezžičnim omrežjem pokrito le območje Term Ptuj. Obenem pa so jih pozvali, da jim posredujejo predlog še za kakšno drugo točko, ki bi jo bilo treba pokriti. V ČS Breg-Turnišče so mnenja, da bi prednostno veljalo pokriti najmanj območje turniškega parka oz. gradu Turnišče. Inšpekcijski postopek zaradi lop • I l»v in stranišča Na pobudo člana sveta Mirana Vrabla pa je Medobčinska inšpekcija SOU občin v Spodnjem Podravju že uvedla r V štirih letih za 21 projektov 1,7 milijona evrov V obdobju 2010/2014 je bilo na območju CS Breg-Turnišče izvedenih kar 21 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 1.743.027 evrov. Gre za projekte na področju osnovnošolskega izobraževanja, predšolske vzgoje, izgradnje kanalizacije, pločnikov, javne razsvetljave in rekonstrukcije vodovoda. Za novi mandat pa ostajajo izgradnja pločnika s kolesarsko stezo na cesti (ulici) Ob železnici, pločnika Mariborska, kanalizacije na Draženski cesti, na povezavi Mariborska-Povodnova ter kanalizacije Suha veja. V_J torek • 9. septembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 5 Turnišče e Ob železnici nik v letu 2015 pregledali polletno realizacijo ter odgovore na strokovnim službam sami ali njihovi krajani, s Krajani pričakujejo, da se bo to zgodilo že v letu etu ČS Breg-Turnišče na to gradnjo opozarjajo že Foto: Črtomir Goznik Vladimir Koritnik, predsednik sveta ČS Breg-Turnišče, si bo mandat 2010/2014 zapomnil tudi po pogojni kazni za čiščenje oz. odstranjevanje dreves z območja turniškega parka. r Cesta (ulica) Ob železnici -javno dobro in v upravljanju Slovenskih železnic Po odloku o kategorizaciji občinskih cest v MO Ptuj je cesta (ulica) Ob železnici kategorizirana kot lokalno zbirna cesta. Iz zemljiške knjige je razvidno, da je nepremičnina javno dobro - železniška infrastruktura in v upravljanju Slovenskih železnic. S kategorizacijo postane zemljišče javno dobro, zemljiškoknjižni lastnik pa izgubi pravice, da bi ta del zemljišča užival na najobsežnejši način in z njim razpolagal. Dokler občinski odlok o kategorizaciji velja, tak lastnik zemljišča tudi nima pravne podlage, da bi občini prepovedal in onemogočal redno vzdrževanje ceste. MO Ptuj intenzivno ureja lastništva po vseh kategoriziranih cestah. Tako bo tudi začela urejati lastništva na nepremičninah, po katerih poteka omenjena cesta. Dokler pa se lastništvo na cesti (ulici) Ob železnici ne bo uredilo, jo bodo vzdrževali (letno in zimsko), urejali bankine, krpali udarne jame, izvajali pluženje. Za gradnjo pločnikov, kot si to že nekaj let želijo občani ob tej cesti, ki so jo dela zaradi modernizacije železniške proge Pragersko-Hodoš dodatno poškodovala, bodo potrebovali tudi zemljišča zasebnih lastnikov. K pridobivanju zemljišča in gradnji pločnika bodo pristopili v naslednjih letih, odvisno od proračunskih sredstev, je povedal Andrej Trunk iz MO Ptuj. V_/ inšpekcijski postopek z ukrepom na zemljišču v bližini vrtca Zvonček, kjer so si občani uredili vrtove, nekateri tudi postavili kolibe, ki kazijo okolice, nedavno pa tudi stranišče, iz katerega so fekalije odtekale direktno v Studenč-nico. Postopek je uvedla na podlagi odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. MG Ptuj • O nadomestni gradnji Doma krajanov Olge Meglič na Vičavi Od mestne oblasti zahtevajo pisno zagotovilo o gradnji V ČS Panorama, kjer imajo dva domova, Dom krajanov Olge Meglič in Dom krajanov bratje Reš, slednji je že obnovljen, se že nekaj časa pogovarjajo o nadomestni gradnji Doma krajanov na Vičavi. Le-ta je v izjemno slabem stanju, vzdrževanje bi preveč stalo, odpada omet in podobno, zato se ga ne splača obnavljati, niti vzdrževati. Idejno zasnovo za nadomestno gradnjo je svet ČS Panorama že pridobil. Ker pa dokumenti, potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. začetek gradnje, niso poceni, zahtevajo od mestne oblasti pisno zagotovilo, da bo do nadomestne gradnje prišlo Foto: Črtomir Goznik Dom krajanov Olge Meglič bodo nadomestili z novim. že v letu 2015, ker se v nasprotnem primeru izdelave projektov ne bodo lotili. Sicer pa so v ČS Panorama z opravljenim delom v obdobju 2010/2014 zadovoljni. Naredilo se je veliko, več kot v vseh dosedanjih mandatih, ocenjuje predsednica sveta Rozalija Oj-steršek. Zadovoljni so tudi, da jim je v tem mandatu uspelo urediti tudi športno igrišče. Še vedno pa jim ni uspelo, da bi si „povrnili" območje nekdanje vojašnice in Vičavske 4, objekte na območju ČS Panorama, ki so bili iz njim nerazumljivih in nikoli (dovolj) pojasnjenih razlogov preneseni v drugo če-trtno skupnost. To bo ena od prvih nalog, ki se je bo moral lotiti novi četrtni svet. MG Majšperk • V okviru 18. občinskega praznika Breg ni več območje občine, ki bi bilo v opomin Najmlajši občani Majšperka so s pisanimi baloni in otroškimi pesmimi ter z nagovorom županje Darinke Fakin v četrtek, 4. septembra, tudi uradno odprli obnovljen vrtec, lekarno ter park s skulpturo Hamre na Bregu. »Vrtec na Bregu ima že dolgo tradicijo, saj sem ga obiskovala že sama. Takrat je deloval v kletnih prostorih gradu, nato se je preselil v prvo etažo gradu, leta 1996 pa je občina zgradila ta vrtec, ki je na srečo postal premajhen,« je uvodoma dejala županja. Tako je v okviru 18. občinskega praznika vrata odprl vrtec, ki je z obnovo pridobil tri igralnice, nove toaletne prostore, pralnico. Ob tem pa je dobil tudi novo energetsko podobo ter ogrevanje z geoter-malno energijo. Vrednost pogodbenih del, ki jih je izvajalo ptujsko gradbeno podjetje GP Project ing, je znašala 769.000 evrov, od tega je občina pridobila 481.000 evrov evropskih sredstev, sama pa dodala 287.000 evrov. Park Breg je urejal samostojni podjetnik Jožef Žolger. V sklopu projekta so porušili dotrajana stavba, na njenem mestu so sedaj parkirišča za osebna vozila. Gramozno parkirišče za tovorna in osebna vozila so asfaltirali. Okolico parkirišča so v okviru projekta uredili z dostopnimi potmi in osvetlili z javno razsvetljavo, zasadili so drevesa in okrasno grmičevje ter postavili kiparsko delo Francija Černelča, ki je nastalo v okviru mednarodnega simpozija Forma viva Makole. Skulptura predstavlja kovače, ki so nekoč kovali žeblje na Bregu. Skupna vrednost pogodbenih del je bila 151.000 evrov, od tega je občina pridobila 115.000 evrov z naslova 21. člena Zakona o financiranju občin. Z investicijami, ki so bile izvedene na Bregu, ta del občine ni več v opomin, temveč je za vzgled, je še dodala županja Darinke Fakin. »Tako za tiste, ki potrebujejo zdravila in nasvet za boljše zdravje, kot za ostale, ki v lekarno pridejo, da zdravje ohranijo, je pomembno, da se v prostorih lekarne dobro počutite,« je dejala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič ter povedala, da je vrednost investicije prostorov in energetske obnove znašala 135.000 evrov. Mojca Vtič Otroci so s pisanimi baloni naznanili odprtje vrtca. Foto: Mojca Vtič 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 9. septembra 2014 Pobrežje • Ob prazniku krajevne skupnosti Praznik najlepše vasi S proslavo in družabnim srečanjem so se v eni največjih krajevnih skupnosti v občini Videm, KS Pobrežje, spomnili na opravljeno štiriletno delo in se s priznanji zahvalili uspešnim sokrajanom. Ormož • Ustanovili odbor SMC Vodi jih Žnidaričeva Krajevni praznik praznujejo Pobrežani vsaka štiri leta, ko hkrati ocenijo, kako uspešno je bilo delo dotakratnega vodstva krajevne skupnosti v prizadevanjih za čim hitrejši razvoj vasi. Predsednik KS Danilo Drevenšek je spomnil na pomembno delo, ki so ga opravili v »najlepši vasi na svetu«: obnovili sanitarije ter zamenjali okna in vrata v vaškem domu, sodelovali pri nakupu Kočarjeve domačije, ki posta- ja zanimiv etnografski muzej, uredili nekaj javne razsvetljave, preplastili nekaj cest, na območju krajevne skupnosti je potekala komasacija, v tem času pa poteka najpomembnejša investicija zadnjih let, kanalizacija - dolgoročni projekt, ki bo pomembno vplival na izboljšanje kakovosti življenja krajanov. Po zaslugi številnih delavnih društev je bilo pestro tudi društveno in družabno življenje v vasi. Svoj nagovor je Danilo Drevenšek sklenil z besedami: »Morda sem katero investicijo pozabil omeniti. Pa se za to ne bom opravičeval. Pač pa se bom opravičil za vse tisto, kar smo obljubili narediti, pa obljub -največkrat iz finančnih razlogov - ni bilo moč uresničiti.« Pobrežane sta ob prazniku nagovorila tudi župan Friderik Bračič in poslanka Suzana Lep Šimenko, ki prihaja prav iz vasi Pobrežje. Ob koncu uradnega dela prireditve so štirim posameznikom in dvema društvoma podelili priznanja krajevne skupnosti. Med posamezniki so jih prejeli Robert Hamer-šak, Avgust Brlek in Klavdija Kmetec za področje obrti, Andrej Forstnerič pa za uspešno kmetovanje. Spomnili so se tudi desetletnice dveh pobre-ških društev: Društva žensk in Turističnega društva Koranti. V nadaljevanju so si zbrani ogledali razstavo Pozdrav jeseni, ki so jo v vaškem domu pripravile članice Društva žensk, se družili ob okusni hrani in pijači ter se zabavali ob vaških igrah. jš Potem ko so pred kratkim v Ormožu ustanovili in predstavili medobčinski odbor stranke TRS (Trajnostni razvoj Slovenije), ki se namerava potegovati za stolčke v občinskih svetih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, so konec prejšnjega meseca ustanovili tudi lokalni odbor SMC (Stranka Mira Cerarja). Po izjemnem uspehu te stranke na minulih parlamentarnih volitvah, ko na listi v ormoškem volilnem okraju ni imela domačina, so se sedaj odločili, da se podajo na lokalne volitve z domačimi obrazi. Za predsednico lokalnega odbora SMC Ormož je bila izvoljena Mojca Žnidarič, sicer zaposlena na Zavodu za zaposlovanje v Ormožu. Podpredsedniški mesti sta zasedla Helena Srnec in Zoran Kovačič. Ob predstavitvi odbora je Žnidaričeva dejala, da bo prioriteta, če bodo dobili priložnosti v občinskih svetih, iskanje novih delovnih mest ter realizacija dolgo pričakovane hitre ceste na relaciji Ormož-Ptuj. »Nujna je tudi pozitivna komunikacija in medsebojno sodelovanje vseh občinskih svetnikov,« je še poudarila Žnidaričeva, ki je kandidate njihove stranke za ob- Foto: Miha Soštarič Mojca Žnidarič činske svetnike v Ormožu že poiskala, intenzivno pa iščejo kandidate za člane občinskih svetov v Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu. Prav tako še niso sprejeli odločitve, ali se bodo v teh treh občinah potegovali za županske položaje. MŠ LISTV^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana Foto: jš Nagrajenci KS Pobrežje (s plaketami v rokah); na skrajni levi in desni sta podpredsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc in predsednik Danilo Drevenšek. Makole • Obletnica odprtja hostla Oktobra naj bi v Hostlu Strug prenočevali turški podjetniki Hostel Strug v istoimenskem kraju pri Makolah je 23. avgusta praznoval leto dni odprtja. »S prvim letom sem zadovoljna, vendar se zavedam, da so potrebna leta, da hostel dobi prepoznavnost,« je o letu obstoja hostla dejala lastnica Mizyal Karabiber Nacaroglu, častna konzulka Republike Slovenije v turškem mestu Gaziantep. Namen hostla je ob nude-nju prenočišč tudi gostitev mednarodnih likovnih kolonij za otroke, mladostnike in starejše. Oktobra pa naj bi častna konzulka v hostlu gostila turške podjetnike s področja tekstilstva, logistike in pre- hrane ter jih peljala v Slovensko Bistrico, v Celje, ki ima z najhitreje rastočim turškim mestom Gaziantep podpisano listino o sodelovanju, in v Koper. »Iskat nove poslovne priložnosti,« je dejala Mizyal Karabiber Nacaroglu, ki v šestem največjem mestu v Tur- čiji vodi družinsko podjetje, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja moke in pšenič-nega zdroba. Turška podjetnica, ki jo je v Makole pripeljala umetnost, je pred letom dni odprla vrata približno 600.000 evrov vrednega hostla, ki omogoča prenočitev 24 gostom. Pri uresničitvi projekta ji je pomagala Boža Majcen iz Hoč, poslovna partnerka v Sloveniji oziroma slovenska sestra, kot je dejala umetnica. »Glede na to, da je za nami šele prvo leto, nam dobro gre,« je dejala Boža Majcen ter zanikala, da obi- skanost hostla zavira lokacija oziroma slaba javna prometna povezava. Kot je pojasnila, v hostlu prenočujejo v večini tujci. Največ jih je iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Poljske in Češke. Mojca Vtič Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo je v zadnjem letu dosegla skoraj 480 milijonov evrov. Slovenski izvoz v Turčijo je dosegel 214 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2012 je porasel za 1,7 odstotka. Slovenski uvoz je bil s skoraj 266 milijonov evrov 1,2 odstotka višji kot leto prej. Foto: Milan Ste Mizyal Karabiber Nacaroglu (levo) in Boža Majcen (desno) Slovenski izvoz v Turčijo v letu 2013 po skupinah proizvodov Delež EUR Skupina proizvodov 17 % 36.081.000 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke. 10 % 21.253.000 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli. 10 % 20.397.000 Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve, pigmenti in druga barvila, pripravljena premazna sredstva in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila. 9 % 19.681.000 Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona. 5 % 11.107.000 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume. 5 % 11.103.000 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume. Vir: Izvozno okno Slovenski uvoz iz Turčije v letu 2013 po skupinah proizvodov Delež EUR Skupina proizvodov 27 % 70.600.000 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor. 15 % 39.458.000 Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement. 10 % 27.266.000 Farmacevtski proizvodi. 10 % 26.877.000 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke. 9 % 23.564.000 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli. 4 % 10.179.000 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume. Vir: Izvozno okno torek • 2. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Prvi dan odprtih vrat ZŠAM Za varnejšo pot v šolo V skrbi za večjo varnost otrok ob pričetku šolskega leta so v ptujskem Združenju šoferjev in avtomehanikov pripravili dan odprtih vrat, na katerem so s številnimi aktivnostmi seznanjali šolarje z varnim obnašanjem v cestnem prometu. Predsednik ZŠAM Ptuj Marjan Pšajd je bil upravičeno zadovoljen, saj je bil odziv med šolarji resnično dober: »Naš prvi dan odprtih vrat, ki smo ga poimenovali Za varno pot v šolo, je v celoti uspel, saj se je povabilu odzvalo več kot 150 otrok in učiteljev iz osnovnih šol Mladika in Ljudski vrt s podružnico Grajena. Člani našega združenja smo jim predstavili prostore združenja na Ormoški cesti ter naše dejavnosti. Predstavili smo jim tudi stara učila in metode usposabljanja voznikov pred leti. V naših učilnicah so inštruktorji učencem pripravili polurno predavanje o varni poti v šolo, vsebino današnjega teoretičnega in praktičnega usposabljanja bodočih voznikov motornih vozil so jim na dvorišču predstavili inštruktorji avto-šole Prednost. Na varno obnašanje v prometu ter na pomembnost nošenja odsevnih teles, kresničk in trakov, so jih opozarjali tudi predstavniki zavarovalne agencije SIDR, posebno pozornost mladih pa so pritegnili prometni policisti iz PU Maribor in policisti PP Ptuj, ki so učencem predstavili svoja vozila in motorje ter specialno vozilo Provida za merjenje hitrosti vožnje. Foto: M. Ozmec Za radovedne oči šolarjev so bili prava paša za oči predvsem policijski motorji in specialna vozila prometne policije. Ker smo na poznejšem pogovoru z ravnatelji šol, policisti in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovili, da je bil dan odprtih vrat med mladimi precej odmeven, smo se dogovorili, da bo postal tradicionalna oblika seznanjanja učencev z varnimi šolskimi potmi in nevarnostmi ob začetku šolskega leta. Če nam bo uspelo, pa bomo dan odprtih vrat ZŠAM združili tudi z akcijo Ulice otrokom, saj gre tudi v tem primeru za zelo podobno vsebino, namenjeno varnosti naših šolarjev.« -OM Prlekija • Obnova Cankarjeve ceste v Ljutomeru Odslej varneje do OŠ Ivana Cankarja Dolgo pričakovani projekt obnove Cankarjeve ceste v Ljutomeru bo končno uresničen. Bilo je sicer predvideno, da bo realiziran do začetka prvega letošnjega šolskega dne, a je bil zaradi zavlačevanja pri sprejemanju občinskega proračuna zamaknjen. Pa vendar bo v naslednjih dneh prišlo do udejanjanja več kot potrebne preureditve cestne infrastrukture, ki je neposredno povezana z Osnovno šolo Ivana Cankarja. Projekt predvideva rekonstrukcijo Cankarjeve ceste v dolžini 252 metrov in širini 5 metrov ter ureditev novega pločnika v širini 1,50 metra. Naložba zajema tudi izgradnjo krožišča za lažji dovoz otrok ter deset novih parkirnih mest v neposredni bližini krožišča. Poseg zajema še zamenjavo dotrajane kanalizacije, v neposredni bližini parkirnih mest pa bo urejena tudi kolesarnica. Ponudniki: 1. GMW, d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci 51.211,06 EUR 2. SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota 69.473,43 EUR 3. Nograd, d. o. o., Petrova ulica 41, Hotiza, 9220 Lendava 75.646,72 EUR 4. AGM Zemljak, d. o. o., Cven 45, 9240 Ljutomer 75.893,35 EUR Kot najugodnejši ponudnik je bilo na podlagi javnega naročila izbrano podjetje GMW iz Turjancev pri Radencih. Pogodbena vrednost del zna- ša 51.211,06 evra, obnovljena Cankarjeva cesta pa bo namenu predana predvidoma prve dni novembra letos. NŠ Pogodbo o obnovi Cankarjeve ceste sta podpisali županja občine Ljutomer Olga podjetja GMW Petra Weindorfer (skrajno desno). Foto: NS Karba in direktorica Sveti Tomaž • Prenovljen gasilski dom 60.000 evrov in veliko prostovoljnega dela Zaradi dotrajanosti objekta je po dveh letih PGD Savci skupaj z občino Sveti Tomaž uspelo obnoviti gasilski dom. Vodstvo PGD Savci se je z občino Sveti Tomaž glede obnove gasilskega doma začelo dogovarjati že dve leti nazaj. Obnovo objekta pa so začeli junija lani. »Obnova gradbenih del je trajala od junija do konca lanskega leta. Letos so se končala dela na fasadi Obnovili smo tudi notranji prostor. Ureditev mansarde pa nas še čaka,« je pojasnil predsednik PGD Savci Majcen in dodal, da letos načrtujejo še izolacijo mansarde. Dokončno pa jo bodo uredili v naslednjih letih. Kot je še pojasnil Majcen, so za gradbeni material doslej odšteli od 55.000 do 57.000 evrov. »Obnovo je v glavnini financirala občina Sv. Tomaž, z dobršnim deležem pa so sodelovali tudi sami domači gasilci z družinami in ostali domačini, na pomoč so priskočili tudi donatorji in podjetja. Sama fi- zična dela na gasilskem domu so gasilci opravili sami, razen nekaj strokovnih malenkosti,« je še povedal predsednik Majcen. Po njegovih besedah je bilo v obnovo vloženih od 13.000 do 16.000 delovnih ur prostovoljnega dela. Na blagoslovu obnovljenega gasilskega doma, ki ga je opravil tomaževski župnik Matija Tratnjek, se je zbralo približno 150 gasilcev iz GZ Sveti Tomaž. Zbrane so nagovorili predsednik PGD Savci Igor Majcen, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, predsednik Gasilske zveze Sveti Tomaž Janez Obran. V imenu Podravske regije in Gasilske zveze Slovenije pa je spregovoril Janez Merc ter predsednik pobratenega gasilskega društva iz Gornje Radgone Tomaž Munda. Sicer pa so na prireditvi zaslužnim gasilcem podelili tudi priznanja Gasilske zveze in zahvale PGD Savci. Monika Levanič Foto: Arhiv PGD Savci Podobo Savcev krasi obnovljen gasilski dom, v katerega so gasilci vložili veliko dela. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se nn wwmfridMILiii 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 9. septembra 2014 Ormož • Pogovor z bivšim direktorjem kmetijske zadruge Delnice + grozdje + Ptujcani = stečaj Avgust 2014 je črn mesec za Kmetijsko zadrugo (KZ) Ormož. Prisilna poravnava ni uspela, začel se je stečajni postopek. Tako se je klavrno končala zgodba v preteklosti ene najuspešnejših slovenskih zadrug. Pred kratkim smo poročali, da prisilna poravnana KZ Ormož ni uspela, ker predlaganega Načrta finančnega prestrukturiranja po mnenju upraviteljice Lucije Klampfer ni bilo mogoče realizirati. Upniki so v prisilni poravnavi skupaj prijavili navadne in prednostne terjatve v znesku okoli 860.000 evrov ter zavarovane terjatve v znesku okoli 2,2 milijona evrov. Deželna banka Slovenije je s 94.000 evrov kratkoročnega posojila, 1,32 milijona dolgoročnega in unovčeno bančno garancijo za 716.000 evrov največji upnik. Po pridobljenih izračunih je stečajna masa zadruge vredna 3,8 milijona evrov. Vsi upniki, med njimi so tudi kmetje, ki terjajo dober milijon, imajo sedaj do 11. novembra čas za prijavo terjatev. O razlogih za črni scenarij je spregovoril sedaj že bivši direktor zadruge Franc Kociper, ki je še s tremi sodelavci sedaj prejel odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Postopek prisilne poravnave se je začel 8. aprila letos, vi kot direktor pa ste imeli upanje, da bo 'prisil-ka' uspešna in bo zadruga lahko šla po novi poti naprej. »S tem namenom smo tudi vložili popolno dokumentacijo za postopek prisilne poravnave. Vendar nam v treh mesecih ni uspelo z ločitvenim upnikom - Deželno banko Slovenije - doseči dogovora, ki pa je bil ključen za uspeh. Po naših sestavah terjatev do naših dolžnikov imamo toliko terjatev, ki presegajo naše obveznosti do navadnih upnikov. To bi lahko poplačali, vendar le, če bi banka sprejela naš program, da se ovrednotijo nepremičnine v višini kredita, ki ga imamo pri banki in da se določena višina - imeli smo namreč bančno garancijo do trgovskega sistema Mer-cator - spremeni v kapitalski vložek. Takrat bi bila tudi potrebna statusna sprememba zadruge, kar je bilo prav tako pripravljeno.« In kaj je krivo, da se je vaš načrt izjalovil? »Da do tega ni prišlo, so delno krivi dopusti. Banka se namreč ni odzivala. So pa nas mesec in pol po našem zadnjem poslanem odgovoru na njihovo ponudbo poklicali, da niso dobili odgovora. Po takem se je pošta nekje izgubila. Poslali smo jim vsa potrdila, da smo jim priporočeno poslali pošto. In trimesečni rok, ki velja v prisilni poravnavi, nam je splaval po vodi. Tudi upraviteljica je vložila ugovor na vodenje prisilne poravnave, ker ni prišlo do dogovora in enostavno ni videla več možnosti, da bi obstajalo vsaj nekaj odstotkov, da ta zadeva uspe. Delno pa je za vse skupaj kriv neaktiven nastop Kmetijske zadruge Ptuj, s katero smo začeli postopek pripojitve v novembru lani in je bil ta postopek decembra tudi potrjen na občnem zboru zadruge. Po objavi prisilne poravnave ni prišlo do tega, kar smo bili dogovorjeni, da bodo določeni programi ali vsaj del programov, da lahko zadruga dela neko razliko v ceni in s tem zagotavlja pozitivno poslovanje, preneseni nazaj na nas. Do tega ni prišlo. Mi smo jih sicer pozivali. Želeli smo aktivneje delovati na področju odkupa zelenjave, kjer so se nam obetali tudi neki razpisi. Tudi druga pomoč, ki je bila dogovorjena - KZ Ptuj ima v strukturi banke tudi svojega predstavnika, ki bi nam lahko pomagal, da bi prišlo do dogovora - ni bila realizirana. Zato nismo mogli zagotavljati pozitivnega poslovanja, tudi najemnine, ki smo jih imeli za naše trgovine, ki jih ima še zmeraj ptujska zadruga v najemu, se niso plačevale, prav tako pa se višina najemnine, ki je bila na začetku dogovorjena pavšalno, to pa zaradi tega, ker je bilo treba zadeve urediti na hitro, ni pozneje tržno oblikovala. Vse skupaj je peljalo do tega, da nam ni uspelo rešiti zadruge.« Med krivci, da je ormoška zadruga končala tako klavrno, se omenja tudi družbo P&F Jeruzalem Ormož oziroma Ormoško klet. »Večkrat sem že povedal. Ormoška klet ni glavni krivec, saj je naša zadruga imela težave že prej, še pred mojim prihodom novembra leta 2010. V letih 2010 in 2011 smo sicer pozitivno poslovali, v letu 2012 pa se nam je začelo pojavljati ponovno negativno poslovanje, ki pa je bilo posledica predvsem velikih slabitev naložb podjetja. Imamo za naše razmere dokaj velik delež v Pomurskih mlekarnah, Košakih in Deželni banki Slovenije. Gre za podjetja, ki jim vrednost delnic zelo pada. V dveh, treh letih smo delnice slabili na polovico. Zadruga je vložila 1,2 milijona evrov, sedaj so te delnice vredne tam okoli 500.000 evrov. V letih 2012 in 2013 smo stalno plačevali svoje obveznosti z zamudo mesca ali dveh. V letu 2012 se nam je zgodilo to neplačevanje, tako da smo v letu 2013 vzeli kredit in vinogradnikom Foto: Miha Soštarič Donedavni direktor Kmetijske zadruge Ormož Franc Kociper je spregovoril o razlogih za stečaj zadruge. plačali grozdje letnik 2011. Aktivno smo se skupaj s predstavniki kleti vključevali v iskanje rešitve z željo, da bi dobili sredstva, smo bili skupaj na banki in zadružni zvezi. Tudi obljube kleti so bile, da če ne bodo dale denarja banke, bo dal lastnik kleti. Vinogradnikom smo obenem dovolili, da so jemali reprodukcijski material. Za okrog pol milijona evrov reprodukcijskega materiala smo dali vinogradnikom, ki smo jim bili dolžni denar za grozdje. Vse v veri, ker smo verjeli, da bo klet grozdje plačala. Ker pa nismo mi plačali reprodukcijskega materiala dobaviteljem, so nam le-ti začeli groziti z izvršbami, jih vlagali, tudi prvi rubeži so bili napovedani. Ker nam je plačilna moč padla na minimum, smo bili po zakonu dolžni iti v postopek prisilne poravnave. Obenem smo tudi iskali partnerja, ki bi nam zagotovil, da bi te naše trgovine tudi naprej poslovale, ker kmetje robo potrebujejo. Posredno, da je zadruga pahnjena čez rob, je zagotovo kriva klet. Po računovodskih izkazih imamo nekje pavšalno 1,2 milijona evrov obveznosti in 1,5 milijona evrov terjatev. Med temi terjatvami je največja do ormoške kleti, tam nekje 800.000 evrov spornih terjatev po tistem obvestilu, da jim je bila povzročena škoda zaradi nedobavljene-ga grozdja. Lanska faktura je bila 1.114.000 evrov, škode, ki pa so si jo obračunali za lansko leto, pa je 614.000 evrov. Pa še letnik 2012 ni v celoti plačan. Ob podatku, da je naša zadruga imela tam okoli 11 milijonov evrov letnega prometa, je 1,7 milijona evrov, kolikor nam je ormoška klet v nekem obdobju že dolgovala, kar zajeten denar.« Da se je ormoška zadruga dotaknila dna, je krivo tudi kupovanje deležev v nekaterih podjetjih. Vloženih je bilo več kot milijon evrov, danes pa so delnice Košakov ovrednotene na 202.000 evrov, Pomurskih mlekarn na 180.000 in Deželne banke Slovenije na 394.000 evrov. »Ob kupovanju delnic so verjetno imeli vsi dober na- Posredno, da je zadruga pahnjena čez rob, je po besedah Kocipra zagotvo na evrov obveznosti in 1,5 milijona evrov terjatev.« Slovenska Bistrica • Spremembe v Impolu Z novim letom ponovno dela Skupščina Impola je na zasedanju 11. julija odločala o višini dividend. Sprejet je bil pr znaša 330.397,77 evra. Dividende bodo izplačane do konca oktobra 2014 vsem delnič Skupščina je sprejela tudi spremembe statuta. Med bistvenimi je prehod iz dvotir-nega v enotirni sistem upravljanja, ki bo začel veljati 1. januarja 2015. Ob tem je izvolila člane upravnega odbora za obdobje šestih let. V upravnem odboru bodo dosedanji predsednik uprave Jernej Čokl, član uprave in direktor za trženje Janko Žerjav, član uprave in direktor za finance in ekonomiko Vlado Leskovar in predsednik nadzornega sveta Milan Cerar. Petega člana upravnega odbora delavskega predstavnika ne izvoli skupščina, temveč Predstavniško telo delavcev skupine Im-pol. Ta naj bi bil predvidoma izvoljen v začetku leta 2015, njegov mandat pa bo trajal dve leti. »Peti član upravnega odbora prinaša tudi možnost sodelovanja zaposlenih pri upravljanju. Zaposleni so imeli to možnost leta 1992, ko so sodelovali v obliki delavskega sveta, ki je nato svoje premoženje prenesel na Slovenske razvojne družbe in s tem izgubil možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Pravico do soupravljanja so zaposleni ponovno pridobili leta 1998, ko so imeli v lasti več kot 50 odstotkov delnic. V letu 2007 je ta delež porasel na 100 odstotkov, vendar je na žalost več kot polovica zaposlenih in nekdanjih zaposlenih svoje delnice prodala,« so dejali v Impolu. Uprava skupine Impol se počasi poslavlja z izvršne funkcije Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem sicer ne prinaša sprememb na področju delovanja skupine Impol, spremenil pa se bo način sprejemanja upravljavskih odločitev. Kot so dejali v Impolu, naj bi enotirni sistem upravljanja omogočal hitrejše odzive na spremembe v poslovnem okolju, kar je v turbulentnih časih nujno potrebno. Saj ima skupina enoten upravni odbor, ki ga sestavljajo člani z izvršil- nimi in člani z neizvršilnimi pooblastili. Ob tem pa lahko Upravni odbor prenese svoja pooblastila na izvršne direktorje, ki so lahko člani upravnega odbora ali pa so zunanji izvršni direktorji. Obenem naj bi enotirni sistem omogočal torek • 9. septembra 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 9 men. Politika zadrug in zadružne zveze je bila takšna, da zadruge morajo vlagati v slovensko predelovalno industrijo. Takrat so vodstva zadrug dobila enostavno kredit, za denar ni bil nikakršen problem. V želji, da bi dobivali, so vlagali. Nihče takrat ni niti sanjal o tem, da se bo enkrat zrušil ta trg. Vse zadruge imajo na tem področju težave, vendar je tistim močnejšim že pred leti uspelo rešiti svojo kožo. Podrobnosti okoli kupovanja teh delnic ne poznam, zato tega ne bi komentiral. Menim pa, da je izvirni greh ta, da so se prevelika sredstva vlagala v lastniške deleže, verjetno v dobri veri, da bo zadruga od tega nekaj imela.« Foto: Črtomir Goznik kriva ormoška klet: »Po računovodskih izkazih imamo približno 1,2 milijo- Ormoško zadrugo so člani želeli rešiti s pripojitvijo k ptujski. Namen je bil dober, vendar ni šlo vse po vaših načrtih. »Najprej smo jim dali v najem trgovine, nato pa postopno združevali programe (odkup mleka, živine, zelenjave). Prevzeli so tudi naše zaposlene - razen štirih, ki smo ostali na zadrugi do sedaj. Na izrednem občnem zboru decembra lani je bilo sprejeto, da pride do pripojitve s ptujsko zadrugo do marca 2014. Do tega ni prišlo. Ko smo mi svoje programe že prenesli na ptujsko zadrugo, je z druge strani prišlo sporočilo, da imamo preveč obveznosti in da moramo naprej izvesti neko sanacijo in gremo nato v samo pridružitev. Zavedal sem se, da so naše obveznosti tako velike, da bi lahko tistemu, s katerim se združuješ, nakopali težave. Dolgoročno bi lahko vsi skupaj propadli. Dogovor smo imeli, da bomo imeli pomoč, da se bodo aktivno vključevali, kjer pač imajo možnost, da nam pomagajo. Vendar se to ni zgodilo. Naša zadruga je dogovorjeno opravila, vendar mi v zadnjih mesecih nismo imeli več ničesar, s čimer bi delali razliko v ceni in ustvarjali pozitivno poslovanje. Poleg tega pa tudi banka ni sprejela naših pobud.« In na koncu. Kaj pričakujete od prisilne poravnave? Kaj se bo zgodilo z zadružništvom na ormoškem koncu? »Upniki morajo do 11. novembra prijaviti svoje terjatve. Upam in želim, da bi se v čim večji meri poplačali in da nam bo uspelo s tožbami priti do denarja, ki ga zadruga od kleti ni dobila. Že v prisilni poravnavi smo napovedali, da bi se moralo 70 odstotkov terjatev poplačati. Pričakujem, da bo v stečaju prodaja premoženja na takem nivoju in v taki višini, da se bodo pokrili zavarovani upniki. Če ne, se tisti upniki spremenijo v navadne in se bo manjši delež naenkrat delil na več upnikov. Upam, da bo upraviteljici uspelo čim boljše prodati premoženje. Ptujska zadruga sedaj posluje na našem območju, zato ima verjetno največji interes, da tukaj tudi ostane. Tudi zato, ker je ustanovila področno zadrugo s tistimi člani, ki so odšli iz naše zadruge. Se pa sliši, da so tudi druge zadruge zainteresirane, pa hitro se lahko z željo po nakupu premoženja najde kakšen privatnik, saj te trgovine dobro poslujejo. Sicer pa zadružništvo na Ormoškem mora ostati. Vseeno pričakujem, da se bodo tisti, ki razumejo, kaj je zadružništvo, zbrali in ustanovili novo zadrugo. In ta nova zadruga bi lahko kandidirala tudi za najem prostorov sedanje zadruge in kasneje tudi za odkup. Kmetje, ki imajo neko tradicijo, si želijo svojo zadrugo. Približno 100 naših članov - od tistih 300 - ne čuti povezanosti s Ptujem, zato mislim, da je pametno narediti ta korak.« Miha Šoštarič Pa brez zamere vsko soupravljanje v skupini Impol edlog uprave in nadzornega sveta, da se delničarjem izplačajo dividende v višini 0,31 evra na delnico, kar skupaj arjem, ki so bili v delniško knjigo vpisani 7. julija letos. Slovenjebistriski Impol je v preteklem letu zabeležil rast proizvodnje, ki je bila 4,5-odstotna. Po besedah predsednika uprave Jerneja Čokla je bilo leto 2013 razmeroma uspešno, v katerem je eden največjih slovenskih izvoznikov ustvaril za 464 milijonov evrov prihodkov, ob tem pa zabeležil okoli 13,7 milijona evrov dobička. Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem sicer ne prinaša sprememb na področju delovanja skupine Impol, spremenil pa se bo način sprejemanja upravljavskih odločitev. Kot so dejali v Impolu, naj bi enotirni sistem upravljanja omogočal hitrejše odzive na spremembe v poslovnem okolju. večje vključevanje nadzornega organa pri sprejemanju odločitev, kar je še posebej do- brodošlo pri menjavi vodstva, saj na tak način vsi deležniki lažje sprejmejo spremembe, so pojasnili v slovenjebistri-škem podjetju. »Uprava skupine Impol se počasi poslavlja z izvršne funkcije. Navsezadnje smo vsi starejši od 60 let in se zavedamo, da nihče ni večen. Upravljanje je bilo v naši domeni zadnjih dvajset let, zato je zelo pomembno, da se prehod med vodstvom izvede tako, da poteka postopoma, s čimer bomo zmanjšali vsa možna tveganja in skupini Impol zagotovili kontinuirano delovanje brez velikih pretresov,« je povedal član uprave in prihodnji član upravnega odbora Vlado Leskovar. Člani upravnega odbora so upravičeni do tekočega plačila za opravljanje funkcije (delno Umetnost prebujanja Budnica Bude za potrebe modernega človeka »Obstaja zgolj ena točka v času, ko je pomembno prebuditi se. Ta točka je sedaj.'' Tako nekako naj bi pred mnogimi stoletji zvenela ena od modrosti, ki jo je v svet frcnil Siddhartha Gautama, bolj znan po svojem vzdevku Buda, kar približno pomeni »prebujen«. Potemtakem naj bi Buda že vedel, kaj govori - seveda ne s stališča trenutno prevladujoče svetovne paradigme, temveč v luči vse bolj porajajoče se osebne ter vsesplošne krize identitete. A četudi se s tem ne strinjate, zagotovo morate prikimati tezi, da je za vsakega posameznika pomembno, da se prebudi. A kaj točno to pomeni? Seveda bi na neki dokaj vulgarni ravni razumevanja najprej lahko rekli, da »prebuditi se« pomeni točno to - torej zbuditi se iz vsakodnevnega spanca. Pomembno se je torej vsak dan zbuditi, predvidoma zjutraj. Kar drži. Če se namreč ne prebudite, to pomeni, da ste ali v komi ali mrtvi; nobena od teh dveh stvari pa ni kaj prida zaželena, mar ne? Torej, če se zjutraj zbudite, ste na dobri poti. Niste v komi in niste mrtvi; naredili ste prvi uspešen korak v nov dan. Lahko si čestitate ter nadaljujete v tem slogu. A Buda skoraj zagotovo ni imel v mislih tovrstnega zbujanja in prebujanja, saj v tem primeru najbrž ne bi rekel »Obstaja zgolj ena točka v času, ko je pomembno prebuditi se. Ta točka je sedaj,« ampak »Ta točka je zjutraj.« Kot vidimo, tega ni storil. Kajti seveda je imel Gautama v mislih drugačno prebujenje, ki sicer ni čisto nepovezano z jutranjim zbjanjem, saj je to slednje prispodoba pravega prebujenja. Zbuditi, prebuditi se je treba v življenju. Tako kot so sanje do neke mere utvara (a vsekakor ne nepomembne), na koncu katere sledi jutranje zbujanje, je tudi življenje dostikrat nekaj, kar je sicer v veliki meri resnično, a hkrati tudi blodnja. Blodnja v smislu »bloditi«, torej brez smeri ter cilja tavati sem in tja. V našem, »zahodnjaškem« svetu in mišljenju torej »prebuditi se« pomeni najti, dati življenju svoj pravi smisel, najti sebe, svoje želje, pričakovanja, svojo pot, živeti življenje v skladu s tem. Potovati po poti, ki smo jo našli, ko smo se prebudili. Povedano še bolj enostavno - spoznati moramo, kdo smo, kaj si želimo, kaj pričakujemo od življenja, kaj bi v življenju radi počeli, storili. Vse to pa nas preko Bude, »vzhodnjaške« modrosti, pripelje do izvirov »naše« civilizacije in razmišljanja, do starih Grkov. V najbolj znamenitem antičnem preročišču Delfi je namreč kraljeval napis »gnothi seauton« - »spoznaj samega sebe«. Antični Grki, ki so dali zagon evropski civilizaciji, kot jo poznamo, so torej prav tako kot Buda točno vedeli, v čem je poanta življenja. Ali, bolje rečeno, v čem je poanta polnega, smiselnega in srečnega življenja. Spoznaj samega sebe, prebudi se, najdi (moderno: identificiraj) svojo pot, svoje želje, svoja pričakovanja, sebe. Ne živi življenja tja v en dan - kajti dni žal (ali na srečo?) ni na pretek. Kako doseči to prebujenje, spoznanje samega sebe? Univerzalnega recepta ni, vsak človek je zgodba zase. Obstajajo zgolj različne tehnike in knjige, od katerih nekatere pomagajo, druge ne. Instant poti ni. Še več - prebuditi se, spoznati samega sebe je največkrat hudičevo težko. Trnova pot. A na njej je treba vztrajati, saj si v nasprotnem primeru lahko rečete zgolj: »Lahko noč.« Gregor Alič mesečno v fiksnem znesku in delno v variabilnem znesku, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja skupine Impol). Prav tako so upravičeni do plačila sejnin, stroškov za izvajanje funkcije v poslovnem okolju družbe in udeležbe na sejah. Predsednik upravnega odbora prejme mesečno bruto fiksni znesek v višini 3.000 evrov, vsak ostali član pa 2.500 evrov. Variabilni del izplačila znaša mesečno za predsednika upravnega odbora 0,3 promila doseženega čistega dobička preteklega leta, za ostale člane pa mesečno 0,24 promila od doseženega čistega dobička preteklega leta. Mojca Vtič Mednarodni sejem obrti in podjetnosti CELJSKI SEJEM, 10.-15. 9.2014 6 spodbudnih dni. Enkrat na leto. Za dobro leto. SEJEM ZA POSLE IN ZA NAKUPE. Igrivi MOS: poseben program za družine z otroki Adrenalinski MOS: avto in moto atrakcije Osrednji oder glasba in modne revije Občuti Celje: brezplačni prevozi in ogLedi mesta www.ce-sejem.si nn Foto: OM 10 TEDNIK Kultura torek • 16. septembra 2014 Ptuj • Fotografska razstava v Miheličevi galeriji Drava od izvira do izliva V četrtek, 4. septembra, so v Miheličevi galeriji odprli razstavo fotografa Toma Jeseničnika Drava - življenje reke. Kot je uvodoma povedala kustosinja Stanka Gačnik, gre za avtorja, rojenega leta 1964 v Črni na Koroškem, ki se profesionalno ukvarja s fotografijo od leta 1996. Njegova ustvarjalnost se kaže v komercialni, reportažni, studijski in umetniški fotografiji. V Ptuju so na ogled fotografije, ki so nastale leta 2010, ko je v Dravogradu potekala mednarodna konferenca o Dravi. Tisto leto je Jesenič-nik sledil 750 km dolgi reki od izvira v Italiji, jo spremljal skozi Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško do izliva v Donavo. S fotografijami je opozoril na njeno naravno vlogo ustvarjalke življenja, pa tudi na njen gospodarski pomen in pomemben vir ustvarjalnega (umetniškega) navdiha. Tednikova knjigarnica V Miheličevi galeriji razstavlja fotograf Tomo Jeseničnik (v sredini). Da je Tomo Jeseničnik izredno delaven fotograf, dokazuje tudi dejstvo, da so v tem tednu izšle kar štiri knjige s kulinarično tematiko, ki jih je opremil s svojimi fotografija- mi; ukvarja se namreč fotografiranjem hrane. tudi s jš Ni vse »uau«, kar je v (Miheličevi) galeriji Kadar smo povabljeni v Miheličevo galerijo, pričakujemo vizualni umetniški dogodek. Konec koncev z galerijo upravljajo strokovnjaki, ki svoje poslanstvo obvladajo in vsem nam, ki vedno ne vemo točno, za kaj gre, poskušajo povedati pomen nekega razstavnega dogodka, iz avtorjevega dela ustvarijo zgodbo, začinjeno sicer z izrazjem, v katerem mrgoli tujk - ampak saj zato so strokovnjaki, a ne!? ... In obiskovalci smo bolj ali manj zadovoljni. Pa imamo najbrž pravico biti tudi razočarani. Nisem delal ankete med obiskovalci tokratne fotografske razstave, zato bom sedaj prešel na prvo osebo ednine. Razočaran sem. Razstava naj bi pokazala reko Dravo od izvira do iz- liva, pa pokaže samo en kup naključno po zidu v pritličju in nadstropju Miheli-čeve galerije razpostavljenih fotografij. Ker so velike meter krat pol metra (nisem meril, zato se opravičujem za nenatančnost!), seveda pustijo vtis. Tudi če boste vi fotografirali vrt pred svojo hišo ali svojega hišnega ljubljenčka (ali ljubimca) in ga povečali v plakat, bo naredilo vtis. Ampak ker pač vemo, da ima reka zgodbo, ki se začne na Tobla-škem polju v Italiji in konča v Donavi na Hrvaškem, smo pričakovali, da bomo to zgodbo doživeli. Niti slučajno. Izvir najdete zgoraj v desnem kotu, izliv pa, če se ne motim, nekje spodaj. Vmes pa - malo Avstrije, pa četrto največje hrvaško mesto, pa avstrijske bicikle in žabo iz Kopačkega rita. Kot če bi šli k Langerholcu po portret za potni list, on pa bi vam izdelal puzle - zdaj pa si portret sestavite sami. (Če ste mladi, boste seveda lahko tekali iz enega kota v drugega, si nekajkrat privoščili stopnice, ampak ko vam zraste bergla, pa boste upali na red in počasno hojo v smislu Slik z razstave.) Tudi izbor fotografij na razstavi je bil zelo ponesrečen. Če že nekdo postavlja razstavo o Dravi v ugledni ptujski galeriji - ne bi vi pričakovali vsaj kakega Ptuja? Jaz sem ga. (Zaman.) Ker tako nefotoge-ničen pa Ptuj vendarle ni. Da o drugem največjem slovenskem mestu (če že vidimo četrtega hrvaškega) ne govorimo. O razstavi sem nameraval napisati samo poročilce (kot ga lahko preberete tukaj zraven). Ampak mislim, da bi bilo nepošteno navduševati bralce nad nečim, kar je mene zelo razočaralo. Pa umetniški fotograf in kustodinja gor ali dol. Sicer pa: razstava je še odprta - pa se navdušujte sami. Jože Šmigoc Prlekija • S Puhom po Prlekiji Muzeji premične tehnične dediščine Prleško Društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johanna - Janeza Pucha iz Ljutomera je končalo projekt, ki temelji na muzejih premične tehnične dediščine Prlekije. Za potrebe zbornika in vzpostavitve mreže zasebnih zbirk starodobnikov na območju LAS Prlekija, ki združuje 11 prleških občin, je nastal register starodobnikov. Evidentiranih je bilo preko 300 starodobnih vozil, od tega na območju prleških občin skoraj 250 eksponatov. V okviru projekta je društvo identificiralo 15 večjih zasebnih zbirk starodobnikov z več kot 140 eksponati. Da bi bila tovrstna bogata tehnična dediščina dostopna tudi širši javnosti, je v projektu nastala turistična tematska pot S Puchom po Prlekiji, ob kateri je v mrežo povezanih vseh 15 zasebnih zbirk tehnične kulturne dediščine članov društva. Sestavljajo jih tri krožne poti - prva je pot konjskih moči, druga pot se imenuje »Slatinska«, tretja pa »Jeruzalemska«. Vse tri poti so povezane s Puchovo domačijo v Juršincih in razglednim stolpom na Gomili, ki je namenjen velikemu izumitelju. Celotna vrednost projekta znaša 27.920 evrov, od tega je 19.822 evrov, sofinanciranih iz naslova Leader, društvo J. J. Puch pa je zagotovilo lastna sredstva v višini 8.098 evrov. Projekt je bil izveden v dveh fazah. Prva je zajemala popis in prikaz ohranjene premične tehnične dediščine J. J. Pucha na območju LAS Prlekija ter ureditvijo Puchovega muzeja v Ljutomeru, v nadaljevanju pa se je vzpostavila mreža muzejev zasebnih zbirk premične kulturne dediščine. Zbornik društva, brošuro S Puchom po Prlekiji in turistične tematske poti sta na tiskovni konferenci prestavila vodja projekta Klaus D. Požgan in predsednik dru- štva Milan Belec, sodeloval pa je tudi predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev sta-rodobnih vozil Janko Uratnik. NŠ <■"( X Mali lunin vran V ponedeljek, 8. septembra, je mednarodni dan pismenosti, ki je letos naslovljen s Pismenost in trajnostni razvoj. Generalna direktorica UNESCO Irina Bokova je ob tem pozvala » vse države članice in vse naše partnerje, da podvojijo svoje politične in finančne napore ter pismenosti zagotovijo mesto med najmočnejšimi pospeševalci trajnostnega razvoja. Prihodnost, kakršno si želimo, se prične z abecedo.« Pismenosti si ne moremo zamisliti brez slikanic, teh osnovnih knjižnih pripomočkov, ki so namenjene človeškim mladičem. Ob omenjenem dnevu pismenosti je zato današnja knjigarnica predstavlja slikaniško noviteto, ki jo je te dni med bralce poslala založba Kres. Njen avtor je svetovno znani švicarski pisec in ilustrator Marcus Pfister (Bern, 1960), ki se je slovenskim bralcem prikupil natanko pred dvajsetimi leti, ko je izšel prevod svetovno priljubljene slikanice Mavrična ribica. Le-ta je bila prevedena v osemdeset jezikov in še vedno sodi tudi pri nas med najbolj zaželeno branje najmlajših. Pfisterjeve avtorske slikanice (avtor besedila in ilustracije je v eni osebi) odlikujeta močna sporočilnost in preprosta pripoved ter odlična ilustracija. Od leta 1994 so bile prevedene v slovenščino naslednje Pfisterjeve slikanice: Hopek, Hopek išče pomlad, Hopek in velikonočni zajček, Hopek se uči plavati, Pit in Pat, Pingvin Pit, Pitovi novi prijatelji,Til in krokodil, Cap-kovo pasje življenje, Zaklad skalnih mišk, Božična zvezda, Sonce in luna, Dino, Mavrična ribica, Kako je lev Leon spet postal kralj, Mavrična ribica, na pomoč!, Mavrična ribica zgladi prepir, Mavrične ribice ni več strah, Srečni ježek, Medvedkov rojstni dan, Maks in progaste miške, Raček Nino gre v zoo, Vsak po svoje in te dni je izšla Pfister-jeva slikanica Mali lunin vran. Tudi ta, kot večina Pfisterje-vih, še posebej privlači otroške oči z umeščanjem svetlečih ploskev v ilustracije. Naj spomnim, da se svetlika jajce, iz katerega pokuka dinozavrček, da se svetlika ribja luskinica v mavrični ribici, da se svetlika zvezda.. .vendar so te avtorske intevencije lepo umeščene v ilustracijo in poudarjajo sporočilnost pripovedi in tako sploh ne delujejo likovno oporečno (ravno nasprotno), kot pri mnogih drugih tovrstnih slikanicah. Pfisterjev likovni jezik je zelo bogat, prijetno humoren in z velikim, vabljivim estetskim nabojem. Slikanica začenja s podobo treh ostarelih, sitnih, po malem skrušenih vranov, ki komaj ždijo na stari rogovili. Kra-kajo o dolgočasju in zoprni enoličnosti dni, ki jih na starost preživljajo tako, da so skoraj še sami sebi odveč. Tretji vran pa le spomni preostala dva, na malega vrana s srebrnimi krili. A ona dva se le obregneta ob njegov spomin in se zarežita, češ, da je tak srebrnokril vrn obstajal le v njegovih sanjah. In vran začne pripovedovati, da so se nekoč v vranji jati vsi mladički že izvalili in v zadnjem gnezdu je ležalo le še eno jajce. Končno je tudi to zapokljalo in ven je pokukal izjemno majhen vranček z na stežaj odprtim kljunčkom. »Ljubi bogec, kako si klavrn,« sem se ponorčeval iz njega, je samokritično povedal ta stari vran, ki se je spomnil zgodbe. Pfister nato na svoj poseben način pripoveduje o malčku, ki ga ostali grdo zaničujejo in ga ne sprejmejo medse, četudi se mali vran trudi, da bi bil del skupine. Rečejo mu, da se jim bo lahko pridružil i nse igral z njimi, če bo poletel do lune. Hja, tako se rado dogaja tudi med ljudmi. In majhna, naivna dobričina je zares poletela nekega večera tja gor, čisto gor do lune. Mama ga je našla pod grmom naslednje jutro in. Oh, kolikokrat se dogajajo take reči in kaj vse se malim in velikim ljudem godi! Mali lunin vran (Der kleine Mondrabe. Prevedla Ina Baš. Lektorirala Katarina Plevnik. Ljubljana: Kres, 2014) je slikanica, ki jo priporočam malim in velikim, da bodo bolje pismeni v vseh ozirih. Liljana Klemenčič Foto: NS Ptujski športni vikend Med udeleženci pozitivna energija Stran 12 Športno plezanje Mina v Arcu potrdila dobro formo pred SP Stran 12 Nogomet Kidričani še enkrat opravili izpit Stran 13 Namizni tenis Cirkovčani pripravljeni za 1. ligo Stran 13 Strelstvo Spodnjepodravski strelci pripravljeni na SP Stran 13 Nogomet Naša kluba iz Koroške le s točko Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Igra, ki ni navdušila ZAVRC - SLAVEN BELUPO 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Miric 13. ZAVRČ: Ranilovic, Dedic, Datkovic, Kristic, Roškar, Cvek, Polic, Antolek, Kelenc, Brdar, Kresinger. Igrali so še: Mrmic, Čeh, Hočevar, Srnec, Dugolin, Benic, Šafaric, Magdic. Trener: Željko Orehovec. V ciklu mini priprav pred nadaljevanjem prvenstva so nogometaši Zavrča v soboto opoldne odigrali še drugo prijateljsko srečanje v tem tednu. Njihov tekmec je bil hrvaški prvoligaš Slaven Belupo, ki trenutno zaseda zadnje mesto na prvenstvu. Tekma je bila v Stojncih odigrana v težkih razmerah, saj je bila zelenica dodobra prepojena z vodo, kljub temu pa glede na obilne padavine v dobrem stanju. Kakšnih 100 gledalcev je domov odhajalo z mešanimi občutki, saj Zavrč ni pokazal veliko, gostje so dominirali praktično skozi vso tekmo, v opravičilo Zavrču pa gre predvsem dejstvo, da zaradi lažjih poškodb niso nastopili Matja-šič, Težak in Sambolec, modri iz Koprivnice pa so nastopili z najboljšo enajsterico. Uvod je postregel s »tipanjem moči«, nato pa so gostje pove-dli: napako Zavrča na sredini je po lepo izigrani kombinaciji s strelom iz bližine zaključil Miric - 0:1. Tudi zgodnje vodstvo Hrvatov domačinov ni predramilo: preveč je bilo napak na sredini igrišča, kjer Cvek, ki se je najbolj trudil, ni zmogel vsega sam. Šele na sredini prvega dela igre so beli vzpostavili ravnotežje in Kelenc je v 34. minuti iz obrata ustrelil mimo vrat. Končnica prvega dela igre je spet pripadla Slavenu Belupu, ki je gospodaril na sredini igrišča. Ozobic je v 43. minuti zapravil lepo priložnost za še izdatnejše vodstvo. Ob polčasu je Željko Orehovec opravil tri menjave, toda tudi to ni obrnilo poteka tekme. Kmalu po začetku drugega dela igre je imel Melnjak idealno priložnost, toda na srečo Zavrča je preveč okleval. Gostje so bili še naprej agilnejši, predvsem pa konkretnejši, in v taki igri se beli niso najbolje znašli. Nenadejano se je izjemna priložnost Zavrču ponudila v 65. minuti, ko se je Kresinger sam znašel pred vratarjem Kardumom, toda ta je njegov strel ubranil. Tempo igre je nato po nekaj menjavah na obeh straneh povsem padel, v končnici so si domačini prizadevali, da bi vsaj izenačili. Še najbližje temu je bil Antolek, toda obramba gostov je vzdržala vse napore. Dodajmo še, da je ob koncu priložnost v domači četi dobil tudi obetavni Magdic iz za-vrške nogometne šole. Zavrčani so se trudili, toda igralci Slave-na Belupa, ki jih vodi nekdanji trener Reke Elvis Scoria, so bili v soboto preprosto boljši. tp Košarka • SP 2014 Majhne možnosti za presenečenje IZIDI OSMINE FINALA: ZDA - Mehika 86:63 Francija - Hrvaška 69:64 Slovenija - D. republika 71:61 Španija - Senegal 89:56 Nova Zelandija - Litva 71:76 Srbija - Grčija 90:72 Turčija - Avstralija 65:64 Brazilija - Argentina 85:65 PARI ČETRTFINALA: torek, 9. september: ob 17.00: Litva - Turčija; ob 21.00: Slovenija - ZDA; sreda, 10. september: ob 18.00: Srbija - Brazilija; ob 22.00: Francija - Španija. Slovenski košarkarji so na svetovnem prvenstvu v Španiji v zadnjem krogu skupinskega dela tesno izgubili v končnici tekme z Litvo, s čimer so si močno poslabšali možnosti za uvrstitev med prve štiri ekipe. Sistem tekmovanja je pač takšen, da so lahko ekipe v predtekmovanju kalkulirale in si izbirale morebitne tekmece v osmini finala in nato četrtfinalu. Četa Jureta Zdovca je v osmini finala sicer opravila z Dominikansko republiko, v četrtfinalu pa jo čaka najtežji močni tekmec - ekipa ZDA. Prav tega so se naši pred odhodom v Španijo želeli izogniti. Ker jim ni uspelo osvojiti 1. mesta v skupini, bodo morali sedaj ugrizniti v kislo jabolko in se postaviti po robu močni ekipi ZDA. Edina možnost za našo ekipo je v tem, da bi Američani v tekmo vstopili podcenjevalno, naši pa bi odigral v tem trenutku najboljšo možno tekmo. Vsega tega se jasno zavedajo tudi v našem strokovnem štabu, kjer pa v naprej ne mečejo puške v koruzo. Podobne izjave prihajajo tudi od igralcev, kar je za samo tekmo odlično. Če bodo le na igrišču dovolj sproščeni in odločni ... In bodo zadevali ... JM Rokomet • NLB Leasing liga, 1. krog Do prvih točk težje od pričakovanega Jeruzalem - Krško 31:25 (15:10) JERUZALEM: Šutalo, T. Cvetko, Balent (13 obramb); Topolo-vec, Petrovič, Rajšp 1, Bogadi 2, R. Cvetko, Radujkovic 2, Čudič 5, Kocbek 8 (5), Gregorc 7, Gri-zolt 1, Mesaric 1, Veselko 4. Trener: Saša Prapotnik. KRŠKO: Polutnik (1 obramba), Žitnik (9 obramb); Zorič 1, Dragan, Romih, Dular 1, Ban 5, Sobotič 2, Kodrič 1, Sikošek Pelko, Kastelic, Vrečar 5, Sintič 6 (3), Sendelbah 2, Zoran 2, Po-znič. Trener: Nenad Stojakovič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Krško 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Krško 6 minut. IGRALEC TEKME: Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so s pričakovano zmago proti Krškemu uspešno prebili led v sezoni 2014/15. Ormožani so sicer do točk prišli težje od pričakovanega, saj je ekipa Krškega po napovedih pred pričetkom prvenstva največji kandidat za izpad iz lige. Gostje so na tekmi vodili trikrat (0:1, 1:2, 2:3), ves preostali del tekme so bili v prednosti domačini, ki so največ vodili za sedem zadetkov (14:7, 15:8). Uvodne minute tekme so pripadle gostom, predvsem po zaslugi dveh zgrešenih sedemmetrovk Bojana Čudiča v 2. in Jana Gregor-ca v 3. minuti. V nadaljevanju je trener Saša Prapotnik priložnost za strele s sedmih metrov ponudil 18-letnemu Juretu Kocbeku, ki je bil do konca tekme uspešen pri vseh petih poskusih. Od 21. do 28. minute igralci Jeruzalema niso dosegli zadetka in prav v tem obdobju so zamudili lepo priložnost, da bi povečali vodstvo na več kot za sedem in zlomili odpor mladih, vendar borbenih Kr- Foto: Črtomir Goznik Jan Gregorc (Jeruzalem Ormož) je vseh sedem zadetkov dosegel iz igre. V 2. polčasu je prednost gostiteljev nihala med štirimi in petimi zadetki. Od 43. do 48. minute je novinec v dresu Jeruzalema Dejan Veselko mrežo Krčanov zadel štirikrat zapored in popeljal svojo ekipo do vodstva s 26:21. V drugem delu tekme sta domača vratarja Tomislav Balent (7 obramb v 1. polčasu) in Tomaž Cvetko do 50. minute zbrala le eno obrambo, nato pa je Balent v zadnjih desetih minutah tekme zbral 5 obramb in v kratkem času je prednost Jeruzalema s +4 (26:22) spremenil v prednost s +6 (28:22). Pomemben trenutek tekme se je zgodil v 51. minuti, ko je Rok Kodrič pri Krškem zapravil protinapad, s katerim bi se gostje približali le na tri gole zaostanka. Uspešen je bil vratar Balent, ki je tekmo končal pri 13 obrambah. Zadnja ormoška zadetka je dosegel Gregorc, ki je bil s sedmimi doseženimi zadetki iz igre med boljšimi posamezniki tekme. Tekmo na Hardeku si je ogledalo 250 gledalcev, še večji obisk pa se pričakuje čez 14 dni, ko v 3. krogu na Hardeku gostuje eden glavnih kandidatov za naslov državnega prvaka - Gorenje iz Velenja. V 2. krogu Jeruzalem gostuje pri Slovenj Gradcu, ki je v 1. krogu izjemno namučil Gorenje (28:33). Četo trenerja Saša Prapotnika čaka težka naloga pred nabito polno dvorano v osrčju Koroške. Uroš Krstič 1. NLB Leasing liga REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krško 31:25 (15:10), Celje Pivovarna Laško - Loka 2012 36:20 (18:9), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribnica 17:26 (10:14), Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica 27:21 (15:9), Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje 28:33 (16:15), Sevnica - Maribor Branik 22:34 (10:17), Krka - Slovan 29:34 (14:16). Jure Kocbek (Jeruzalem): »Naša zmaga je več kot zaslužena. Po lepi prednosti sedmih zadetkov v 21. minuti smo v prvih petnajstih minutah 2. polčasa padli v obrambi in prejeli kar 12 zadetkov. Na koncu smo le dovolj strnili svoje vrste in tekmo mirno pripeljali k srečnemu koncu. Svoje igre ne bi ocenjeval, saj šteje le rezultat, ki ga doseže ekipa. Vesel sem, da sem uspešno izkoristil priložnost pri izvajanju sedemmetrovk.« Nenad Stojakovič (Krško, trener): »Glede na to, da resneje treniramo le zadnjih 15 dni, smo se dostojno upirali izkušeni in tudi uigrani ekipi Ormoža. Za še boljši rezultat bi morali biti natančnejši ob zaključkih sicer izdelanih metov. Zaslužena zmaga domačinov. Za nas pa bo še naprej vsaka tekma kot tekma Lige prvakov. Vsako soboto nova tekma in novo dokazovanje. Verjamem, da je pred fanti svetla prihodnost, le boriti se je treba.« Motokros • Tim Gajser V Braziliji na stopničkah Po enomesečnem poletnem premoru se je nadaljevalo svetovno prvenstvo v motokrosu. S preizkušnjo v brazilskem Tri-nidadeju se je tekmovanje prevesilo v sklepni del, saj bosta po tej dirki na sporedu samo še zadnja naslednji teden v mehi- škem Leonu, 28. septembra pa bo v Latviji preizkušnja za pokal narodov. Na dolgo pot na drugo stran Atlantika je odšel le en slovenski predstavnik, mladi Tim Gajser, ki tekmuje v razredu MX2. Klemen Gerčar zaradi poškod- be ni nastopal v najmočnejšem razredu MXGP. V razredu MX2 pa se je znova izkazal mladi slovenski up Gajser. Potem ko je v tej sezoni že nanizal vrsto odličnih uvrstitev, je tudi v Braziliji končal na vrhu. V prvi vožnji je bil osmi, slavil je Nizozemec Glenn Coldenhoff, zato pa je v drugi premagal vse tekmece. Šest sekund je za njim zaostal Francoz Dylan Fer-randis, še tri več pa njegov rojak Febvre. Ti trije dirkači so bili tudi na vrhu skupnega seštevka dirke, le da je zmagal Febvre s 45 točkami pred Ferrandisom s 44, tretji Gajser jih je zbral 39. Z novim zajetnim kupčkom točk se je Gajser še bolj utrdil tudi na vrhu skupnega seštevka SP. S 487 točkami je peti, vodi pa Nizozemec Jeffrey Herlings (594) pred Francozom Jordijem Tixierjem (571) in Febvrejem (534). Pred Gajserjem je s 511 točkami še Ferrandis. sta 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. septembra 2014 20. Ptujski športni vikend Kljub slabemu vremenu je med udeleženci vladala pozitivna energija »Pridruži se« je bil slogan letošnjega ptujskega športnega vikenda, ki so ga s pomočjo klubov, društev, posameznikov in različnih organizacij pripravili Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in MO Ptuj. Ta tradicionalni dogodek je imel v svojem programu zapisano široko paleto različnih športnih vsebin za vse starostne skupine. V osnovi so organizatorji pripravili okrog 50 različnih dejavnosti, v katerih bi naj sodelovalo približno 30 športnih klubov in društev. A veliko aktivnosti je odpadlo, saj je imel v soboto na 20. ptujskem športnem vikendu glavno besedo žal dež. Dan prej je na teniških igriščih v Termah Ptuj potekal tradicionalni rekreativni teniški turnir, ki je v zadnjih letih prerasel v pravo druženje med udeleženci. Največ aktivnosti je bilo predvidenih za soboto, a zaradi slabšega vremena jih je večina odpadla. Najbolj zanimiv del so bile Igre brez meja. Gre za dobrodošlo novost, ki so jo pripravili v Rekreacijskem-ustvarjalnem društvu Eleja, izvedli pa sta jih Maja Koren in Doroteja Terbovšek. Prva igra »Mestna trta in ptujska klet« je bila na Mestnem stadionu, »Smučanje na ptujskem jezeru« in »Viteške igre na ptujskem gradu« na pokriti atletski stezi pod tribuno Mestnega stadiona. Uvodnih iger se je udeležilo pet ekip, ki so pokazale obilo dobre volje in pozitivne mm Foto: Črtomir Goznik Na dvorišču OS Mladika so izvajali jutranjo jogo; v ozadju so člani ptujske skupine Sola zdravja. Foto: Črtomir Goznik Društva in klubi so se predstavljali pred Mestnim stadionom. Foto: Črtomir Goznik Najmlajši so uživali na igralih na igrišču z umetno travo. energije. Po treh igrah je največ točk zbrala ekipa Za Ptuj. si, na drugem mestu so bili Škorci in na tretjem Zavod za šport Ptuj. Slednji je kot glavni organizator zaradi dežja odpovedal celotno sobotno športno dogajanje, med drugim tudi veliko otroško mini olimpijado Vrtca Ptuj, ki pa bo izvedena še v tem mesecu. Več sreče z muhastim vremenom so imeli organizatorji v nedeljo, ko so izpeljali del malega ptujskega maratona, karting, airsoft, tržnico športnih klubov in društev, pred- Foto: Črtomir Goznik Drugi del tekmovanja Igre brez meja so izvedli na atletski stezi pod Mestnim stadionom. stavitev Aerokluba Ptuj, predstavitev uniformiranih poklicev in še nekatere športne aktivnosti. Med njimi je bil izstopajoči nogometni turnir, na katerem so igrali navijači Borussije Dortmund, Športni delavci, Gospodarstveniki in Mestna občina Ptuj. V velikem finalu je Mestna občina Ptuj, ki je na čelu z županom Štefanom Čelanom sestavila zelo močno ekipo, s 3:1 premagala Gospodarstvenike. Tako kot v zadnjih letih je bil tudi letos sklepni del ptujskega športnega vikenda namenjen telovadbi, gibanju, miganju in plesu. Na igrišču z umetno travo so bila vse dni postavljena različna napihljiva igrala, na katerih so otroci zares uživali. Na 20. ptujskem športnem vikendu je vladala pozitivna energija, udeleženci pa so se lahko spoznali s paleto novih in tudi že znanih športov. Na športnem vikendu so lahko udeleženci naredili prvi korak k svoji redni športni vadbi, kar je glavni cilj organizatorjev. Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »20. ptujski športni vikend je žal zaznamovalo slabo vreme, zaradi česar smo morali sobotni program zelo prilagoditi. Na srečo smo nedeljskega lahko izpeljali po planu in smo z njim lahko zadovoljni.« David Breznik Športno plezanje Mina v Arcu potrdila dobro formo pred SP Mestece Arco ob severni obali Gardskega jezera že vrsto let uživa status neformalne svetovne prestolnice športnega plezanja. Mednarodni sloves si je ta kraj pridobil z uveljavljenim plezalnim spektaklom rockmastrom, ki je ob koncu prejšnjega tedna potekal že 26. leto po vrsti. V težavnosti v ženski konkurenci je za najboljši slovenski izid poskrbela Mina Markovič, neposredno povabljena na tekmo, ki je bila v finalu povsem izenačena z zmagovalko Avstrijko Magdaleno Rock, a ji je zmaga spolzela iz rok zaradi slabšega izida v polfinalu. V balvanih je zablestel svetovni podprvak iz Mun-chna Jernej Kruder. Status favorita je povsem upravičil ter kot edini tekmovalec v finalu preplezal vse balvan-ske probleme ter za povsem čisto zmago pometel z vso konkurenco. Mina Markovič in Domen Škofic sta nastopila tudi v duelih, dvobojih v težavnosti, ter se zavihtela na zmagovalni oder, oba sta to tekmovanje končala na tretjem mestu. Selektor slovenske članske vrste Roman Krajnik je bil z odličnimi slovenskimi nastopi zelo zadovoljen, saj so dober obet za svetovno prvenstvo v težavnosti od 8. do 14. septembra v španskem Gijonu. V mesto v Asturiji so se odpravili štirje slovenski tekmovalci, na čelu s prvo favoritinjo Mino Markovič. Slovenci so optimistični in napovedujejo boj za kolajne. Selektor slovenske članske reprezentance Roman Kraj-nik je bil zaradi sila omejenega proračuna Planinske zveze Slovenije prisiljen oklestiti ekipo (sprva je bilo planiranih devet tekmovalcev), ki Mina Markovič bo na SP med glavnimi kandidatkami za medalje v težavnosti in kombinaciji. jo tako sestavlja le najbolj izkušeno jedro reprezentance. Ženski del ekipe sestavljata 26-letna Mina Markovič in 28-letna Maja Vidmar, moškega pa 20-letni Domen Škofic in 22-letni Urban Primožič. Markovičeva in Škofic, ki sta tekmovala tudi v Munchnu na svetovnem prvenstvu v balvanih, bosta ob paradni disciplini težavnosti tudi na startu preizkušnje v hitrosti, kajti v Španiji se bosta borila tudi za uvrstitev v kombinaciji. Načrti slovenskih športnih plezalcev so na vseh prvenstvih vedno visoki. »Sem večni optimist. Pričakujem vrhunske dosežke, vsi štirje so zelo dobri pripravljeni, zadnji dokaz o formi smo dobili v Arcu. Prvi cilj pri vseh je finale, potem pa boj za kolajne. Sposobni smo poseči po kolajni, za kar pa bo potrebno tudi nekaj sreče. Če se bo vse izšlo po naših načrtih, potem mislim, da nam tudi kolajna ne uide,« je napovedal prvi mož športnoplezalne stroke. Jm, sta Tenis • TK Terme Ptuj Maruša odlično v Kopru V Kopru je prejšnji teden potekal turnir serije Tennis Europe v konkurenci U-14. Podobni turnirji so odlična priložnost za domače igralce in igralke, ki se lahko primerjajo s tekmeci iz vse Evrope. Na Obali se je odlično znašla tudi članica TK Terme Ptuj Maruša Plank, ki je bila postavljena za 7. nosilko. Odigrala je odličen turnir, saj je nanizala štiri zaporedne zma- TE U-14, Banka Koper Open: 1. krog: Plank (7.) - Ayca Er-turk (Turčija) 2:6, 6:1, 6:0; 2. krog: Plank (7.) - K. Plum-tree (Hrvaška) 7:5, 6:2; 3. krog: Plank (7.) - Živa Falkner (Slovenija) 4:6, 6:1, 6:1; četrtfinale: Plank (7.) - Adri-enn Nagy (Madžarska, 3.) 4:6, 6:3, 6:3; polfinale: Plank (7.) - Adela Joldic (BiH, 1.) 3:6, 0:6; finale: Joldic (1.) - Kaja Juvan (Slovenija, 2.) 6:7(4), 6:7(3). Foto: Črtomir Goznik Maruša Plank (TK Terme Ptuj) ge, med drugim je izločila 3. nosilko iz Madžarske. Šele v polfinalu jo je ugnala 1. nosilka, Adela Joldic iz BiH. V dvoboju 1. in 2. nosilke je bila v finalu boljša Slovenka Kaja Juvan, prva iz lestvice TZS v konkurenci U-14 (Maruša je trenutno šesta). JM Iz hladnega poletja v mrzlo jesen Letošnje poletje nas skoraj bolj ne bi moglo razočarati. Deževni dnevi so se vrstili drug za drugim, vročih dni in toplih poletnih večerov je bilo le za vzorec. V čakanju na lepši jutri, na dan, ko bi izza oblakov pokukalo sonce, smo dočakali ... jesen. Pa ne sončno, temveč hladno, deževno, sivo in pusto ... Po poletju, ki zaradi počitnic in dopustov načeloma velja za najbolj brezskrben čas v letu, je treba septembra ponovno zavihati rokave, predvsem pa tudi bolj globoko seči v mošnjo z denarjem. Nakup šolskih potrebščin je prvi večji izdatek, ki je te dni oklestil marsikateri gospodinjski proračun. Naslednja skrb je nakup kurjave. Nekateri si kurjavo nabavijo že spomladi ali poleti, ne- kateri jeseni. Ker smo pred kurilno sezono, smo zbrali nasvete strokovnjakov o ogrevanju na lesno bioma-so ter o tem, kako z izolacijskim ovojem učinkovito zaščititi objekte. Pripravili smo prispevek o vplivu dolgotrajnega deževnega vremena na fasade objektov, pišemo pa tudi o zanimanju mladih za poklice v gradbeništvu. Podatki že nekaj let niso nič kaj obetavni. Na mariborski gradbeni šoli je bilo pred dvema desetletjema v generaciji po 60 dijakov, ki so se izučili za zidarje. Lani so bili samo trije. In to sploh edini v Sloveniji. Poročamo tudi o 47. Mednarodnem obr-tno-podjetniškem sejmu v Celju, ki je odlična priložnost za navezovanje poslovnih stikov s partnerji iz tujine kot tudi za predstavitev ponudbe podjetij. Razstavljavci in organizatorji napovedujejo številne novosti in ugodnosti, sejemsko dogajanje bodo znova zaznamovali tudi aktualni strokovni dogodki za poslovno in splošno javnost ter mednarodna poslovna srečanja. Mojca Zemljane, urednica priloge Kolofon Urednica priloge: Mojca Zemljarič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorici prispevkov: Majda Goznik, Mojca Zemljarič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing Radio Tednik Ptuj, zanj Mojca Hrup y S b 2 KAKOVO ia priloga Štajerskega tednika Pred 20 leti v generaciji ene šole 60 zidarjev, danes jih je pet V letošnjem šolskem letu se je na območju celotne Slovenije za vpis v prvi letnik za poklica tesar in zidar, ki v gradbeništvu veljata za temeljna, odločilo 34 učencev; 22 za program zidar in 12 za poklic tesar. Oba programa izvaja tudi Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, kjer so letos v prvi letnik v program Zidar vpisali pet in v program Tesar tri dijake. V vseh treh letnikih se za zidarja uči 16 in za tesarja sedem dijakov. Tretjega letnika za poklic tesar letos nimajo, sedem dijakov namreč obiskuje prvi in drugi letnik. »Pred približno 20 leti smo imeli v eni generaciji šestdeset zidarjev, v minulem šolskem letu so šolanje za zidarja končali trije, ki so bili edini v državi, saj druge gradbene šole niso imele vpisanih zidarjev. Vsa leta, ko v posameznih poklicih beležimo manjši vpis, se borimo s šolskim ministrstvom in dokazujemo, da je treba ohranjati znanja in spretnosti v posameznih poklicih, čeprav je vpisanih manj dijakov, kot jih predpisujejo njihovi normativi,« je pove- dal učitelj praktičnega pouka na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor Ciril Ambrož in dodal: »Za nizki vpis v tehniške in poklicne šole je krivo predvsem preveliko število gimnazijskih oddelkov, v katerih je tudi šolanje za državo cenejše. V Slovenji je pet gradbenih šol in več kot šestdeset gimnazij. Razlogi za manjši vpis so tudi v številčno šibkejših generacijah, kar se nam najbolj odraža prav v rokodelskih poklicih. Tehnologija gradnje se sicer posodablja, toda osnovna gradbena poklica sta še vedno zidar in tesar, kar bosta ostala tudi v prihodnje, ko ne bomo več toliko gradili na novo, ampak bomo že zgrajeno vzdrževali in obnavljali. Delo v rokodelskih poklicih je lahko dobra odločitev za prihodnost. Da je mogoče tudi v gradbenih poklicih uspeti, dokazujejo številni dobri obrtniki in podjetniki.« Rokodelski poklici so lahko odlična priložnost Ambrož poudarja, da so v teh, za stroko slabih časih, Pogoji dela v gradbeništvu so zahtevni, v precejšnji meri so odvisni od vremena. V gradbeništvu je tudi precej fizičnega dela. So pa lahko rokodelska znanja in poklici za mlade odlična naložba za prihodnost. Dobrih, natančnih in zanesljivih mojstrov na trgu primanjkuje. ogromno energije vložili v to, da so starše in otroke prepričevali, da vstop v gradbeno stroko ni napaka, temveč naložba za prihodnost. »Obiskali smo ogromno osnovnih šol, kjer smo sodelovali na tržnicah poklicev, na tehničnih dnevih, nastopali smo pred učenci in starši na roditeljskih sestankih, razdeljevali propagandni material, prikazovali in razdeljevali šolski predstavitveni film. Učencem, T M Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net, www.tmd-invest.si D INVEST d I.O.O. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov Akcijske cene projektov za legalizacije črnih gradenj Novi katalog stanovanjskih hiš Prostorsko načrtovanje (OPN, OPPN) Tehnično svetovanje Vodenje postopkov za pridobitev vodnega dovoljenja za toplotne črpalke Vodenje postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja Nadzor nad gradnjo dokumentacije za tehnične preglede stavb ki so se udeležili naših informativnih dnevov, smo na pošten in realen način prikazali delo v šoli in v panogi. Šola ob vsem znanju in izkušnjah, ki jih učitelji prenašajo na dijake, ponuja tudi odlične, v večini nove učilnice, od tega tri računalniške, učilnice za stroko, lepo ure- nimamo v državi nobene strategije, kako naprej. Če bi jo imeli, ne bi dopustili, da nam vse znanje in izkušnje v večini industrije in v drugih panogah propadejo. Naša gradbena stroka je še ne-dolgo nazaj gradila najzahtevnejše objekte tako doma kot v tujini. Danes nam, Število vpisanih v prvi letnik v programe srednješolskega izobraževanja s področja gradbeništva in lesarstva na območju celotne Slovenije, šolsko leto 2014 / 15 Program Vpisani Mizar 214 Inštalater strojnih inštalacij 104 Lesarski tehnik 101 Gradbeni tehnik 101 Pečar - polagalec keramičnih oblog 61 Obdelovalec lesa 46 Pomočnik pri tehnologiji gradnje 34 Slikopleskar - črkoslikar 28 Upravljavec težke gradb. mehanizacije 22 Zidar 22 Tesar 12 Izvajalec suhomontažne gradnje 12 Kamnosek 6 Tapetnik 1 Vir: MIZS, 25. 8. 2014 jeno telovadnico, jedilnico in druge prostore. Letos v maju smo namenu predali nov prizidek, v katerem sta novi delavnici za pečarje-ke-ramičarje in slikopleskarje ter nova učilnica za kemijo z najsodobnejšim laboratorijem. V novem objektu smo izvedli vsa slikopleskarska in keramičarska dela ter nekaj zidarskih opravili z našimi dijaki. Ob teh delavnicah imamo velike in opremljene delavnice za zidarje, tesarje, izvajalce suhomontažne gradnje ter dimnikarje.« Izgubljamo lastno dragoceno znanje in izkušnje »Med razlogi, da gradbena panoga in še nekaj drugih visijo na nitki, je tudi ta, da čisto zaradi lastne krivde, celo manj zahtevne objekte gradijo tuja podjetja. Drži, da tudi drugje po svetu gradbena podjetja propadajo. A umni gospodarji znanje, izkušnje in zdrav del podjetja prenesejo v novo podjetje in delajo naprej.« Ciril Ambrož meni, da bi se dalo zanimanje pri mladih za rokodelske poklice vzbuditi z ustreznim štipendiranjem, s tem bi se mlade tudi zavezalo, da po končanem šolanju ostanejo v stroki. »Mi pa izvajamo prenovo za prenovo, od sistema do modula, od kurikula do mu-nusa ... Namesto, da bi uporabili že zdavnaj izumljeno in novosti samo dodali. Še vedno bi lahko uspešno delali na vajeniškem sistemu, starem štirideset let.« KAKO VOST BIV. rANJA, oglasnjjjlgga Stgjlükna tednika 3 VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU --—_ www.zerox.si / N / info@zerox.si 059 03 03 05 i UMARH d.o.o. umarh@umarh.s¡ I 031 659 556 Cvetkov trg 4, Ptuj -projektiranje in legalizacija vseh vrst objektov -projektiranje individualnih hiš - pridobivanje dovoljenj - nadzor in svetovanje pri gradnji - prostorsko načrtovanje L j VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255 IVAN SLAČEK s.p r Dragovič 10,2256 ]ur Sinei TEL.: 02/754 00 20, faks: 02/754 60 21 GSM: 041/697 180 e-mail: 3lacek.ivan@siDl.net www. g Lac ek-ziü arstvo. si Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! i že i* v* tahting d. o. o. PROIZVOD ZA POPRAVILO IN IZDELAVO HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH Na vseh bitumenskih hidroizolacijah ravnih streh se zaradi vplivov okolja sčasoma pojavijo poškodbe v obliki razpok in poroznosti. Zaradi teh poškodb hidroizola-cija postane vodopropustna in s tem ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostora in povzroča škodo na objektu. Iz tega razloga je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati. V ta namen v podjetju Tahting nudimo visokokakovosten bitumenski hi-droizolacijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitumenskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim naklonom 3°. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero izredno učinkovito premostimo vse razpoke in zapremo pore na bitumenski hidroizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode na površino in zagotovi popolna hidroizo-lativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen na UV-žarke in na vse ostale vremenske vplive. Delo s STREFLEX-om je izredno enostavno ter zahteva minimalno uporabo orodij. STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidroizolacije na strehah z minimalnim naklonom 3°. Iz naše zelene linije okolju prijaznih bitumenskih proizvodov pa v podjetju Tahting nudimo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih. Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN ^^ MALT-PHALT - več komponentna asfaltna zmes za popravilo neravnfn in posedkov rta asfaltnih in betonskih površinah ^^ ASPHALTTON - obnovitveni premaz za asfaltne površine in zaščito pohodnih in povoznih betonskih površin ^^ FUGOLIT-FLEX - hladna zafivna masa za razpoke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom ^^ CAM-PHALT- hladni asfalt za krpanje večjih lukenj in udarnih jam Tahting, d. o. o., Vurnikova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 92 80, Faks: 01/300 92 88, Mobi: 041/ 707 550 E-pošta: podpora@tahting.si Splet: www.tahting.si 4 KAKOV V^ST£iVANJAliglisna priloga Štajerskega tednika Kako svoj dom toplotno zaščititi bo Energetski svetovalci priporočajo, da se na fasadah novih masivnih objektov vgradi najmanj 20 centimetrov klasične toplotne izolacije, pri sanacijah pa mogoče kakšen centimeter manj, vendar ne manj kot 16 centimetrov. Energetsko najučinkovitejša so okna s trislojno zasteklitvijo. »Za toplotno zaščito stavb nam proizvajalci in dobavitelji v zadnjem času ponujajo lepo število toplotno zolacijskih materialov in sistemov. Seveda niso vse rešitve ustrezne v vsakem primeru. Najbolje je, da izbor toplotne zaščite prepustimo za to strokovno usposobljenim osebam, projektantom, sploh kadar gre za novogradnje, saj graditelj oziroma investitor sam ne sme spreminjati predvidenih projektantskih rešitev. Tudi v primeru sanacij je tako rekoč nujno pri odločitvah o vgradnji toplotnoizolacijske zaščite vključiti strokovnjaka. Ena od najenostavnejših in brezplačnih rešitev za občane je, da se oglasijo v energetsko svetovalnih pisarnah, kjer jim bodo energetski svetovalci z veseljem svetovali s tega področja. Pri nas se za toplotno zaščito najpogo- steje uporabljajo ekspandi-rani polistiren (po domače stiropor), izdelki iz mineralnih voln (kamena in steklena volna), celulozni kosmiči (recikliran papir), materiali iz ekstrudiranega polistirena (pogovorno bolj znani pod imenom stirodur), izd elki iz lesne volne in podobno. V zadnjem obdobju pa se pojavlja še kopica novejših toplotnih izolatorjev, ki imajo v večini primerov nekoliko izboljšano toplo-tnoizolacijske lastnosti, kar je bilo doseženo s kombinacijami različnih materialov in seveda tehnološkim razvojem. Nikakor ne smemo pozabiti naravnih materialov za toplotne izolacije, ki v zadnjem času prav tako pridobivajo na pomenu, kot so na primer ovčja volna, konopljina in druga naravna vlakna, pa tudi materiali na mineralni osnovi. Tudi naravni materiali so dobri toplotni izolatorji, čeprav se zaradi težje predelave in uporabe pri nas vgrajujejo zelo malo. Predvsem so primerni za vgradnjo v montažne hiše. Njihova bistvena prednost je v tem, d a za njihovo pridelavo ne potrebujemo veliko energije in ne povzročamo pretiranega onesnaževanja okolja. Je pa večino teh materialov treba ustrezno protipožarno obdelati,« pojasnjuje energetski svetovalec iz skupine Ensvet Rajko Rozman. Opeka, ki ima izola-tivne lastnosti »Pri razmišljanju o toplo-tnoizolacijskih materialih je bistvenega pomena tudi podatek, iz kakšnega materiala in v kakšni debelini je izdelana osnovna konstrukcija, ki jo želimo toplotno zaščititi. Poznani so opečni izdelki, iz katerih je zgrajena večina stanovanjskih objektov pri nas. Tudi ti izdelki se med seboj bistveno razlikujejo z vidika toplotne prevodnosti, saj je polna opeka popolnoma drug material, kot so na primer votličavi opečni bloki ali pa toplotnoizolacijski porozni opečni bloki, ki jih danes pozidamo s toplotnoizola-cijsko peno in ne z malto kot še ne dolgo nazaj, in jih skoraj ni treba dodatno toplotno izolirati. Podobno je tudi pri gradnji s penobeto-nom, ki je v ustrezni varianti - glede na svojo gostoto oz. specifično težo - že sam po sebi toplotni izolator, ki tudi za najboljšo toplotno zaščito tako zgrajenega objekta zahteva minimalno dodatno toplotno izolacijo,« Ponudba izolacijskih materialov in sistemov je na slovenskem trgu precej široka in raznolika. 080 19 20 www.zav-mb.si/hiphop pove sogovornik in na vprašanje, koliko naj meri debelina izolatorja, odgovori, da o debelini toplotne izolacije ne moremo govoriti na splošno. »V vseh primerih je potreben izračun, saj so potrebe po toplotni izoliranosti različne, podobno, kot so različni tudi sami materiali za toplotne izolacije in osnovna konstrukcija, ki jo želimo toplotno zaščititi. Če vseeno zadeve nekoliko poenostavimo, lahko na podlagi izkušenj priporočamo, da se na fasadah novih masivnih objektov vgradi najmanj 20 centimetrov klasične toplotne izolacije, pri sanacijah pa mogoče kakšen centimeter manj, vendar ne manj kot 16 centimetrov. Izdatneje je treba izolirati stropove proti hladnim podstreham in mansardne stro-pove, kjer naj bi debelina toplotne izolacije znašala okrog 40 centimetrov, nikakor pa ne manj kot 30 centimetrov. Ustrezno moramo toplotno zaščititi tudi stene in tla proti terenu, sploh če gre za ogrevane prostore, kjer naj bi debelina ustreznega toplotnoizolacijskega materiala, ki naj bo odporen na vlago, saj se namešča na zunanji strani, ne bila manjša od 15 centimetrov.« Toplotni mostovi so lahko velik problem Na kaj vse je treba biti pozoren pri toplotni zaščiti stavb? Katerih pravil (ali detajlov) se je treba držati? »Pri izvedbi je treba striktno upoštevati navodila proizvajalca materialov, predvsem je treba to upoštevati pri izvedb sistemov toplotne zaščite, npr. fasadnega sistema, saj je nedopustno, da bi na isti fasadi uporabljali materiale različnih proizvajalcev ali druge podobne improvizacije, saj s tem izgubimo garancijo za izvedena dela. Toplotna izolacija se praviloma postavlja na zunanji strani konstrukcije, ki jo želimo toplotno zaščititi. Izoliranje znotraj pride v poštev samo izjemoma, saj s tem izgubimo efekt akumulacije in si nakoplje-mo nerešljive toplotne mostove. Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju toplotnih mostov, ki se lahko zelo hitro pojavijo že pri nepazljivi izvedbi ali malenkostnih spremembah izvedbe. Toplotne mostove predstavljajo ohlajena mesta zunanjih konstrukcij zaradi neustrezne vgradnje toplotne izolacije ali zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev, na katerih se sčasoma pojavita vlaga in plesen. Pri višjih objektih, nad deset metrov, je treba nad okenskimi odprtinami uporabiti negorljive materiale (volno), pri objektih nad 22 metrov pa naj bi bila celotna toplotna izolacija izvedena iz negorljivih materialov, kar izhaja iz predpisov požarne varnosti. Po zamenjavi oken in izvedbi toplotne izolacije na fasadi je treba bistveno povečati prezračevanje objekta, ki smo ga z novo izvedbo zaprli, sicer lahko pride do kondenziranja na zunanjih stenah ali stropovih in nezdrave bivalne klime.« Pri oknih -učinkovita trislojna zasteklitev Za toplotno zaščito objekta je pomembna tudi kakovost stavbnega pohištva. »Glede zasteklitve je že nekaj časa jasno, da je edina prava rešitev trislojna zasteklitev. Gre za tri sloje stekel, ki so medsebojno trajno spojeni in zatesnjeni, v prostorih med stekli je mešanica žlahtnih plinov, na steklih pa so tako imenovani nizko emisijski nanosi, kar skupaj z ustreznim okvirjem zagotavlja primerno toplotno zaščito. Pri oknih je dokaj enostavno preveriti toplotnoizola-cijske lastnosti, saj mora prodajalec podati toplotno-prehodnostni koeficient U, ki za celotno okno (okvir in zasteklitev skupaj) naj ne bi znašal več kot 1,0 W/m2K, bolje 0,8,« je še pojasnil energetski svetovalec Janko Rozman. KAKO VOST BIV. rANJA, oglasnjjjlgga stamina tednika 5 Vlaga in alge na fasadi Leto 2014 bo zaznamovano kot leto z rekordno visoko količino padavin in nadpovprečno vlažnostjo v zraku. S tem so tudi podani idealni pogoji za razvoj različnih bolezni in bakterij v naravi. Med takšen neželen naravni pojav uvrščamo tudi alge, s katerimi se nemalokrat srečujemo na naših lepo urejenih fasadah, zlasti na njihovih s soncem neob-sijanih straneh. Najprej se pokažejo kot rahlo zelene lise, pozneje pa kot sivo- črni madeži. Razvoj alg je močno odvisen od vrste podlage oz. materiala, iz katerega je narejena fasada. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo v gradbeništvu poznali bolj ali manj le naravne materiale za pripravo malt, predvsem apno in cement. Danes smo jih zamenjali z bolj dodelanimi materiali, z dodatki in pripravki, ki omogočajo enostavnejšo in hitrejšo vgradnjo kot tudi lepši in prijetnejši videz. Nemalokrat slišimo pripombe ljudi, vsaj tistih, ki so obnovo fasade izvedli v zadnjih desetih letih, kako je bilo prej, ko so 30 let imeli le mineralni, apneno-cementni omet in se v vseh teh letih niso spopadali z algami, ker je bila fasada dokaj čista. Sedaj se po obnovi in dodatni toplotni izolaciji pojavljajo alge, zlasti na severni strani, že po petih letih. To je res. Moramo pa priznati, da so klasični ometi na fasadah imeli izredno dobro lastnost vpijanja in odvajanja vlage, s tem je bilo tudi TOLIC d.o.o. PLESKARSTVO, IZOLACIJE, GRADBENIŠTVO, INŽENIRING Medribnik 3, SI-2282 Cirkulane 041 508 796 www.tolic.si Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del, izolacijskih fasad ter suhomontažne gradnje. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike in vodimo gradbeni inženiring. Z vami 25 let. Franjo Tolič, slikopleskarski mojster omogočeno hitrejše izsuše-vanje površin in tudi sama sestava ometa ni bila tako naklonjena razvoju alg. »Današnji čas in moderna kemija nam omogočajo uporabo najnovejših materialov, ki so prijetnejšega videza, omogočajo hitro izvedbo, so pa dolgoročno nekoliko manj odporni na razvoj alg na zunanjih površinah. Tudi razni algicidi, ki jih uporabljamo kot dodatke materialom, so se izkazali kot sredstvo z omejeno dobo delovanja. Menim, da bo tudi letošnje leto pokazalo, kako težko se človek upira sili narave, med katero spada tudi razvoj alg in plesni na fasadah objektov. Pojav alg na fasadah bo najbolj prisoten v naslednji pozni pomladi, ko bo ozračje spet dovolj segreto, vlage pa imamo več kot dovolj. In če bomo pravilno in pravočasno pristopili k preventivi tega pojava, bo objekt dolgo ohranil lep in prijeten videz,« pravi Franjo Tolič, slikopleskarski mojster, sodni izvedenec in cenilec slikopleskarske stroke. Želite v svoji mansardi dihati boljši zrak? Mansarda ali podstrešje s svojo razgibanostjo vse bolj velja za prijeten in želen bivalni prostor tudi v Sloveniji. Prijeten pa je samo v primeru, če streho oziroma strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kakovostno izolirate. Zaradi slabe izolacije lahko v mansardi hitro postanete žrtev nevšečnosti, kot so moteča okolica, temperaturna nihanja, mraz, vročina. Prav tako se morate z dobro strešno konstrukcijo zaščititi pred nastajanjem kondenza - vode, ki lahko trajno in relativno hitro uniči konstrukcijo. Za dobro strešno konstrukcijo so bistvenega pomena štirje osnovni sloji, tipični za vsako pravilno sestavo strehe. To je zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje konstrukcije. Drugi sloj je sekundarna kritina. Ta dodatno preprečuje vdor vode v konstrukcijo. Seveda zelo pomembna je izolacija. Sloj, ki toplotno, zvočno in požarno POMEMBNO: Kdaj parno oviro in kdaj zaporo? Kadar je streha podeskana oziroma ima preko špirovcev kakšen drugi parozapor-ni material, vgrajujemo parne zapore. Parno oviro, ki zagotavlja difuzijsko bolj odprto konstrukcijo, pa strokovnjak svetuje, kadar nad špirovci in v zgornji sestavi nimate parozapornih materialov. izolira. Četrti sloj pa je parna zapora ali ovira, ki uravnava prehod vodne pare. Izberite izolacijo, ki dokazano izboljšuje zrak v prostoru! Strokovnjak prav tako poudari, da je izbira izolacije zelo pomembna. Svetuje, da posežete po nakupu izolacijskega materiala brez fenol-formaldehidnih veziv, novost, ki je hitro postala priljubljena tako v ZDA kot Evropi. »Omenjeno izolacijo predstavljajo filci iz steklene volne Knauf insulation ECOSE tehnology. Gre za material rjave barve, ki je z novo tehnologijo vezivnih sredstev postal prijeten za rokovanje. Pomeni, da ne srbi, ne draži kože in je prijetnejši tudi za vgrajevanje. Dokazano izboljšuje kakovost zraka v prostoru. Pravočasno se zaščitite pred vlago. Se sprašujete, kako? Sicer pa je poleg izolacije v strešno konstrukcijo treba pravilno namestiti še sekundarno kritino in predvsem zaporo ali oviro. To vas bo namreč rešilo pred uničujočo vlago. »Sekundarna kritina je kakovostna paropropustna folija, pravilno položena in zlepljena. Izolacijo lahko potem v vsakem primeru vgrajujemo tesno do zgornjih slojev brez tako imenovanega drugega zračnega kanala,« nadaljuje naš sogovornik. •y i • ^ -lir IZOLACIJA ZA ODLIČNE BIVALNE POGOJE! Izjemne prednosti steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology: ■ naravna - inovativna trajnostna tehnologija ■ varčna - zmanjšuje porabo energije ■ prijetna za delo - ne srbi, prijetnega vonja ■ požarno varna - negorljiva izolacija ■ zvočno izolativna - visoka absorpcija zvoka ■ izboljšuje kakovost zraka v prostoru! ■JJIJ.IMJBI podstrešij predelnih sten skeletnih konstnjkdj Knauf Insulation, d.0.0., Škofr Loka 6 KAKOVJ priloga Štajerskega tednika (®) Ogrevanje na lesno biomaso cenovno ugodno Kurilna sezona je vse bližje. Pri energetskem svetovalcu Lucjanu Batisti iz mreže energetsko-svetovalnih pisarn Ensvet smo se pozanimali o prednostih uporabe kotlov za ogrevanje na lesno biomaso ter cenah in izkoristku energentov. Ogrevanje na lesno biomaso je v zadnjih letih v porastu. V primeru uporabe katerega energenta (polena, sekanci, peleti) je energetski izkoristek glede na Cene koristne energije ceno energenta in vloženo investicijo cenovno najugodnejši? L. Batista: »Avtomatizirani kotli na lesno biomaso so po ekološki plati in glede izkoristka zelo v redu, žal je cena celotnega postrojenja morda nekoliko visoka. Cene energentov oz. cene toplote, pridobljene iz posameznih lesnih energentov, so zelo ugodne glede na druge ener-gente. Če primerjamo samo lesne energente, je najce- Vir: Lucjan Batista, Ensvet, izračun je bil narejen aprila 2014. ... Svetovni prvak v vašem domu! NOVUS 300 ♦ V? 93% toplotni izkoristek ♦ 0,23 Wh/m3 poraba energije ♦ 17 dB izredno tiho delovanje tipkovnica na dotik v slovenščini S PAUL www. p rez ra ce va n j e. s i PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV, ... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 051-305 677 Energent Cena € / Kwh Zemeljski plin 0,0826 UNP propan-butan cisterna 0,1520 UNP propad cisterna 0,1653 Kurilno olje ELKO 0,1188 Polena bukova - navadna kurišča 0,0380 Polena bukova - prezračevana kurišča 0,0268 Peleti 0,0589 Sekanci 0,0265 Rjavi premog 0,0833 Električna energija 0,1389 Toplotna č. zrak - voda, COP = 3,5 0,0377 Toplotna č. zemlja - voda, COP = 4,5 0,0293 nejše ogrevanje na sekance, najdražje pa na pelete. Ko gledamo višino investicije, pa se situacija obrne, saj je investicijska vrednost ogrevanja na sekance zaradi izgradnje prostora za shranjevanje se-kancev in podajalnih naprav za transport sekancev do kurišča najvišja. Ekonomsko je investicija upravičena pri večjih porabnikih. Investicija pri kotlih na polena in pelete se nam skozi prihranke vrne mnogo prej. Seveda na to vpliva mnogo dejavnikov in je treba vsak primer obravnavati individualno. Polena zahtevajo največ fizičnega dela pri pripravi in nalaganju kotla, ne potrebujejo pa posebnih strojev in orodij za pripravo. Lesne sekance lahko kupimo, če pa imamo lastno surovino, potrebujemo za izdelavo poseben stroj -sekalnik. Nakup sekalnika za lastno uporabo ni ekonomsko upravičen, zato velja razmišljati o izposoji oz. plačilu usluge sekanja. Peleti nudijo najvišjo stopnjo udobja pri uporabi, zalogovnik zavzema neprimerno manj prostora (lahko jih hranimo v vrečah), pa tudi kurilna vrednost je Zračno suh kakovosten les, pravilno nastavljena in očiščena kurilna naprava in zadostne količine kuriva so pogoj, da lahko povsem mirno pričakamo prihajajočo zimo. »Ogrevanje na lesno biomaso je v zadnjih letih resnično v močnem porastu, saj gre za domač in obnovljiv vir energije, ki ga ob pravilni rabi ne bo zmanjkalo,« poudarja energetski svetovalec Lucjan Batista. višja kot pri sekancih. Pelete moramo kupiti, saj jih sami ne moremo pripravljati.« Kakovost energentov se lahko zelo razlikuje. Lahko pojasnite, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu. Višja cena najbrž pomeni tudi boljšo kakovost? L. Batista: »Drži, da se kakovost energentov zelo razlikuje, zato moramo pri nakupu poznati vsaj osnovne lastnosti, ki jih bomo našteli v nadaljevanju. Za polena za ogrevanje običajno uporabljamo les listavcev (bukev, hrast ...), ki ima zaradi večje gostote višjo kurilno vrednost. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev - zračno suh les. Sekance izdelujemo iz drobnega lesa slabše kakovosti in lesnih ostankov. Kakovost je odvisna od vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Peleti so stiskanci iz čistega lesa. Dobimo jih s stiskanjem lesnega prahu in žaganja v pe-letirkah. Za izbor kakovosti pelet so na Zvezi potrošnikov pred časom izdelali analizo kakovosti posameznih dobaviteljev. Analizo najdemo na naslovu: http://www. zps.si/index.php/okolje/ energija/6279-test-lesni-pe-leti. Ta podatek naj bo vodilo občanom pri nakupu pelet in ne le cena.« Kaj pa vlaga? L. Batista: »Za ogrevanje vedno uporabljajmo zračno suh les, ki ima do 20 odstotkov vlage. Vsakih deset odstotkov več vode mu zmanjša kurilnost za 12 odstotkov. Sami, če tega nismo vešči, težko ocenimo kakovost in vlažnost lesa, pri večjih porabnikih (sekancih) se vlažnost pri prodaji meri in je od njene vrednosti odvisna tudi cena energenta.« Izkoristek kurilne naprave je odvisen tudi od izgorevanja in čiščenja naprave. Kakšni so vaši nasveti glede tega? L. Batista: »Na sam izkoristek kurilne naprave in posledično tudi ceno ogrevanja vplivata vzdrževanje in čiščenje kurilne naprave kot tudi dimnika, zračnikov in pomožnih naprav. Tu upoštevajmo navodila proizvajalca in lokalnega dimnikarskega mojstra. Zapomnimo si: vsak milimeter oblog v kurišču nam izkoristek zmanjša do šest odstotkov. Naj pa tukaj opozorim, da imajo stare kurilne naprave (običajno so to peči na drva) dokaj nizke letne izkoristke, saj večji del kurilne sezone obratujejo z delno priprto loputo (nepopolno gorenje -nižji izkoristek). Pri novejših kurilnih napravah (kotli s pre-zračevanim kuriščem) tega ni, saj kotel obratuje v optimalnem območju, višek toplote (ko jo ne potrebujemo za ogrevanje) pa se shranjuje v hranilnikih toplote. Nujna je uporaba lambda sonde, ki nam sproti uravnava potreben dotok zraka za optimalno izgorevanje. Ta se zaradi nihanja kakovosti surovine spreminja.« 7 KAKOVOST BIVANJA, oglasj^j^^i tednika 47. MOS za nove posle in ugodne nakupe Na celjskem sejmišču jutri vrata odpira 47. Mednarodni obrtno-podjetniški sejem MOS 2014. Do 15. septembra si bo mogoče ogledati ponudbo najmanj 1.500 razstavljavcev, ki prihajajo iz več kot 30 držav. Sejem je odlična priložnost za učenje, nadgradnjo strokovnih znanj, za iskanje novih rešitev in drugačnih, inovativnih pristopov. Tudi letos bodo obiskovalcem na razpolago zbornični strokovnjaki, ki bodo brezplačno pomagali reševati morebitne poslovne dileme ter odgovarjali na vprašanja iz različnih strokovnih področij. V OZS so pripravili zanimiva predavanja, okrogle mize in seminarje, številni podjetniki in obrtniki bodo iskali nove poslovne povezave na mednarodnem poslovnem srečanju obrtnikov in podjetnikov iz držav Evropske unije in jugovzho- dne Evrope, ki delujejo na področju obnovljivih virov energije, gradbeništva, elektronike ter kovinske, lesne, plastične in elektro industrije. To srečanje je vedno zelo obiskano in učinkovito, OZS pa ga organizira v sodelovanju z Evropsko podjetniško mrežo EEN in drugimi partnerji. Na sejmu bodo letos prvič postavili tako imenovano Ulico obrti. Obiskovalci si bodo lahko v živo ogledali osem zanimivih poklicev -elektrikar, avtoserviser, av-tokaroserist, ustvarjalec in izdelovalec modnih oblačil, mizar, pek, slaščičar in zlatar. Cilj Ulice obrti je promocija poklicev na srednjem poklicnem nivoju, ki jih kljub veliki brezposelnosti doma in v EU še vedno primanjkuje. Z zanimivim prikazom poklicev želi zbornica pritegniti zlasti osnovnošolce, ki se še odločajo za nadaljeva- nje šolanja. Pomembno vlogo pri odločanju pa imajo tudi starši, ki svoje otroke usmerjajo na njihovi poklicni poti. V času gospodarske krize so poklicne kompeten-ce, ki jih dijaki pridobijo pri praktičnem usposabljanju pri obrtnikih, zelo pomembne pri zaposlovanju. Na Ulici obrti bodo prikazali sinergijo med obrtnikom in dijakom, ki je odločilnega pomena za nadgradnjo kompetenc, pridobljenih v šoli, ter povezanost sfere dela ter izobraževalnega procesa. Prav tako bodo predstavljene možnosti izobraževanja in karierne orientacije ter vpetost obr-tno-zborničnega sistema v izobraževalni proces. EMIS, Dušan Pernek s.p., Trdobojci 80,2285 Zg. Leskovec opravlja stroritve elektroinstalaterstva, montaže avtomatik za centralno ogrevanje. GSM: 041 802 820 D top om2Q skupina Obiščite nas v gradbenem centru POMLAD Gerečja vas 36 b, HAJDINA 02 7990100, pomlad.doo@siol.net PREPROSTA REŠITEV ZA ZATOHEL IN SLAB ZRAK Prezračevanje bivalnih prostorov. Rekuperatorski sitem Lunos dovaja svež zrak v vsak prostor. Varčno in zdravo. Če imate v stanovanju zatohel, slab zrak ter če vas moti prevlažen zrak in se večkrat slabo počutite, boste z vgradnjo re-kuperatorskega sistema Lunos verjetno odpravili vzroke teh težav. Zrakotesne zgradbe potrebujejo dobro zračenje Novejša stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbeništvu za izgradnjo stanovanj s posebno pozornostjo na energetskih izgubah, kar pomeni dobro izoliran ovoj zgradbe ter kakovostna zrako-tesna okna in vhodna vrata. Zelo redka stanovanja pa imajo izvedeno prezračevanje. Kuhinjske nape in ventilatorji zgolj prisilno črpajo slab zrak iz stanovanja, dotoka svežega zraka pa ne zagotavljajo. Zato se ustvari podtlak, in ko odpremo vhodna vrata, v prostor vdre še slab zrak iz neprezračenih hodnikov. Večkratno zračenje na dan z na ste-žaj odprtimi okni po vsaj pet minut pa je pogosto nezaželeno zaradi prepiha, vdora hrupa, pogosto umazanega zraka, pozimi hladu v segret prostor, poleti pa toplega zraka v ohlajen prostor. Učinkovit, estetski, energetsko varčen prezračevalni sistem Naknadno vgrajevanje prezračevalnega sistema je bilo do nedavnega zahtevno in drago, zdaj pa je tudi na slovenskem trgu preprosta in trajna rešitev - vgradnja decentraliziranega prezračevalnega sistema. Gre za učinkovito, kakovostno, estetsko, energetsko varčno, preprosto, trajno in cenovno ugodno rešitev prezračevanja vaših bivalnih prostorov. Boljše bivalne razmere in prihranki pri ogrevanju Glavne prednosti rekuperatorskega sistema Lunos so: • vsi prostori se nenehno prezra-čujejo, ne da bi odpirali okna; • manj je alergij (prah in cvetni prah, hrup, pršice ostanejo zunaj); • iz vseh prostorov se odvajajo slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi (na primer barv, topil, pohištva, preprog in čistil) • izloča se vlaga, s čimer se preprečuje možnostza plesen; • izguba toplote je minimalna, saj ni potrebe po odpiranju oken ali vrat - s tem privarčujete 29 % energije, kar pomeni, da se naložba povrne v 6 letih, sistem pa bo deloval še dolgo po tem. 10 litrov vlage na dan Slab zrak. Povprečna 4-članska družina v prostor vnaša za 10 litrov vlage na dan. S tem se ustvarjajo ugodne razmere za razvoj plesni in pršic, ki so dokazano najnevarnejši povzročitelji bolezni dihal. Odpravite odvečno vla go za vedno! ^^ ^^^ Modro prezračevanje za zelen^rihodnos^T Decentralno energetsko varčno prezračevanje brez sistema prezračevalnih kanalov * Cena vključuje: - 2 prezračevalna sistema Lunos e2 - 1 regulacijo - 1 stikalo - navodila za montažo in zagon - DDV Paket je primeren za do 50 m2 bivalne površine Za ponudbo pokličite 080 73 13 ali pošljite povpraševanje na info@lunos.si modra Številka >080 73 13 Uradni zastopnik za Slovenijo: Lunos d. o. o., Robbova ulica 2,1000 Ljubljana t:+386 (0)1 620 43 00 • ¡nfo@lunos.si • www.lunos.si • ti Prezračevanje z rekuperacijo že za 999 eur* AKCIJAVELJASAMO DO 15. OKTOBRA2014 8 KAKOVO priloga Štajerskega tednika Kako znižati račun za elektriko Gospodinjstva lahko že z majhnimi spremembami bivalnih navad znižajo stroške za energijo. Kot med drugim izpostavljajo pri mariborskem projektu Varčna soseska, je z znižanjem temperature v prostoru za stopinjo mogoče znižati račun za elektriko za pet do deset odstotkov. Svetujejo tudi dosledno ugašanje vseh naprav po njihovi uporabi. »Z minimalnimi spremembami življenjskih vzorcev lahko prihranimo,« poudarja Danijel Vuk iz podjetja Petrol, ki se je pridružilo projektu Varčna soseska. V okviru tega projekta so tri tedne spremljali porabo energije v šestih mariborskih družinah in jim svetovali, kako varčevati. Po enem tednu takšnega svetovanja so družine prihranile v povprečju za dve kilovatni uri energije. Z učinkovito rabo je namreč mogoče privarčevati 20 odstotkov energije. Če bi se k temu projektu pridružilo vseh 42.000 mariborskih gospodinjstev, bi v mestu privarčevali 33.600 MWh energije, kar znaša tri milijone evrov ali več kot 18.000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida letno, je prepričan Marko Rojs iz Energetske agencije za Po-dravje (Energap). Razlika na položnici je vidna z ugašanjem luči med gledanjem televizije, zamenjavo navadnih žarnic s sijalkami LED in nastavitvijo računalnika na prestavitev v stanje pripravljenosti po čim krajšem času, priporočajo sodelujoči v projektu in navajajo, da se s kuhanjem v pokritih posodah lahko poraba energije zmanjša za 25 odstotkov, z uporabo ekonom loncev celo za 70 odstotkov. Opozarjajo, da štedilnik in hladilnik nikoli ne smeta stati drug poleg drugega, prav tako morata biti zaradi boljšega pretoka zraka dovolj oddaljena od stene. Za največji izkoristek električne energije naj bo temperatura v hladilniku pet stopinj Celzija in stvari v hladilniku ustrezno razporejene. Vrata hladilnika naj bodo čim redkeje odprta, zamrzovalnik pa redno čiščen in nastavljen na minus 18 stopinj Celzija. Vanj naj se shranjuje le osušeno in ohlajeno hrano. Med pečenjem naj se pečico čim manj odpira, saj se ob vsakem odprtju izgubi 20 odstotkov toplote. Z uporabo ventilatorja je potrebna nižja temperatura pri peki, peči je treba več jedi hkrati in pečico izklopiti 10 minut pred koncem. Pri uporabi pralnega stroja naj se izbira pralne programe z nižjo temperaturo. Sušilni stroj naj se uporablja v času nižje tarife in samo takrat, ko perila ni mogoče posuši- ti na prostem, priporočajo. Ljudem svetujejo, naj pozimi dosledno zapirajo vrata in okna v stanovanju ter spuščajo rolete. Pohištvo naj ne prekriva radiatorjev, pri polnjenju mobilnika naj ne pozabijo izklopiti pol- nilnika baterije iz vtičnice. Tovarniške nastavitve televizorja po navadi določajo najmočnejšo svetlobo, zato naj jo zmanjšajo, po uporabi pa naj ga ne postavljajo v stanje pripravljenosti, temveč ugašajo. (STA) Tekmovanje za energetsko najučinkovitejšo občino Spletni portal Energetika. net peto leto zapored slovenske občine vabi k prijavi na natečaj En.občina, s katerim spodbuja lokalne skupnosti k aktivnejšemu izvajanju projektov na področju energetske učinkovitosti. Letos se za nagrado poteguje osem občin, nagrajene pa bodo tri občine. Za naziv energetsko najučinkovitejše majhne, srednje in mestne občine ter absolutne zmagovalke se potegujejo Domžale, Idrija, Koper, Markovci, Ormož, Puconci, Šentrupert in Velenje, so sporočili organizatorji natečaja. Zmagovalke bodo razglašene 25. septembra. Natečaj je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti. V preteklosti je nagrado prejelo 17 občin, ki so dokazale, da zmanjšujejo stroške za energente, izpolnjujejo evropske in slovenske energetske in okoljske obveze ter ustvarjajo nove poslovne priložnosti, ki jih prinaša- ta učinkovita raba energije in uvajanje obnovljivih virov energije. Lani so za energetsko najučinkovitejšo mestno občino razglasili Ptuj, v kategorijah srednje velike in majhne občine pa sta si naziva prislužila Krško in Divača. (STA) NAIšORSnoo OKNA - VRATA - SENČILA Od svetovanja izkušenih strokovnjakov do kakovostne izvedbe Vhodna vrata Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata — energetsko varčna (ALU), • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene rasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. Okna Pri nakupu oken se odločamo med naslednjimi karakteristikami oken, ki so NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO! PVC * ALU * LES prilagojene funkcionalnosti in načinu vgradnje v prostoru: • levo ali desno odpiranje oken, • enokrilna ali dvo-krilna okna, • okna s pokonč-nikom ali brez pokončnika, • simetrična ali nesimetrična okna, • standardne ali nestandardne oblike. Z različno dodatno opremo lahko izboljšajo funkcionalnost in izgled oken. Izbirate lahko med okrasnimi križi (masivni, dunajski, medeninasti, snemljivi, okvirni), pololivami (različnih oblik, barv in kakovostnih razredov; po funkcionalnosti: osnovne varnostne, snemljive in na V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. OKNA - VRATA - GARAŽNA VRATA Naitors, d. o. o. Hardek 34 g, 2270 Ormož www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 - brezplačno svetovanje - brezplačne Izmere - brezplačna ponudba - strokovna vgradnja - tehnično dovršeni izdelki ZELO UGODNO ¡iT- zaklep), policami (širok izbor standardnih in stilsko oblikovanih polic) in komarniki (fiksni, drsni ali v roloju). Balkonska vrata Za vrata veljajo enake karakteristike kot za okna, le da so drugačnih dimenzij. Pri stiku vrat s tlemi lahko izbirate med nizkim aluminijastim pragom ali standardnim pragom (pr) torek m 16. septembra 2014 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 5. krog Kidričani še enkrat opravili izpit Damijan Romih, trener Aluminija: »Predvsem sem vesel zaradi dobrega odziva igralcev po porazu v Šenčurju. Tokrat smo bili tekaško zelo razpoloženi, tudi učinkovitost je bila na visoki ravni. V drugem delu ni bilo prave lepote v igri, a so fantje povsem kontrolirali potek srečanja. Čestitam jim za to predstavo!« Blaž Cesar, Aluminij: »Vse smo opravili že v 1. polčasu, ko smo kar trikrat zadeli v polno. Tudi v nadaljevanju smo igrali svojo igro, kompaktno v obrambi. Ob zmagi sem vesel tudi svojega zadetka, ko sem izkoristil napako gostov.« Vlado Badžim, trener Ankarana-Hrvatinov: »Pred tekmo smo vedeli, da ima Aluminij hitre napadalce, zato smo poskušali preprečiti njihove protinapade. Na koncu je izpadlo, da smo s slabimi posredovanji kar sami 'pomagali' domačinom pri njihovih zadetkih. Ekipi sta v povsem različnih položajih, saj se Ankaran bori za obstoj, Aluminij pa je zelo organizirana sredina in je tokrat zasluženo slavil.« V Kidričevem sta se v 5. krogu pomerili ekipi, ki sta pretekli teden izgubili: Aluminij v Šenčurju, Ankaran doma s Triglavom. Gostje -doslej najučinkovitejša ekipa lige - so prišli na Štajersko precej oslabljeni, saj so zaradi različnih razlogov manjkali Božič, Paal, Burkic, Ousman in Mihalič. Na drugi strani je Foto: Črtomir Goznik Marko Nunič (Aluminij, rdeči dres) je še na drugi zaporedni domači tekmi dosegel dva zadetka. čini, ki so predvsem v obrambi dosledno izpolnjevali zadane naloge. V končnici tekme so domačini izkoristili napako v obrambi gostov, mladi Cesar se je v trenutku znašel sam pred gostujočim vratarjem in ga tudi rutinira-no ugnal - 4:0. Svoj del k »popestritvi« tekme je prispeval tudi glavni sodnik Sašo Ha-bjanič iz Murske Sobote, ki je nekajkrat povsem napačno ocenil prekrške. V podaljšku tekme je v razmiku dveh minut Leonu Leušteku pokazal dva rumena kartona (v prvem primeru je bil prekršek storjen nad njim) in ga poslal pod prho ... Kljub temu je zmaga dober obet pred nedeljskim derbi srečanjem 2. lige, ko bo v Kidričevem gostovala vodilna ekipa Krškega. Jože Mohorič 2. SNL REZULTATI 5. KROGA: Alumi- nij - Ankaran-Hrvatini 4:0 (3:0), Dravinja Kostroj - Farmtech Veržej 1:3 (1:0), TKK Tolmin - Roltek Dob 3:0 (2:0), Krško - Šenčur 2:0 (1:0), Triglav Kranj - Šmartno 1928 4:0 (3:0). 1. KRŠKO 5 4 1 0 11:5 13 2. ALUMINIJ 5 4 0 1 11:2 12 3. TKK TOLMIN 5 3 0 2 10:5 9 4. TRIGLAV KRANJ 5 3 0 2 10:7 9 5. FARM. VERŽEJ 5 2 1 2 10:9 7 6. ANKARAN 5 2 1 2 10:10 7 7. ŠMARTNO 1928 5 1 2 2 5:10 5 8. DRAVINJA KOS. 5 1 1 3 6:11 4 9. ŠENCUR 5 1 1 3 3:10 4 10. ROLTEK DOB 5 0 1 4 2:9 1 Romih na klopi za rezervne tokrat pustil Vrbanca in Medveda. Aluminij bi lahko pred približno 150 gledalci povedel že v 2. minuti, a je po podaji Krljanoviča s kota strel Le-ušteka iz bližine Koprivec ubranil. Nato so Primorci navidezno prevzeli pobudo, ob prvem manjšem padcu koncentracije pa so bili takoj kaznovani - v eni sami minuti so prejeli kar dva zadetka! V 14. minuti je po podaji Ško-fleka Palamar slabo ocenil let žoge, Topolovec jo je lepo sprejel in podal v sredino do Nunica, ki jo je iz bližine potisnil v gol - 1:0. Nekaj sekund kasneje je bilo že 2:0: gostje so slabo postavili zanko prepovedanega položaja (Hoj-nik), Grezda je stekel sam pred gol, nato pa nesebično podal do Bizjaka, ki je žogo brez težav pospravil v mrežo. Gostje so zapretili v 27. minuti, a jim žoge po podaji s strani ni uspelo potisniti v mrežo. Pet minut kasneje so Kidričani znova izpeljali hitro 'šolsko' akcijo: Pečovnik je podal v prazen prostor do Škofleka, slednji pa je Nunicu asistiral za njegov drugi zadetek na srečanju - 3:0. V zadnji minuti prvega dela smo videli izjemen 40-metrski pobeg hitrega Erosa Grezda, ki je na koncu podal pred gol do Nu-nica, slednjemu pa je vratar z refleksno obrambo preprečil dosego hat-tricka. V drugem polčasu so bili gostje več pri žogi, poskušali so preobrniti rezultat, a so bili predvsem v napadu premalo iznajdljivi. K temu so svoj delež dodali tudi doma- Namizni tenis • NTK Cirkovce Šternmatik Cirkovčani pripravljeni za 1. ligo Konec tedna se bo začela nova sezona v slovenskih namiznoteniških ligah. Letos bo med elito v 1. ligi nastopala tudi ekipa iz Cirkovc, ki si je to priborila z osvojenim 1. mestom v pretekli sezoni 2. lige. Takrat so za NTK Cirkovce Šternmatik nastopali Danilo Piljak, Primož Ko-ban, Luka Krušič, Žan Napast in Darko Hergan. Ekipa je pred novo sezono doživela eno spremembo, na Ptuj se je po letu posoje vrnil Luka Krušič, zamenjavo zanj pa so v Cirkovcah našli v Gregorju Kocuvanu, ki je doslej igral za Mursko Soboto. S to zasedbo bodo Cirkovčani lovili mesta v sredini lestvice. »Gre za našo premi-erno sezono med prvoligaši, a kljub temu neke ambicije imamo. Na uvrstitev med prvih pet ne moremo računati, za naslednja mesta pa se bomo poskušali boriti po najboljših močeh. Člansko ekipo bo kot trener vodil domačin Danilo Piljak, ki je obenem najboljši igralec ekipe,« je povedal Metod Skamlič, predsednik NTK Cirkovce. Ta je precej kritičen do razdeli- Foto: Črtomir Goznik Cirkovčani so se z lanskim zmagoslavjem v 2. ligi prvič v zgodivini prebili v 1. ligo; na fotografiji sta Danilo Piljak (levo) in Metod Skamlič (desno). tve sredstev za šport v občini Kidričevo: »Nastopali bomo v 1. slovenski ligi, ekipo zvečine sestavljajo domači fantje, zato bi pričakoval boljšo podporo lokalne skupnosti. Zaradi slabega posluha smo razočarani, še posebej zaradi tega, ker imamo poleg članske ekipe široko bazo mladih. Vsaj ti si zaslužijo podporo, saj v svojih kategorijah dosegajo dobre rezultate na državnem nivoju. Tako pa smo v situaciji, ko sicer dobimo nekaj občinskih sredstev, a jih moramo v istem trenutku porabiti za plačevanje najemnin za dvorano.« Cirkovčani se po napornih pripravah veselijo uvodne tekme novega prvenstva, ko se bodo v soboto, 13. 9., v domači dvorani pomerili z ljubljansko Olimpijo. S podporo občinstva se lahko nadejajo prvih točk. Jože Mohorič Strelstvo • Pred 51. SP v Granadi Spodnjepodravski strelci nared za SP Telekom , V* Foto: Arhiv SZS Slovenska reprezentanca se je v Ljubljani predstavila po zadnjem skupnem treningu, z leve strani stojijo Robert Markoja, Klavdija Jerovšek, Rajmond Debevec, Anuša Kovačič, Željko Moičevič, Kevin Venta, Renata Oražem, Sašo Stojak, vodja reprezentance Andreja Vlah, Mojca Kolman ter Erik Kandare. Zaradi študijskih in službenih obveznosti so med drugimi manjkali Majda Raušl, Petra Vernik in Urška Kuharič. Vzporedno s košarkarskim svetovnim prvenstvom se je v Španiji že začelo tudi strelsko svetovno prvenstvo - Granada 2014. Na kraljevem strelišču Juan Carlos v vasici Las Gabias, ki se nahaja 11 km od andaluzijske lepotice Granade, se je z nedeljsko otvoritveno slovesnostjo začelo največje strelsko tekmovanje v štirih letih. Španci bodo izvedli 51. S P v vseh strelskih disciplinah. Na prvenstvo je prijavljenih več kot 2000 strelcev iz 94 držav, ki bodo realizirali 3200 startov v 15 olimpijskih in 39 neolimpij-skih disciplinah v članski in mladinski kategoriji. Zraven prestižnih naslovov bo v Gra-nadi podeljenih tudi prvih 64 olimpijskih vstopnic za Rio de Janeiro 2016. V četrtek in petek sta na prizorišče SP že odpotovali prvi slovenski odpravi, ki štejeta 23 udeležencev - 15 članov ter 8 mladincev. Med najboljšimi slovenskimi strelci, ki so se prebili čez zahtevno reprezentančno sito, je kar pet strelcev iz Spodnjega Podravja. Strelca s pištolo, Ormožan Kevin Venta in ptujski mladinec Sašo Sto-jak, se že nahajata na prizorišču SP, v sredo in četrtek se jim bodo pridružili ptujska strelka Majda Raušl in po- močnik reprezentančnega trenerja Zlatko Kostanje-vec ter mladi ormoški strelki Kovinarja Petra Vernik in Urška Kuharič. Na strelišče prvi Kevin Venta Včeraj je z nastopom v eliminacijah z malokalibrsko pištolo na 50 m že opravil Kevin Venta in si poskušal izboriti kvalifikacijski nastop, ker pa se je to predhodno tekmovanje končalo po zaključku redakcije, bomo o njegovem dosežku poročali v petkovi številki Štajerskega tednika. Mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki je na velikih tekmovanjih debitiral na letošnjem EP v Moskvi 2014, se bo v torek predstavil najprej z MK-pišto-lo na 50 m, nato pa v četrtek sledi še njegov nastop z zračno pištolo. V petek se bodo z zračno pištolo predstavila dekleta in med njimi tudi izkušena Ptujčanka Majda Raušl, ki se bo tretjič udeležila SP (po SP Zagreb 2006 in SP München 2010) in je v slovenski zasedbi med najbolj izkušenimi. Najbolj zgoščen urnik nastopanja na SP pa imata ormoški mladinki Petra Ver- nik in Urška Kuharič, ki se bosta najprej predstavili v nedeljo z zračno puško, nato pa še v ponedeljek, 15. 9., in četrtek, 18. 9., v disciplini z malokalibrsko puško na 50 m, najprej leže in nato še v trojnem položaju. Pred začetkom SP se je slovenska reprezentanca po ciklusu zaključnih priprav predstavila na tiskovni konferenci v Ljubljani. Vodja reprezentance Andreja Vlah je izpostavila, da od svojih reprezentantov pričakuje enako dobro streljanje na SP kot na zadnjih uspešnih treningih, med njimi pa zagotovo najvišje kotirata zlati slovenski olimpionik Rajmond Debevec in mlada olimpijka Živa Dvoršak, ki bosta kot najizkušenejša lovila olimpijski vstopnici, kar predstavlja uvrstitev v finale in uvrstitev do 3. oz. 6. mesta. Na zadnjem preizkusu v Zagrebu so člani slovenske izbrane vrste pokazali dobre nastope, ob tem so številni izboljšali svoje osebne in tudi državne rekorde. Vzdušje v reprezentanci je zaradi tega odlično, v njej pa se zelo dobro počutijo tudi ptujski in ormoški strelci in z optimizmom pričakujejo začetek tekmovanj v Granadi. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 9. septembra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Superliga MNZ Ptuj Naša kluba iz Koroške le s točko Foto: Črtomir Goznik Lokalni derbi na Hajdini je s sedmimi doseženimi zadetki upravičil pričakovanja. 3. SNL sever Tretji krog tekmovanja ni bil uspešen za ekipi iz MO Ptuj. Že res, da sta obe ekipi gostovali, a remi Drave na težkem igrišču proti Fužinarju in poraz Podvin-cev po številnih priložnostih in igralski premoči proti Radljam je manj, kot bi morala iztržiti. Po pričakovanjih je igral Maribor B, ki neumorno polni mreže tekmecev. Tako so tokrat šest zadetkov dobili Šentjurčani, pri zmagovalcih pa je s tremi zadetki sodeloval tudi Luka Za-hovič. Ob Mariborčanih imajo popoln izkupiček po treh krogih tudi nogometaši Koroške, ki so v Dravogradu na derbiju kroga v drugem polčasu prišli do visoke zmage nad Šampionom. Prvo zmago na prvenstvu je zabeležil Malečnik, medtem ko je Korotan za drugo zmago v tem prvenstvu v drugem polčasu dosegel tri zadetke. REZULTATI 3. KROGA: Fuži-nar - Drava Ptuj 3:3 (2:1), Radlje - Podvinci 3:2 (2:0), Koroška Dravograd - Šampion 4:1 (1:1), AjDAS Lenart - Malečnik 0:1 (0:0). Fosilu m Šentjur -Maribor B 1:6 (1:2), Aha Emmi Bistrica - Korotan Prevalje 0:3 (0:0), Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 1:0 (1:0) 1. MARIBOR 3 3 0 0 21:3 9 2. K. DRAVOGRAD 3 3 0 0 10:1 9 3. FUŽINAR 3 2 10 10:5 7 4. KOR. PREVALJE 3 2 0 1 6:2 6 5. ŠAMPION 3 2 0 1 5:5 6 6. MONS CLAUDIUS 3 2 0 1 4:10 6 7. DRAVA PTUJ 3 1 1 1 6:6 4 8. RADLJE 3 111 5:6 4 9. PODVINCI 3 1 0 2 6:6 3 10. AjDAS LENART 3 1 0 2 3:7 3 11. MALEČNIK 3 1 0 2 2:6 3 12. ŠMARJE PRI J. 3 0 1 2 4:6 1 13. A. E. BISTRICA 3 0 0 3 0:6 0 14. FOSIL. ŠENTJUR 3 0 0 3 1:14 0 Trije zadetki Tisaja dovolj le za točko: FUŽINAR -DRAVA PTUJ 3:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Tisaj (1.), 1:1 Vrhnjak (28.), 2:1 Kovačic (44., z 11 m), 2:2 Tisaj (60.). 3:2 Gri-zold (70.), 3:3 Tisaj (90.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Tisaj, Lavrinc (od 55. Antolič), Droždek (od 80. Arsič), Čeh, Babic, Kokot, Horvat, Krajnc Da., Panikvar. Trener: Franc Fridl. Na Ravnah na Koroškem je obe ekipi čakalo blatno igrišče, na katerem se je težko igralo ali kombiniralo. Na koncu so bili lahko z osvojeno točko bolj zadovoljni domači nogometaši, čeprav so zadetek prejeli v zadnji minuti. Kakšnih 400 precej vročekrvnih domačih navijačev je na začetku umiril zadetek Tisaja po podaji Reška s strani. Po hitrem vodstvu se Ptujčani v nadaljevanju nikakor niso mogli prilagoditi na težko igrišče in to so Korošci s pridom izkoristili. Na 1:1 je izenačil Vrhnjak, medtem ko je v končnici 1. polčasa boljšo igro Fužinarja z drugim zadetkom nadgradil Kovačic, ki je prekršku Lavrinca izkoristil enajstmetrovko. Po slabi predstavi v prvem polčasu je Drava v drugem zaigrala bolje in plod takšne igre je bilo tudi izenačenje. Čeh je lepo našel razpoloženega Ti-saja, ki je zadel iz obrata. Po premoči gostov so domačini v pravem trenutku ponovno povedli: pravi evrogol je iz prostega strela dosegel Grizold. Do konca tekme je še dvakrat nevarno poskusil Čeh, nepo-pustljivost pa je Ptujčanom na koncu vendarle prinesla točko. V 90. minuti je Rešek podal v sredino in Tisaj je na bližnji vra-tnici zabil žogo v gol. Tako je dosegel še svoj tretji zadetek na tekmi in je ptujske nogometaše rešil pred porazom na sila neugodnem gostovanju pri ekipi Fužinarja. Po odličnem drugem polčasu poraz v zadnjih minutah: RADLJE -PODVINCI 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Kus (15.), 2:0 Kovač (36.), 2:1 Zorko (50. z 11 m), 2:2 Zagoršek (58.), 3:2 Sredenšek (88.) PODVINCI: Klasinc, Frangež, Kajzer, Rumež, Lah, Topolovec (od 74. Orovič), Pal (od 61. Po-žegar), Kuserbanj (od 46. Mari-nič), Zorko, Osterc, Zagoršek. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so bili na gostovanju v Radljah blizu zmagi, a so imeli v zaključku tekme precej smole in domači nogometaši, ki so tekmo končali kar brez treh izključenih igralcev, so se na koncu veselili zmage. V prvem polčasu je igra potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, obe ekipi pa sta prišli do nekaterih priložnosti za zaključni strel. Domačini so bili bolj zbrani v tej prvini igre, saj je najprej po podaji s kota Kus zadel z glavo, nato pa je po dolgi podaji žoga preletela vse gostujoče obrambne igralce in jo je v gol potisnil še Kovač. Podvinčani so imeli v prvem polčasu preko Zorka in Osterca lepe priložnosti, a sta bila oba v zaključkih premalo natančna. Drugi del je popolnoma pripadel Podvinčanom, ki pa za svojo odlično predstavo tokrat niso bili nagrajeni. Že takoj v nadaljevanju je po prekršku nad Ostercem iz enajstmetrovke zadel Zorko. Sledili sta še dve izredni priložnosti Zorka in Osterca, po njunem strelu na vrata je žoga v 58. minuti obstala v vodi in jo je v mrežo potisnil iznajdljivi Zagoršek. Nalet gostov je še kar naprej trajal in po prekršku Korošaka nad Zorkom so imeli Podvinčani še drugo najstrožjo kazen. To je izvedel Osterc, a je njegov poizkus ubranil domači vratar Prasnic. Sledili sta še dve izredni priložnosti gostov preko Požegarja in Zorka, ki sta ostali neizkoriščeni. Dve minuti pred koncem rednega dela tekme je sledil hladen tuš: po predložku in strelu je vratar Klasinc žogo odbil v vratnico, od katere se je ta odbila nazaj do Sredenška, ki jo je pospravil v mrežo. S tem je domačim prinesel vse tri točke, čeprav so bili Podvinčani absolutno boljši tekmec. Poraženi so bili le zaradi lastnih napak in delno tudi zaradi neizkušenosti igranja na takšnem nivoju. David Breznik Superliga: Krog razpoloženih strelcev in rdečih kartonov Videm - Cirkulane 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Muric 46., 2:0 Božak 81., 3:0 Krajnc 87.; Apače - Stojnci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 S. Meznarič 47., 0:2 Rog 87.; Hajdina - Gerečja vas 3:4 (0:2); strelci: 0:1 Adedoja 8., 0:2 Leben 29., 0:3 Rozman 49., 1:3 Zupanič 59., 1:4 Rola 62., 2:4 Gaiser 64., 3:4 Črnko 75., z 11 m; Bukovci - Boč 7:1 (2:1); strelci: 1:0 Habrun 3., 1:1 Ru-tnik 22., 2:1 Vajda 27., 3:1 Vaj-da 50., 4:1 Vočanec 66., 5:1 Kokot 67., 6:1 Krajnc 71., 7:1 Prelog 89.; Ormož Carrera Optyl - Središče ob Dravi 7:1 (3:0); strelci: 1:0 Jaušovec 22., 2:0 Toma-šic 30., 3:0 Melnjak 38. - 11-m, 3:1 Ivanuša 58., 4:1 Martan 62., 5:1 Zlatnik 65., 6:1 Lah 82., 7:1 Martan 88. 1. GEREČJA VAS 2 2 0 0 8:3 6 2. VIDEM 2 2 0 0 6:1 6 3. STOJNCI 2 2 0 0 4:1 6 4. C. OPTYL ORMOŽ 2 1 1 0 8:4 3 5. BUKOVCI 2 1 1 0 7:5 3 6. HAJDINA 2 1 1 0 4:4 3 7. SREDIŠČE OB D. 2 1 1 0 5:7 3 8. CIRKULANE 2 0 2 0 1:5 0 9. APAČE 2 0 2 0 0:6 0 10. BOČ POLJČANE 2 0 2 0 1:8 0 Drugi krog je bil zelo razburljiv: na sporedu je bilo kar nekaj lokalnih obračunov, na nekaterih srečanjih pa je sam potek igre napravil tekme dramatične. Na lokalnem obračunu na Hajdini so gledalci - zbralo se jih je več kot 200 - resnično uživali, saj so videli kar sedem zadetkov. Gostje so vodili že 0:3 ter 1:4 in bi morali - glede na svojo kakovost - srečanje mirno pripeljati do konca, toda domačini se s tem niso strinjali in so napravili končnico tekme napeto. Stojn-ci so tudi v Apačah unovčili kakovost, predvsem pa kontinuiteto nastopanja v kakovostnih ligah v preteklosti. Zmago je potrdil Hrvat Rog. Cirkulane so kot novinec v ligi še drugič v uvodu gostovale, tokrat v Vidmu. Ob polčasu so še »držali ničlo«, nato pa prejeli tri zadetke. Navdušeni so bili tudi gledalci v Bukovcih, saj so se domačini poigrali z Bočem in mu nasuli kar sedem zadetkov - od tega pet v drugem polčasu. Največ gledalcev se je v tem krogu pričakovano zbralo v Ormožu, kjer je bil na sporedu sosedski obračun med Ormožem in Središčem. Po boleči zaušnici v 1. krogu so domačini tokrat zaigrali, kot se od njih pričakuje in sosedom nasuli kar sedem golov. Drugi krog si bo gotovo zapomnil tudi disciplinski sodnik, ki bo imel polne roke dela: na petih tekmah je bilo dodeljenih kar sedem rdečih kartonov, kar ni ravno najboljša reklama za nogomet. Pri tem so »blestele« predvsem Cirkulane, saj so bili izključeni kar trije njihovi igralci. tp CO ORMOŽ - SREDIŠČE 7:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Jaušovec (22.), 2:0 Tomašič (30.), 3:0 Melnjak (38., z 11 m), 3:1 Iva-nuša (58.), 4:1 Martan (62.), 5:1 Zlatnik (65.), 6:1 K. Lah (82.), 7:1 Martan (88.). CO ORMOŽ: Fijavž, Kola-rič (od 78. Perčič), Hriberšek, Perger (od 60. Podplatnik), Šincek, Leben (od 60. K. Lah), Tomašic, Jaušovec (od 72. Flac), Martan, Zlatnik (od 80. Klemenčič), Melnjak. Trener: Drago Posavec. SREDIŠČE: Hranic, Panič, D. Perišic, Novak, Borko, Lesjak (od 46. S. Zadravec), L. Mli-narič, R. Zadravec (od 69. M. Sakelšek), R. Lah (od 46. Klanj-čar), L. Perišic (od 80. Kuhar), Ivanuša (od 80. Rotar). Trener: Aleš Lesjak. Stari dobri sosedski derbi je na lepo nedeljsko popoldne v športni park Mestna graba privabil 350 gledalcev, ki so videli zanesljivo zmago domačih. To je najvišja zmaga katere izmed ekip na derbijih. Uvodnih petnajst minut ni kazalo na brodolom Središča, saj so bili gostje aktivnejši in so imeli žogo več v svoji posesti. Zgodba na igrišču se je popolnoma spremenila v 22. minuti, ko je Patrik Jaušovec s strelom s 30 metrov presenetil Nikolo Hranica na golu Središča. Natančen strel z levico 18-letnega Ormožana je končal za hrbtom Hranica, ki je sicer imel dovolj časa, da bi se lahko bolje odzval. V 30. minuti je Klemen Zlatnik s samostojnim prodorom povzročil nered v središki obrambi in lepo asistiral Luki Tomašicu za povišanje prednosti na 2:0. V 37. minuti je sledil dokončen potop središke barke: David Perišic je bil precej nepazljiv v obrambi, Sandi Martan mu je ušel, gostujoči nogometaš ga je zaustavil na nepravilen način in soliden sodnik Niko Mihelič je pokazal na belo točko ter gostujočemu nogometašu pokazal rdeč karton. Po tekmi je bilo precej polemik, ali je bila odločitev sodnika Miheliča prestroga. Iz enajstmetrovke je bil uspešen Nino Melnjak. V 2. polčasu so se Ormožani zadovoljili z visokim vodstvom in kljub igralcu manj so pobudo na igrišču prevzeli Središčani. Plod boljše igre je bil zadetek Marjana Ivanuše v 58. minuti. V nadaljevanju pa so gledalci lahko videli odlično predstavo čete trenerja Draga Posavca. V 62. minuti je Martan po voleju s 25 metrov zatresel mrežo -poleg gola Jaušovca zagotovo najlepši trenutek derbija. Gol, ki se ga ne bi sramovale tudi najboljše evropske lige. Tri minute kasneje je borbeni Zlatnik ukradel žogo in po desni strani sam prodrl v kazenski prostor Središča in silovito zabil pod prečko za ormoško vodstvo 5:1. V 80. minuti je Luka Mli-narič s prostega strela zatresel prečko ormoških vrat. Domačini so se v zaključku povsem razigrali, gostje pa so padli v domači mlin. V 82. minuti je na 6:1 povišal Kristijan Lah, končnih 7:1 pa je s svojim drugim golom na tekmi postavil Martan. To je bila prva zmaga Ormoža nad Središčem v okviru ptujske Superlige (doslej tri zmage Središča in dva remija). Uroš Krstič 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 1. KROGA: Pod-lehnik - Lovrenc 1:1, Skorba -Tržec 1:4, Gorišnica - Markovci 1:1. Srečanji Leskovec - Zgornja Polskava in Podvinci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec bosta odigrani 8. 11. 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 1. KROGA: Maj-šperk - Oplotnica 2:0, Rogo-znica - Grajena 1:2. Srečanji Hajdoše - Polskava Avtoprevo-zništvo Grobelnik in Pragersko 75 - Slovenja vas bosta odigrani 8. 11. Prosta je bila ekipa Makole. Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 1. KROGA: Grajena - Videm 1:1; Apače -Spodnja Polskava 0 : 2; Skorba -Dornava (ponedeljek, 15. 9., ob 17.30). VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 1. KROGA: Zgornja Polskava - Majšperk 2:1, Pohorje Oplotnica - Pragersko 1:2, Hajdina - Lovrenc (prestavljena na kasnejši termin). VETERANI 40 - VZHOD REZULATATI 1. KROGA: Borovci - Gorišnica 0:15, Lesko-vec - Ormož 0:3, Podlehnik -Tržec 1:2, Markovci - Podvinci 1:2. JB Konjeniški šport Ljutomerčanom v Budimpešti najprestižnejša dirka Na sobotni mednarodni spominski dirki MarschallJo-zsef v Budimpešti je Jože Sa-gaj mlajši (KK Ljutomer) dosegel enega svojih največjih uspehov. V izjemno močni in kakovostni konkurenci - še zlasti so prednjačili avstrijski vozniki - je z 9-letnim žreb-cem Lambert Sasom osvojil prvo mesto in izpeljal izvrsten kilometrski čas 1:14,2 (1800 metrov). V cilju je bil sicer drugi, a so sodniki upravičeno diskvalificirali prvou-vrščenega Parkina iz Avstrije. S tem je Ljutomerčanom pripadla najbolj cenjena lovorika mednarodnega razreda na Madžarskem. V drugi prestižni dirki tega dne je naveza TarsStars - Janko Sagaj osvojila odlično 2. mesto. NŠ Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj PRESTAVLJENE TEKME 1/16 FINALA - SREDA ob 17.00: Hajdoše - Hajdina, Podvinci - Stojnci, Skorba - Središče, Videm - Grajena, Bukovci - Tržec. Rokomet • Pokal Slovenije 1. KROG: Krim Olimpija - Drava Ptuj db torek • 9. septembra 2014 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 15 Stojnci • Šesti dan krompirja Letošnji pridelek je količinsko nadpovprečen Članice društva podeželskih žena občine Markovci so v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Ptuju minulo soboto pripravile že šesti dan krompirja s prikazom ročnega pobiranja krompirja in ugotovile, da je pridelek količinsko nadpovprečen. Kljub grozečim temnim oblakom se je nekaj pred pol-dnevom pri gasilskem domu v Stojncih na šestem dnevu krompirja zbralo okoli 20 podeželskih žena in deklet. Ker se je bilo treba na težaško ročno delo dobro pripraviti, so se malo okrepile z domačo južino, da so se lažje dogovorile, kako bo delo potekalo. Kmalu po tem, ko jim je nekaj koristnih nasvetov in dobrih želja namenil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, pa so na poziv predsednice društva Slavice Vincek sedle na traktorsko prikolico in se, kot pred leti, odpeljale na Me-znaričevo njivo v stojnskem Sigetu. Tam so se razporedile po posameznih vrstah in se lotile ročnega izkopavanja krompirja z motiko, kot so to počeli včasih, ves pridelek so tudi ročno pobrale, nato pa ga s košarami ali »korpami« tudi same znosile do traktorske prikolice. Predsednica društva Sla-vica Vincek je bila s pridelkom zadovoljna: »Moram reči, da smo glede na neugodne vremenske razmere, s preveč padavinami čez vse poletje, lahko s pridelkom zadovoljne. Kljub peščeni zemlji je naš krompir sorte Doli, ki izhaja iz Nizozemske, zelo dobro obrodil, saj smo ga nakopale okoli 1500 kg. Tudi plodovi so precej veliki, zanimivo pa je, da je ta krompir sicer belo rumene barve kot drugi, le da je okrog očes rdečkast. Ugotovile smo že tudi, da se hitro skuha in da je tudi zelo okusen, ne vemo pa še, kako se bo obnašal, ko rinka Meznarič, saj je letošnji pridelek videti zdrav, predvsem pa obilen, tako da jim v jeseni in pozimi na mizah krompirja res ne bo manjkalo. Sicer pa so po vrnitvi iz njive kmečke žene pred gasilskim domom v Stojncih pripravile tudi razstavo in predstavitev različnih novejših sort krompirja: Monte Carlo, Montreal, Agila, Evora, Mara-bel, Lisa in Saviola. Nato pa so skupaj z drugimi krajani preživele sobotno popoldne ob prijetnem klepetu in obujanju spominov na ročna dela ob spravilu krompirja pred mnogimi leti. Kot se spodobi, pa so vse skupaj popestrile še z degustacijo kuhanega in pra-ženega krompirja ter drugih domačih dobrot. -OM Foto: M. Ozmec Kmečke žene so se na njivi razporedile po vrstah in se lotile ročnega izkopavanja krompirja z motiko, kot so to počeli včasih. Kljub peščeni zemlji je krompir zelo dobro obrodil, pa tudi plodovi so nadpovprečno veliki. bo skladiščen v kleti, saj letos krompir rada napada gniloba.« Vesela in dobre volje je bila tudi kmečka gospodinja Da- Videm • Predstavili kuharsko knjigo Foto: Črtomir Goznik Tako je dišalo pri naši mami V petek, 5. septembra, je bila v videmski občinski dvorani predstavljena knjiga starih receptov Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu. Avtorica zbirke receptov starih jedi, kakršne so kuhali na območju današnje občine Videm, je Marija Kolednik Črnila, ki je po starih zapiskih brskala skupaj s članicami tamkajšnjega Društva kmetic Občine Videm, z njo pa nas želi spomniti, kako se da kuhati preprosto, na star način in ob samooskrbi - s sestavinami, ki zrastejo na domačem vrtu, na kmečkem dvorišču in na bližnji njivi. Videm-ska občina je haloško-poljska, saj se tu Haloze stikajo z Dravskim poljem. Tako imajo jedi značilnosti obeh geografskih območij, saj so sestavljene iz tistega, kar je zraslo na skromni haloški zemlji, pa tudi iz tega, kar je omogočala rodovitna prst Dravskega polja. V knjigi so recepti zbrani po sklopih: kruh, juhe, zakuhe, mesne jedi in ribe, omake in druge samo- Ajdov pečejak Sestavine: 1 l mleka, malo kvasa, 2,75 dl ajdove moke, 1 dl ostre moke, kavna žlička soli, 3 jajca, malo ocvirkov, mast. Mleko, kvas, jajca in sol razžvrkljamo ter zamešamo moko. Nazadnje dodamo malo ogretih ocvirkov. V kozici segrejemo mast in vlijemo vanjo testo, ki je pred tem pol ure počivalo. Pečenjak postrežemo še vroč. Ponudimo ga z mlekom, domačo kavo; lahko tudi s solato. (Iz knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu, str. 138) Marija Kolednik Črnila, avtorica knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu stojne jedi, solate in uporaba druge zelenjave in močnata jedila, na koncu pa najdete še nekaj nasvetov za zajtrk in večerjo. Zanimivost posameznih receptov je tudi ta, da je pri mnogih zapisano, katera gospodinja je obudila spomin na neko staro jed in iz spomina ali starih zapiskov izbrskala, kako so kuhali nekoč - pa marsikje in marsikdaj še danes; če ne drugače, pa za kakšno kulinarično razstavo, kakršne pripravlja videmsko društvo kmetic, ki ga vodi Ana Hrga, ob različnih priložnostih. Knjiga je bila izdana v sodelovanju z Občino Videm, opremljena je s fotografijami Rada Škrjanca (ta jo je tudi oblikoval in vodil priprave za tisk), Tatjane Mohorko in iz arhiva Društva kmetic ter z risbami videmskih prvošolcev. jš Ljutomer • Prvi festival marmelad in džemov Osem nazivov kraljice Člani Etnološko-kulturnega društva Kunštni Prleki, društva EKO Prlekija, Lokalne akcijske skupine Prlekija, Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti in Turističnega društva Ljutomer so letos pripravili prvi festival marmelad in džemov. Prispelo je 80 vzorcev marmelad, ki so jih v ocenjevanje posredovali proizvajalci iz mnogih slovenskih krajev, nekaj tudi iz sosednje Madžarske. Ocenjevalna komisija je proizvode razdelila v tri kategorije: sadne marmelade, sadne z dodatki in eksotične - posebne vrste marmelad. Komisija je v skladu s pravilnikom o senzo-ričnem ocenjevanju upoštevala kriterije - za vonj (0-2 točke), barvo (0-4), zgoščenost (0-6) in okus (0-8 točk). Maksimalno doseženo število točk (20) je doseglo osem vzorcev, ki jim je organizator prireditve podelil naziv kraljica marmelad. Prejeli so jih: Vera Zorec iz Šentilja (džem ringlo s čokolado in marmelada iz banane, jabolka in čokolade), Danica Pergar iz Grab v občini Središče ob Dravi (robidova marmelada), Maša Kozar iz Železnih Dveri v občini Ljutomer (slivova marmelada), Anka Alt iz Pristave v občini Ljutomer (marmelada iz bučk in oranž), Marka Hostnik iz Cubra v občini Ljutomer (marelična marmelada), Janko in Zdenka Vršič iz Ljutomera (drenova marme- lada) in Sara Belec s Podgradja v občini Ljutomer (marmelada iz sliv s celimi orehi). Zlata priznanja, z oceno nad 19 točk, je prejelo 34 vzorcev, 33 vzorcev je dobilo srebrno, 13 pa bronasto priznanje. Ocenjene marmelade in džeme so lahko poskusili tudi obiskovalci turistične prireditve »Prleški sejen po celen Lotmerki«. NŠ Na prvem festivalu marmelad in džemov je bilo moč poskusiti kar 80 vzorcev marmelad. Foto: NS 16 Štajerski TEDNIK Poslovna sporočila torek • 9. septembra 2014 t i. V p ENERGETSKI VETOVALEC Ta teden svetuje in računa prihranek v vašem kraju. Svetovanje pri izbiri paketa oskrbe, izračun prihranka, predstavitev novosti v ponudbi, nasveti o učinkoviti rabi energije. Obiščite nas na našem prodajnem mestu na Ptuju (Ormoška cesta 26a) ali nas pokličite na 02 22 00 659, da se dogovorimo za individualen termin svetovanja. V kolikor še niste naš kupec električne energije oz. zemeljskega plina, s seboj prinesite račun za izbrani energent in svetovali vam bomo, kako lahko še dodatno prihranite. Ta teden: Ptuj Ormoška cesta 26a Sreda, 10. 9. 2014 8.30-18.00 080 21 15 www.energijaplus.si torek • 9. septembra 2014 Doma in po svetu Štajerski FEDNIK 17 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (10. del) Vasica Pyla Večino prebivalstva predstavljajo grški Ciprčani, ki so skozi leta razvili svojo različico pogovorne grščine, t. i. ciprsko grščino, za uradne namene pa je v uporabi še vedno seveda standardna moderna grščina. Podobno tudi turški Ciprčani v vsakdanjih pogovorih uporabljajo ciprsko turščino, medtem ko je standardna Turščina uporabljena v uradnem okolju. Jezika med seboj nimata veliko skupnega, zato so se turški in grški Ciprčani primorani sporazumevati v angleščini, s čimer večjih težav nimajo, saj je bil otok do leta 1960 britanska kolonija. Aktivno znanje angleščine je tako izjemno visoko (veliko večje kot v drugih ne angleško govorečih evropskih državah), tudi prometni znaki, javni razpisi in oglasi po pogosto v tem »vsem razumljivem« jeziku. Grščino so na otok prinesli priseljenci med 12. in 11. stoletjem pr. n. št., turščino pa so otomanski osvajalci pripeljali veliko kasneje, šele v poznem 16. stoletju. Jezika sta si v preteklosti, ko so turški in grški Ciprčani še sobivali na etnično mešanem ozemlju, med seboj sposodila celo nekaj besed. Po letu 1974, ko je otok striktno ločen na grški in turški del (prebivalci so bili nasilno preseljeni), so postala narodnostno mešana območja izjemno redka. Svetla izjema je vasica Pyla (gr: n'YAA; tr: Pile), edina vasica na Cipru, kjer grški in turški Ciprčani živijo na istem Glavni trg v vasi Pyla je pod okriljem Organizacije združenih narodov. ozemlju. Pyla je tradicinalna ciprska vas, kjer prebivata dve narodni skupnosti, kateri govorita različna jezika, sta dveh različnih ver, kultur in političnih nazorov, a kljub temu uspešno sobivata. Nekoč, pred davnimi leti je bilo stanje na celotnem otoku dokaj podobno. Turški in grški Ciprčani so živeli v sožitju, prijateljevali med seboj ter se celo poskušali naučiti jezika drugega. Številni starejši grško govoreči prebivalci, ki sem jih spoznala, še dandanes obvladajo vsaj osnove turščine, a žal je ne uporabljajo pogosto, saj njihovi nekdanji prijatelji ali celo sosedje ne živijo več v tukaj. Vasica je ena izmed štirih vasi, ki so v coni Združenih narodov (ZN), ki ločuje otok na dva dela (t. i. Zeleno mejo je vzpostavila Organizacija zdru- Foto: Mateja Toplak Od tod in tam Foto: Mateja Toplak Pravi črni turški čaj pa sem z užitkom srkala kar preko ceste, v originalni turški kafani. Osmi krajevni praznik ČS Spuhlja Ptuj * V večnamenski dvorani v ČS Spuhlja je 30. avgusta potekala osrednja slovesnost ob 8. krajevnem prazniku ČS Spuhlja. Zanimivo, tudi na tem krajevnem prazniku se je trlo lokalnih politikov, ki računajo na glasove volivcev na oktobrskih lokalnih volitvah. V prejšnjih letih so krajevni prazniki minevali brez te udeležbe. Predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar je spomnil na dosežke zadnjih let ter zaželel prijetno praznovanje in složno delo, ki daje rezultate, tudi v prihodnje. Svoje Spuhljane je pozdravil tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan. Priznanje za širitev prepoznavnosti ljudskega izročila je prejelo KD folklornih dejavnosti Koranti Spuhlja (na fotografiji ustanovni in najstarejši član Ignac Tekmec), zahvalo pa so podelili Juretu Hancu za požrtvovalno delo skrbnika Športnega parka Spuhlja. Za veselo vzdušje sta poskrbela mlada harmonikarja Nejc Krajnc in Matej Milošič, predstavili pa so se tudi člani Šole zdravja iz ČS Spuhlja. Osmo krajevno praznovanje so Spuhljani sklenili z družabnim srečanjem na prostem. MG ženih narodov, da bi preprečila spopade med grško in turško skupnostjo). V tej, eni izmed najstarejših ciprskih vasi, so ljudje, ne mirovne enote, tisti, ki znajo živeti drug z drugim. To je v tem okolju prava posebnost. V vasi so tri grške pravoslavne cerkve in ena mošeja, na trgu pa si nasproti stojita turška in grška kavarna. Vaščani mirno živijo drug z drugim, kot da vojne sploh nikoli ne bi bilo.V duhu solidarnosti in v upanju na ponovno združitev otoka (svojim besedam niti sama ne verjamem), sem si v tradicionalni grški taverni privoščila souvlaki (mesna nabodala podobna našim ražnjičem), v prijetni kafani preko ceste pa pravi turški črni čaj. Ker vasica ni ravno turistična, me je med raziskovanjem hitro opazil vojak ZN. Prijazno me je zmotil ter me poučil, da fotografiranje ni dovoljeno. Nasmehnila sem se, saj sem na njegovi rami opazila znano za- stavo. »Nema problema, nečem više«, sem dejala, ko je nasmeh razvedril tudi njegov obraz. Verjetno je v oddaljenih krajih lepo zaslišati svoj jezik, zato mi je z veseljem odgovoril na vsa zvedava vprašanja. Povedal je, da je življenje v vasici izjemno mirno, vaščani imajo celo mešan pevski zbor, ki ga sestavljajo tako grški kot tudi turški Cipr ani, kar je izjemno spodbudno. Mednarodna skupnost vidi ta izjemen zbor celo kot model za ponovno združitev. Pojejo pesmi o svobodi, ljubezni in strpnosti. Ta iniciativa bi resnično morala služiti kot model sprave na razdeljenem in razdrobljenem otoku. Pripadniki mirovnih sil ZN so videti sproščen, njihova naloga je le spremljati stanje in ohranjati status quo, a opozorilni znaki, ki opozarjajo na možna minska polja, me ne prepričajo, da je ozemlje popolnoma varno. Mateja Toplak Svet je majhen Brez zaupanja Pred dnevi je na Bledu potekal deveti mednarodni strateški forum, na katerem so diplomati in politiki vsega sveta analizirali pomembnost kategorije »zaupanja« pri oblikovanju mednarodnega sistema. Visoki gostje so se vsi strinjali, da je zaupanje med sogovorniki oziroma političnimi partnerji najpomembnejša sestavina uspešnega sodelovanja. Samo ministrica za zunanje zadeve Hrvaške je izrazila drugačno mnenje. Za gospo Pusičevo - izredno realpolitično naravnana ministrica z ambicijo po mestu generalnega sekretarja OZN -je najpomembnejše, da ima sogovornik jasno izdelana stališča, sicer se lahko tudi najbolj iskreni pogovori končajo brezplodno. Minister Erjavec, kot gostitelj, se ni spuščal v debate. Imel je pozdravne nagovore in poslušal. Istočasno pa je vseeno bil tarča kritik v Ljubljani. Veleposlanik Balažič je sklical novinarsko konferenco in skušal dokazati v imenu sindikata diplomatov - katerega predstavniki si ne upajo v javnost - kako notranja struktura MZZ ne zaupa lastnemu šefu in kako škodljiv je predsednik Desusa za slovensko zunanjo politiko. Veleposlanik Balažič je v mandatu Alenke Bratušekpostal za nekatere stranke žrtveno jagnje. Za to se je odločil v trenutku, ko se je znašel »stisnjen v kot«, da bo začel predstavljati javnosti vse napake sistema, ki ga najbolje pozna, torej Ministrstva za zunanje zadeve. Ker mu niso pustili častnega izhoda iz težavnega položaja, je odprl Pandorino skrinjico in povedal, da je MZZ leglo klientelizma, medsebojnih zamer, očitkov, spodkopavanj in notranjih vojn, kar je vesoljno znana resnica. Mislim, da karkoli bo povedal veleposlanik prof. Balažič v naslednjih tednih, ne bo presenetilo nobenega poznavalca, ampak na dogajanje moramo gledati iz drugačnega zornega kota: nekdo načrtno ruši Karla Erjavca pred sestavo nove vlade in istočasno spodkopava kredibilnost Mira Cerarja. Da si Miro Cerar ne želi prvaka Desusa še naprej na MZZ, je popolnoma samoumevno glede na stavek koalicijske pogodbe, v katerem piše, da bo ena izmed glavnih nalog vlade povrnitev ugleda naši zunanji politiki. Pred prestavitvijo ministrske ekipe si mandatar želi čim večjo oslabitev Erjavca. Zanj ima pripravljen kakšen drugi resor. Vendar tudi nekdo drug- recimo na primer užaljena mreža starih liberalcev, ki jim je Cerar zaprl vrata v trenutku, ko je zavrnil sodelovanje z Zavezništvom Alenke Bratuše, se želi maščevati in preprečiti politično stabilnost. S spodkopavanjem Karla Erjavca ter imenovanjem Alenke Bratušek za komisarko se skuša dokazati državljanom, da Miro Cerar ne obvlada politične scene. Nekdo drug kroji politiko. SMC le pasivno reagira in se prilagaja. Takšen scenarij ima le dve možni izhodišči: Karl Erjavec bo pristal na drugem ministrstvu, mogoče celo na komisarskem mestu, ali se bo še bolj trmasto držal stolčka na Mladiki in obračunal z diplomati, ki so si upali dvigniti glave, ter bo ponovno izpadel kot žrtev političnih igric in si tako ponovno povečal priljubljenost pri lastnem volilnem telesu. Zgodovina našega političnega prostora dokazuje, da tisti, ki izpadejo kot »žrtve«, najbolje uspevajo. V tem je bil do danes Erjavec vedno največji strokovnjak. Človek, ki je odgovoren za pokop številnih vlad, je politično najbolj nagrajen. Povečuje glasove, dobiva najprestižnejša ministrska mesta in vsi se morajo ukvarjati z njegovimi mislimi. Drugi del afere Balažič - ne glede na dejstvo, ali za vsem tem stoji Miro Cerar ali Gregor Golobič - mora dokazati, da ni zaupanja v ministra Erjavca na MZZ in da omenjen človek ne sme več voditi zunanje politike. Politične karte se bodo še premešale v naslednjih dneh. Igra se na vse ali nič, ampak to še zdaleč ne pomeni, da bo prihodnja vlada stabilna. Desus oziroma (še bolj) užaljen Erjavec jo bo postavil na preizkus od znotraj, vsi drugi pa od zunaj. Tuja veleposlaništva v Ljubljani veselo pišejo depeše o naši opereti. Laris Gaiser Foto: MG 18 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 9. septembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jesen je tu, čeprav pravega poletja letos nismo imeli Kljub temu pa sem prepričana, da imate na vrtovih vseeno veliko zelenjave. Paradižnik se je po večini že poslovil, a zato je še vedno veliko fižola, solate in drugih vrtnin. Zaradi letošnjega vremena je dobro, če korenovke pospravite nekoliko prej, saj lahko pričakujemo veliko težav v skladiščnih prostorih. Pred nami naj bi bilo, vsaj po napovedih, nekaj lepših dni, mogoče se bo dovolj osušilo tudi za to opravilo. Nekaj osnov skladiščenja Osnovno vodilo, ki naj nas pri tem vodi, je, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oz. skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridela- september P I T 23 0 s 3 (to 10.00 0 od 11.00 g č 4 • p 5 * s 6 * N 7 do 18.00 * P 8 od IS.OO T 9® do 11.00 od ¡ 3.D0 0 s 10 # č 1 ( od 13.00 0 p 12 * s 13 * n 14 do 8 00 " □d 9.00 0 p 15 T I6C do 16.00 od 17.00 s 17 č 18 p 19 0 s 20 do 8.00 0 □d 9.00 N 21 * P 22 0 t 23 do 1 7.00 0 od 18.00 " s 24© * č 25 do IS.OO * p 26 s 27 do 10.00 H od 11.00 n 28 od 9.00 p 29 0 t 30 0 nt Q I4h [0h vi. Vendar je žal en poškodovan gomolj ali koren lahko vzrok, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato tiste vrtnine, ki jih bomo skladiščili v kleteh, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo. Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti, čistiti z vodo. Lahko samo nežno odstranimo zemljo, koliko je to možno. Gomolje ali korene, pa tudi sadeže moramo pred skladiščenjem še ohladiti, če smo za izkop izbrali toplejši ali celo vroč dan v začetku jeseni. Najprej pridelek zložimo nekam pod streho, kjer je varen pred soncem in dežjem, pa tudi nočnim mrazom, če se ta napoveduje. Vendar mora biti prostor zračen, po možnosti celo prepišen. Gomoljev ali korenov ne zlagamo na visok kup, uporabimo samo nizke platoje. V kleti jih nato zložimo šele po nekaj tednih takega »ohlajevanja« in seveda sušenja. Drugo osnovno pravilo pa je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali mineralov. Letošnje leto je tako, da bolj priporočam veliko vlaganja, sušenja in zamrzovanja in manj skladiščenja svežih korenov, čeprav je ta zadnji način najbolj priporočljiv, kar se tiče ohranjevanja vseh koristnih snovi v rastlinah. Vendar bodo letos tako skladiščene žal imele veliko težav. Skladiščenje korenovk Osnovno pravilo, ki naj nam bo sveto, je, da skladiščimo samo zdrave in povsem nepoškodovane korene oziroma gomolje. Korene ali gomolje izpulimo, pazimo, Miša Pušenjak da jih pri tem ne poškodujemo. Za izkop izberemo suh, hladen dan. Nikakor jih ne čistimo z vodo. Najprej naj se posušijo v tanki plasti v suhem in zračnem prostoru, blato bo kasneje samo odpadlo. Nikoli ne porežemo listja vse do korena oz. gomolja, vedno pustimo centimeter ali dva stebla. Posebej pomembno je to pri rdeči pesi, saj lahko pri poškodbi gomolja izgubimo veliko koristnega soka. Na poškodbah korenin tudi najprej gnijejo. Najnaravnejši in tudi najstarejši način skladiščenja korenčnic in gomoljnic je v zasipnicah. Za zasipnico lahko izkoristimo tudi toplo gredo, ki jo obdamo s slamo, koruznico ali smrečjem na dnu in ob robovih. V tako zavarovano gredo nasujemo gomolje ali korene, najdebelejša plast je lahko 50 cm. Nasute korene ali gomolje nato pokrijemo še s plastjo koruznice, smrekovih vej. Pokrijemo z okni, nanje pa položimo še zastirko iz smrečja ali koruznice. Odlično se zasipnice obnesejo tudi v rastlinjakih, najpogosteje pa zanje izberemo kar bližnjo njivo, ki mora biti tudi pozimi lahko dostopna. Zasipnice so najstarejši način hranjenja korenovk in gomoljnic. Tudi zasipnica mora biti vsako leto na drugem mestu, saj ostanki zgnite zelenjave lahko predstavljajo možnost okužbe najmanj pet let. Za zasipnico izkopljemo vsaj pol metra globoko jamo. Dno jame obložimo s smrečjem, tako preprečimo tudi napade glodavcev (miši ...). Če smrečja ni na razpolago, lahko uporabimo za izolacijo tudi li- Miša Pušenjak stje, slamo, seno ali koruznico. Z izolacijskim materialom obložimo tudi stene jame. Na podlago naložimo korene in gomolje. Vedno pazimo, da kup zelenjave ne bo višji od pol metra. Previsoko naložena zelenjava lahko zaradi teže povzroči poškodbe, saj je teža pritiska na spodnje korene in gomolje zelo velika. Zasipni-ce lahko podaljšamo v dolžino. Kupe nato obložimo ponovno s slamo, koruznico . , nato pa naložimo plast zemlje. Ta naj bos sprva tanjša, ko pa se začne prava, ledena zima, zemljo še nasujemo. Zračenje ni potrebno. Zasipnico seveda lahko pozimi odpiramo in uporabljamo zelenjavo sproti, vendar jo moramo vedno dobro pokriti nazaj. Za izkop in hranjenje korenov v zasipnicah je seveda še veliko prezgodaj, saj je še pretoplo. A nič ni narobe, če o njej razmislite, se na hranjenje zelenjave v zasipnicah tudi pripravite. Zelo dobro korene in gomolje ohranimo tudi zakopane v pesek v vlažni in hladni kleti. Namesto peska, ki je težje dosegljiv, lahko uporabimo tudi odpadlo listje, ki pa ne sme biti presuho ali premo-kro. Zelo dobro je, da tako listje najprej zdrobimo. Sama uporabim vrtno kosilnico. Pozimi v kleteh večkrat pregledamo, kaj se z našimi korenčni-cami dogaja, saj lahko en nagnit plod uniči tudi več drugih. Vsekakor pa si vsaka gospodinja posadi nekaj peteršilja tudi v lonce, da ga ima pozimi na dosegu roke. Za sajenje v lonce pa je zdaj ravno pravi čas. Bolje ga je presaditi zdaj in ga v loncih pustiti še nekaj tednov, tako bo bolje prenesel prehod v zaprt prostor. Presadimo lahko tudi drobnjak, ki ga pa treba naprej porezati, nato pa shraniti za 14 dni v zamrzovalniku. Tako bo prepričan, da je prestal zimo in bo tudi pozimi poganjal. Obeh vrtnin pozimi nimamo v ogrevanem prostoru, postavimo ga v svetlo, a hladno sobo. Pred izkopom pa lahko korene večkrat zalijemo s hrenovim pripravkom, da bodo manj gnili pozimi. Hrenov pripravek Pripravek varuje korene, gomolje in čebulice ter tudi druge rastline pred sivo plesnijo in gnilobnimi glivicami. Lahko skuhate čaj; 500 g svežih listov prelijete z 1 l vrele vode, pustite stati 10 minut, nato precedite in ohladite. Uporabite pa razredčeno 1 : 1. Še bolj uporabna pa je prevrelka, ki pa jo bo zdaj nekoliko težje narediti. V bistvu ni tako težko, traja pa nekoliko dalj časa. 300 g listov raztrgate, prelijete z 10 l vode in pustite na soncu stati 10-14 dni tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Precedite in z dobljeno nerazredčeno tekočino zalijte čebulnice. To ponovite trikrat v tedenskem presledku, potem pa se lotite izkopa. Velja za korenovke in gomoljnice, ki jih jemo, kakor tudi za poletne čebulnice in gomoljnice, kot so dalije, kane ali gladijole. Slednje lahko namočite v to tekočino tudi po sušenju po izkopu. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet m list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 9. septembra 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Britanska pop diva Kate Bush se je po dolgih 35 letih ob ovacijah publike v londonski dvorani Hammersmith Apollo znova vrnila na koncertne odre. V omenjeni dvorani je imela Busheva leta 1979 tudi svoj zadnji koncertni nastop. Njena napovedana vrnitev na glasbeno sceno je povzročila ogromno zanimanje, saj so vstopnice za vseh 22 načrtovanih koncertov pošle v pičlih 15 minutah. Kate Bush se je kot 20-letno dekle med zvezde zavihtela že leta 1979 s svojim debitantskim singlom Wuthering Heights. Istega leta se je odpravila tudi na svojo prvo in hkrati do letos edino turnejo. V javnosti kroži več teorij, zakaj Kate kar 35 let ni bila na nobeni turneji, od tega da naj bi se bala letenja, do tega, da jo je silno pretresla smrt mladeniča, ki je ob postavljanju odra za njen koncert nesrečno padel. Pred dnevi pa je Kate Bush poskrbela za novi mejnik v svoji bogati karieri, saj je postala prva ženska v zgodovini, ki ji je uspelo, da se je s kar osmimi albumi uvrstila med Top 40 v Veliki Britaniji. ®@® Frontman zasedbe The Killers Brandon Flowers je v intervjuju za britansko revijo New Musical Express izjavil, da bo prihodnje leto izdal svoj drugi samostojni album. Naj spomnimo, njegov prvi solo album Flamingo je bil izdan v letu 2010. O novem albumu je Flowers povedal zaenkrat le to, da bo za produkcijo poskrbel Ariel Rechtshaid, kot tudi to, da za razliko od prvega novi album ne bo inspiriran z rodnim Las Vegasom. V izjavi pa : v-' « Neil Young je prav tako potolažil vse ljubitelje skupine The Killers, saj njegov solo projekt ne bo ogrožal obstoja te popularne zasedbe. Basist slavne ameriške rock zasedbe Faith No More Bill Gould je v intervjuju za revijo Rolling Stone povedal, da bodo po dolgih 18 letih izdali novi studijski album. Album, ki sicer še nima imena, naj bi uradno izšel 15. aprila 2015. Po izidu plošče se bodo člani zasedbe odpravili tudi na veliko koncertno turnejo po ZDA. Skupina Faith No More, ki se je še najbolj spomnimo po njihovi veliki uspešnici Easy, je svoj zadnji album z naslovom Album of the year izdala leta 1997. Po tem albumu se je skupina razšla in se leta 2009 ponovno zbrala in se podala na comeback turnejo. Prvi singel na novem albumu bo nosil ime Motherfucker in bo izšel 28. novembra ob dnevu prodajaln plošč. Legendarni ameriški rocker Bruce Springsteen bo 4. novembra izdal otroško knjigo z naslovom Outlaw Pete. Brandon Flowers Foto: http://www.rocknheavy.com/ Foto: http://www.tommagazine.com.au/ Pri tem pa mu bo pomagal ilustrator Frank Caruso. Knjiga temelji na njegovi istoimenski skladbi, ki jo je Springsteen izdal leta 2009 na albumu Working on a dream. Za zgodbo je dobil navdih v otroški knjigi Brave cowboy Bill, ki jo je The Boss od svoje mame poslušal še kot otrok. ®@® Legendarni kanadski glasbenik Neil Young naj bi v novembru na trgovske police poslal novi album, ki ga je posnel skupaj z orkestrom. Omenjene novice sicer pri njegovi založbi še niso uradno potrdili, na uradni spletni strani nemškega skladatelja Chrisa Waldena, ki je očitno sodeloval pri snemanju, pa se da razbrati, da naj bi novi album izšel 4. novembra. Album naj bi nosil ime Storytone po prvem električnem pianu iz leta 1939- Tudi sicer je Young v zadnjem času zelo aktiven, saj je letos že izdal novo ploščo. V aprilu je skupaj z Jackom Whiteom izdal ploščo A letter home. Omenjena plošča je nastajala v stari snemalni napravi Voice-O-Graphiz leta 1947, ki po velikosti in obliki spo- l_e s t v i NAJ 1. RUDE - MAGIC 2. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND TH PRICK&ROBIN SCHULZ 3. AM I WRONG - NICO & VINZ 4. NOBODY TO LOVE - SIGMA 5. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN 6. BAILANDO - ENRIQUE IGLESIAS/ SEAN PAUL 7. GHOS 8. THE I 9. SHAK 10. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 11. STAY ELLA HENDERSON MBER - LENNY KRAVITZ IT OFF - TAYLOR SWIFT EM - ARIANA GRANDE I ' WITH ME - SAM SMITH feako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,201043 bo Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 2. ANACONDA - NICKI MINAJ 3. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 2. MAPS - MAROON 5 3. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN NEMČIJA 1. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 2. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 3. PRAYER IN C (ROBIN SCHULZ REMIX) -LILLY WOOD & THE PRICK AND ROBIN SCHULZ Identiteta Slovenci ... Nenavaden narod smo, čudne mentalitete. Včasih razmišljam o tem in se sprašujem, kaj nas določa ... Po čem prepoznaš Slovenca, kaj so naše edinstvene karakteristike, dobre ali slabe, ki nas določajo? Kaj je naša identiteta? Jo kot narod sploh premoremo? Sprašujem se namreč, zakaj ljudje po svetu na primer prepoznajo Islandce, ki jih je komaj tristo tisoč, ali pa recimo nekoliko številčnejše Švicarje; kadar pa poveš, da si iz Slovenije, ljudje bodisi ne vedo, kje to je, ali pa z očmi zmedeno drsijo iz kota v kot, razmišljujoči, kaj naj si mislijo. Potem smo tu tudi Slovenci sami in naš način življenja. Ko vse to opazujem, me prešine, da v resnici ne premoremo praktično nobene očitne narodne identitete, oziroma še bolje, slednjo nekako iščemo ter se odločamo, kaj dejansko smo in kaj so naše značilnosti. Verjetno je to posledica več faktorjev, saj nas je skozi zgodovino zmeraj kdo tolkel po glavah, tistemu, ki pa je iztegnil glavo iz slovenske množice, pa smo mu jo sami odsekali. Imamo namreč velike ljudi ter nacionalne heroje, a zanje tako kot za precejšen del običajev in tradicij bolj ali manj nihče ne ve. Enako situacijo lahko opazimo tudi na slovenski estradni sceni, kjer pa »nacionalnih herojev« praktično sploh ni. Imamo sicer svojo državo, a nam kljub vsemu do sedaj še ni uspelo vzpostaviti državnega nivoja, iz česar ta odsotnost identitete verjetno tudi izvira. Ozrite se po naših estradnikih ... Resnih (slovenskih) zvezd praktično ni; imamo zgolj kup lokalnih zabavljačev ter bolj »prepoznavnih« ljudi, tako kot imamo nešteto lokalnih televizij, radijev in časopisov. Lokalne so navade, kulinarika ter prav tako velika večina prireditev. Edino, kar je naciolnalno, so na žalost politiki, ki pa so s tem v naši družbi namesto resnih voditeljev prevzeli vlogo dvorskih norčkov, ki polnijo rumeni tisk. Zdi se mi, kakor da smo sila razdrobljeni in se zmedeni še iščemo. Po eni strani živimo v ultra sodobno urejenih ter zelo »poštirkanih« stanovanjih in hišah, kot jih najdemo le malokje, a hkrati smo vaščani, za katere se je zgodovina začela leta 1991. Zrele družbe svoje ikone, s katerimi se nato kot celota identificirajo, ustvarjajo skupaj, Slovenci pa vlečemo vsak na svojo stran ter tekmujemo, katera vas ali mestna četrt ima najlepše krožišče. Imamo državo, a se na žalost zdi, da slednja premore zgolj rojstni list, ne pa tudi kakšne podrobnejše osebnostne značilnosti. Matic Hriberšek minja na telefonsko govoril- nico. 24-letna novozelandska pevka Kimbra je izdala svoj drugi studijski album z naslovom The golden echo, ki ga je posnela v sodelovanju z ameriškim producentom Richom Costeyjem. Kimbro je svet spoznal leta 2011 z uspešnico Somebody I used to know, ki jo je posnela skupaj z belgijsko-avstralskim glasbenikom Wouterjem De Backerjem, bolj znanim pod imenom Gotye, za katero sta prejela tudi dva grammyja. Po prvi uspešnici so mnogi kritiki menili, da gre le za muho enodnevnico. Kimbra je dokazala, da ni tako, saj se je preselila v Los Angeles, kjer je začela delati svoj drugi studijski album. Avgusta je tako izšel The golden echo, za katerega so pri LA Timesu zapisali, da gre za inovativen popalbum, na katerem lahko slišimo tako disko, R'n'B in rock ritme pa tudi nalezljive skladbe, kot sta Carolina in 90's music. Janko Bezjak Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 11. septembra, ob 16. uri Zakaj prihaja do stečajev? Zaradi poslovnega neuspeha, gospodarske krize ali izigravanja zakonodaje? Voditeljica: Anemari Kekec Sodeluite v Vroči linin Radia tudi 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 9. septembra 2Q14 TOREK svinjska pečenka, ajdova kaša z zelišči*, solata omaka iz stročjega fižola, prekajeno meso ČETRTEK porova mineštra**, jabolčna pita PETEK ocvrt oslič, endivija v solati s krompirjem, rulada z belo kremo *Ajdova kaša z zelišči •r 1:1 SOBOTA korenčkova kremna juha, pica s polento, sladoledno-sadna kupa NEDELJA juha, piščanec z zelenjavo v voku, dušen riž, čokoladne rezine Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK majaronovo meso, njoki, mešana solata, hruške a f; *jâ A Sestavine: 400 g ajdove kaše, 2 žlici olja, 1/4 čebule, drobno sesekljana zelišča (peteršilj, majaron, timijan, šetraj in zelena), sol, poper, 1 l jušne osnove. Kašo dobro operemo in odcedimo. Čebulo sesekljamo in jo damo v posodo, v kateri smo segreli nekaj olja. Dodamo še kašo in oboje pražimo okoli 5 minut. Premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Ko zavre, damo na manjšo temperaturo in pustimo vreti še 15 minut. Nato vmešamo nasekljana zelišča in pustimo vreti še 10 minut oz. dokler ne izpari voda. Ajdovo kašo z zelišči postrežemo kot samostojno jed ali kot prilogo. Če jo postrežemo kot prilogo, je skuhamo nekaj manj. Po želji dodamo še popra in soli. **Porova mineštra Sestavine: 1 kg pora, 1 večja čebula, 2 korenčka, 0,5 kg svinjskega stegna, olje, poper, česen v prahu, sladka rdeča paprika, malo bazilike, malo timijana, sol, voda, paradižnikova mezga, malo vegete. Por narežemo na kolobarje, meso na koščke (velikost po želji). Na malo olja prepražimo čebulo, in ko je porumenela, dodamo korenček. Nato dodamo meso in začimbe (količina po okusu) in nekaj časa pražimo (cca. 10 min.); mešamo, da se ne zažge. Solimo. Dodamo narezan por, še malo prepražimo in prilijemo še malo paradižnikove mezge. Zalijemo z vodo, lahko tudi z juho (da so vse sestavine prekrite) in kuhamo do mehkega, vmes dolivamo vodo, ker morajo biti ves čas kuhanja sestavine prekrite z vodo. Na koncu zgostimo z moko in vodo in dodamo vegeto po okusu (ni pa nujno). Pri postrežbi potresemo s parmezanom ali drugim sirom. 36SQ PUSCAVNIK, SAMOTAR KRONIČNI BOLNIK ZA ASTMO RAVNALO ALUMINIJ POPEVKA USPEŠNICA SRFAR OBRAMBNI NASIP SESTAVIL EDI KLASINC DRŽAVNI PRAVNIK MESNA PRIKUHA GROZDIČJE RIBEZELJ GONIČ OSLOV EVROPSKI VELETOK NEUMNOST PRIHOD V GOSTE ŠOLSKA DESKA POVRŠINA, OBMOČJE EVA GRM CIGAN SOTOČJE REK ŠKIS, MOND IN PAGAT NAS AGRONOM (SLAVKO) TOVARNA OPEKE LAHKO POLETNO OBUVALO EVA NOVAK OKRUTNO DEJANJE KAČJI GLAS MATERIAL ZA VSADKE DOJKA PRI SVINJI DOKAZOVANJE PEVEC (JOHN) PREBIVALEC SLOVAŠKE TONE VOGRINEC VODNA STRUJA DEL SUKNJE UČITELJ BORILNIH VEŠČIN REKA V FRANCIJI ČOKOLADA NERGAČ ŽUPAN POD FRANCOZI SMISEL BESEDE KELTSKA ROD. ZVEZA IGLAVEC, TUJA BG POP TRIO DEL PRVINE VLADARSKI NASLOV AGAVI PODOBNA RASTLINA SMUČARKA BENČIČ OTROŠKO OKO PEVKA DEŽMAN PARCELA 3. OSEBA MNOŽINE LADJAR ONASSIS TEKSTILNO PODJETJE JOŽE REŽONJA MAJDA JUVAN OTOK V EGEJSKEM MORJU DOLGA VRSTA PRIPADNIK GERMANOV, NEMEC KARTA PRI TAROKU SLABOKRVEN BOLNIK PREBIVALKA AZIJE UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAHORET = puščavnik, samotar, AREAL = površina, območje, ASKA = beograjski pop trio, EGOTRIP = dokazovanje, LANIST = učitelj borilnih veščin, NIVELETA = ravnalo, TRULA = škis, mond in pagat, VISENJAK = slovenski agronom (Slavko). "VViriZV '»IIAI3NV'1VAV» 'NVIAId39 'VNOIO» 'V»V1I 'dr 'VNdVAOl VN1I1S» -31 'VNV '>1300 'V0NI1 'V01V '»31» 'NV1» 'N3IAIOd 'U3IAI '3SH3IAI '1SINV1 '»01 'Al 'dldlODI 'S3S 'NO»IHS 'OAlSd3AZ '13dOHVNV '031V»Sd9 'dVISO 'Z39ld 'VdV90 'dVION :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3US3H torek • 9. septembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da so zadostovali le trije poljubi (po rusko), da se je evrošef Juncker odločil za AB. ... da bo treba preveriti, ali ni šlo tudi v tem primeru za korupcijo, saj si je AB s cmokom pridobila 21.000 evrov plače. ... da sploh ni res, da bo AB prejemala le 21.000 evrov plače, saj naj bi dobila še dodatek za funkcijo podpredsednice evropske komisije. ... da davkoplačevalci plačujemo dvojno tudi JJ: prenočišče na Dobu in poslansko plačo; če bo izvoljen tudi za člana parlamentarnega odbora za nadzor varnostno obveščevalnih služb, pa mu bomo plačevali še dodatek za to funkcijo. ... da se v vročici predvolilnega časa v naši medijski hiši javlja vse več raznora-znih šefov, ki bi radi diktirali uredniško politiko . ... da je nadvse zanimivo spremljati statistiko porasta tatvin in socialnih pomoči. Niti slučajno ne namigujemo, da so te zadeve povezane . Vidi se ... . da so pravočasno načrtovanje družine nekateri starši vzeli zelo resno, ker so prepričani, da bodo potem, ko njihovi otroci odrastejo, imeli več možnosti za službo, stanovanje in še kakšno drugo, danes nedosegljivo »ugodnost«. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Špela Skok Vaupotič, Lancova vas. Iskrice Foto: Andreja Šalamun Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na tokratni fotografiji tedna je osemmesečna Eva s kumaro, ki je tehtala kar 2200 gramov. Slika je nastala v Dragoviču, avtorica pa je Andreja Šalamun. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 1 7 2 1 4 9 7 3 8 1 7 2 3 4 6 5 4 7 5 3 1 6 2 4 9 3 3 5 9 8 4 1 5 4 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© €€€ GG Bik vv ©©© € GGG Dvojčka v ©© €€€ GGG Rak vvv ©©© € GG Lev v © €€€ GG Devica vv ©©© € G Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon vvv © €€ GG Strelec vvv ©© € GGG Kozorog vv ©©© €€ G Vodnar vvv ©© € GGG Ribi v ©©© €€ G Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. septembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Častne besede malo stanejo.« Johann Gottfried Herder »Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico.« William Shakespeare »Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten.« Said Ibn Al-Asam »Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše.« Washington Irwing »Nepozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša.« Jean de La Bruyere »Če nimaš ničesar povedati, molči.« Charles Caleb Colton »Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo.« Ivo Andric »Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje.« Ralph Waldo Emmerson 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 9. septembra 2014 SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA KICKBOXING (Cf^J B BORILNIH ^^ 1 irftflinr P+0" VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največjebogastvo, zato želimozanjihnareditinekajveč. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na drugi prireditvi bodo z nami peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se vsredo, 10. septembra, ob 18.00 v kulturni dvorani Gorišnica. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost. www.radio-tednik.si >7 K , vil 1 bomo SLOVENS CCI H IP©P 1 T® [F 7 SL©¥EMSICIH POLK IN VALČICOV 1. TANJA ŽAGAR-Ar riva 2. KINGSTON - Danes je moj dan 3. TOMAŽ AHAČIČ - FOGL - Tople julijske noči 4. BOŠTJAN KONEČNIK-Asfalt polka 5. PAPA BERTO & BALINARJI - Katka 6. ZLATKO DOBRIČ & VIDA SADEK - Krompirček 7. ČUDEŽNI DEČKI-Ti najlepši cvet 1. FANTJE IZPOD LISCE - Na morje te bom peljal 2. OGNJENI MUZIKANT- Rabim te stisni me 3. VIKEND-Ko polko urežem 4. PRLEŠKI KVINTET -Med drobci spomina 5. SEKSTAKORD - Nocoj mi reci da si moja 6. BISERI-Bum v glavi 7. PETAN -Ljubca ti Slovenija • Za naziv Miss Slovenije se poteguje tudi 20-letna Ptujčanka Kaja se z manekenstvom ukvarja 11 let Za naziv najlepše Slovenke na tekmovanju Miss Slovenija 2014 se med 14 slovenskimi lepoticami poteguje tudi Kaja Vrbnjak iz Nove vasi pri Markovcih. Kaja ima za seboj vrsto izkušenj iz sveta mode, lepotnih tekmovanj in modnih revij. Je študentka ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, v mane-kenskih vodah je 11 let. »Ma-nekensko pot sem začela z vpisom v manekensko plesno šolo Vulcano models na Ptuju. Zelo hitro so me opazili kot ambiciozen model. Postala sem top 10 Vulcano models. Vzporedno sem 11 let obiskovala treninge ka-rateja v Karate DO klubu Ptuj in imam tretji rjavi pas. Mojo željo postati trenerka karateja je ustavila operacija hrbtenice. Ostal mi je svet mode.« 20-letna lepotica ima za seboj vrsto nastopov na mo- dnih brveh in snemanjih. »Kot manekenka sem sodelovala na modnih revijah po vsej Sloveniji. Nastopala sem za blagovne znamke Lisca, Palmers, Zara, S.Oliver, Pepe jeans ... Sodelovala sem na modnih revijah na temo porok, kot model sem se pojavila v revijah Nova, Delo, Jana in različnih reklamnih katalogih. Udeleževala sem se tudi lepotnih tekmovanj. Leta 2012 sem osvojila naslov Miss Nova. Lani sem se potegovala za prestižni naslov Miss Universe 2013. Moj cilj v mane-kenstvu je postati uspešen top model za Slovenijo in r PTUJSKA TELEVIZIJA Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98,2 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! VSAK ČETIRTEIK ©B 10. Um 'V Torek 09.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Po zdravje, 8. oddaja, pon. 10:35 Hodim, torej sem: Kreta kulinarična pot. pon. 0:50 Film Camous: Raj. pon. 0:55 Glasbena!) (tuja.), 31. oddaja, pon. 1:30 Modra, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Zeleno, pon. 2:40 Info kanal 3:00 Pomurski tednik, pon. 3:30 Info kanal Ptujska kronika, pon. ... Glasbeni predali J:35 Kuhinjica 7:00 Športno, 29. oddaja 7:50 Film Campus 2014:' 8:00 Ptujska kronika 8:35 Grajske Igre 2014. pon 8:45 Motoscena, 31. oddaja, pon. 9:15 Unkac, pon. :30 Glasbena 8 (slo), 31. oddaja, pon. 1 PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip Ptuja: Aleši 21:0013. Regata Ptujčanka, pon. 21:20 Bratje mlnoriti. pon. h ||||taiwU pon. 21:20 Glasbeni r_______ 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 10.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 FIlm Campus: Jaz in ti, pon. 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:20 Hodim,torej sem: Krška kulinarična pot, pon. 10:35 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 31. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:00 Info kanal 14:00 Gostilna »Pri Francet«, 95. oddaja, pon. 15:00 Info kanal 10:30 Kiihinjica 17:00 Cista umetnost, 35. oddal 17:20 To bo moj poklic: ZobotT^ in zobozdravnik, pon. , 17:50 Povabilo na kavo: Dejan Krojne, pon. 18:40 Glasbeni predali 19:00 Po zdravje. 8. oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja.), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika,pon. 20:20 Mura Raba TV2,1. oddaja 10:20 Mi___________________ 20:50.Cista umetnost. 35 oddaja, pon. 21:10 Športno, 29. oddaja, pon. 21:45 Iteei TV Gorišnica 22:35 Info kanal Četrtek 11.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info Kanal 0:20 Evropa moja dežela: Tujka, pon. 0:25 Motoscena. 31. oddaja, pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014II, pon. 3:25 Info kanal 0:00 Ptujska kronika 0:20 Hodim,, torej sem: Krška kulinarična pot, pon. 0:35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 7:40 Zeleno, pon. "" Ptujska mika, pon. Motoscena., 31. oddaja, pon. oddaja, pon. lotemg ¡an Krojne, pon 8:50 Poletni utnp Ptuja: Zvezdana Novakovič, pon. 19:20 Povabilo na kavo: Tomaž Pivec, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja 20:50 .Športno, 29. oddaja, pon 21:35 Cista umetnost. 35. oddaja, pon. 21:50 Glasbeni predan, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal www.petv.tv Spremljati nas lahko M na 12 in SI0LIV Foto: Missworid-siovenia.com Ptujčani in okoličani bomo v četrtek, ko bo potekal finalni izbor Miss Slovenije 2014, stiskali pesti za 20-letno Kajo Vrbnjak iz Nove vasi pri Mar-kovcih. tujino. Za tekmovanje Miss Slovenije 2014 sem se prijavila zato, ker menim, da sem dovolj ambiciozna za zmago in ker si želim novih izkušenj.« Kaja v prostem času obiskuje fitnes, rada teče ali pa se druži s sorodniki in prijatelji. Zelo rada poprime za vsako delo v gospodinjstvu, kuhanje pa je opravilo, ki ga dobesedno obožuje. Predizbori za lepotno tekmovanje Miss Slovenije 2014 so potekali v različnih krajih po Sloveniji. Sodelovalo je okrog 300 deklet, v finale se jih je uvrstilo 14. Finalni izbor bo ta četrtek potekal v vodnem mestu Atlantis v Ljubljani. O tem, katero dekle si bo letos nadelo lento najlepše, med drugim odloča vrsta glasovanj: na Fa-cebooku, na spletni strani organizatorja tekmovanja in na spletni strani Slovenskih novic. Kaja tekmuje pod številko 13, glas zanjo pa je možno oddati tudi preko SMS-sporočila na številko 3993, z vsebino MISS13. Mojca Zemljarič VSAK KILOGRAM ŠTEJE! Ob nakupu vsake palete PELETOV plusvam podarimo gratis količino peletov v vaši teži. Akcija velja do 30. 9. 2014. PELETI plus 4,15 C 269,99 € / paleto z DDV /15 kg vrečo z DDV Si ENERGIJA PLUS 080 21 15 www.energijaplus.si www.radio-tednik.si torek • 9. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 9. september 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: ročnodelska delavnica s stanovalci doma Poljčane 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, slikarska delavnica z Evo Kancler 17:00 Voličina, OŠ: praznik KS, predavanje, razlikovanje ljubezni in vzgoje, dr. Sebastijan Kristovič Sreda, 10. september 9:00 Ptuj, vrtec Podlesek, Med vrti 21: predstavitev preventivnega delovanja na področju skrbi za zobe, donacija 150 zobnih ščetk 11:00 Ivanjkovci, Dom kulture: praznik KS Ivanjkovci, srečanje starejših krajanov, kulturni program 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, impro delavnica z mentorji Impro lige, ob 19.00 impro predstava Sproščeno in neumno Četrtek, 11. september 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, slikarska in fotografska razstava udeležencev delavnic 12:00 Majšperk, šotor: 18. občinski praznik, srečanje upokojencev in invalidov 18:00 Ptuj, vzhodni stolp gradu: razstava Živeti z vojno, ob 100. obletnici 1. svetovne vojne na ptujskem, PM Ptuj-Ormož in Zgodovinski arhiv Ptuj Petek, 12. september 9:00 9:00 Makole, dvorec Štatenberg: 13. regijska likovna kolonija Štaten-berg, JSKD Slovenska Bistrica in ZKD občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica Voličina, športni park: praznik KS, otroški tek na 60 m in kros za pokal KS Voličina, balinanje trojke, nogometni turnir med zaselki 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, elektro piknik s Housewise, Slacklining in druge športne aktivnosti, Nunchaku freestyle, umetnost vrtenja nunčakov 18:00 Središče ob Dravi, pub Akcija: Večer prleške poezije in vina 2014, Blanka Erhartič, Petra Kolmanič, Milan Petek Levokov, Lev Detela in glasbena gostja Ditka in vinarji, podelitev nagrad nagrajencem literarnega natečaja Prlekija, moj dom 18:00 Majšperk, galerija AP: 18. občinski praznik, odprtje likovne razstave, UD Ustvarjalec 19:00 Majšperk, KPC: 18. občinski praznik, srečanje pevskih zborov, DPD Svoboda Majšperk 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena Mestni kino Ptuj Četrtek, 11. september: 19:00 Globina. Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. september: 17:00 Odpleši svoje sanje: Združene moči; 19:00 Bog, le kje smo zagrešili; 21:00 Globina. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 08:00 Povorka kmečkih običajev na Destrniku 09:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Otvoritev sanacije OŠ Destrnik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Praznovanje PGD Hajdoše 10:00 Oddaja I z občine Starše 11:30 Video strani 18:00 Oddaja \z občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Video strani 08:00 Igra: Dijaški dom za babice 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Folklorni večer na Polenšaku 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kultur! 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE wtvw.porocna-kann 'kfl.tom NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAM dve gradbeni parceli na Polenšaku v izmeri 11 arov. Parceli sta zazidljivi in komunalno opremljeni. Telefon 031 453 601, 02 761 01 98. DOM-STANOVANJE DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 040 325 669. MOTORNA VOZILA PEUGEOT 206 SV, letnik 2003, prvi lastnik, servis knjiga, prodam. Tel. 040 325 669. RAZNO PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ BARVAMO fasade in napušče, pleskanje stanovanja in razna zidarska dela. Zidarska in slikopleskarska dela Srečko Rebernik, s. p., tel. 070 552 806. KMETIJSTVO KUPIM obiralnik koruze, siloskom-bajn, krožno brano, izkopalnik krompirja in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi s traktorjem. Telefon 041 358 960._ V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča. Telefon 041 913 958._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM 700-l PVC-kad za grozdje. Tel. 757 81 11._ PRODAM jedilni krompir dizere po 0,30 € za kg. Tel. 764 52 31. PRODAM zajce, belgijske orjake. Tel. 041 258 832._ PRODAM teličko simentalko. Tel. 041 825 057. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM ŠTEDILNIK za centralno (Fekonja), skupaj z vgradnim štedilnikom Gorenje. Tel. 041 875 779. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. šfojmfat' budilka, STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-pluj.si Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 -popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt -B, 57/12 - ZUPUDPP-A) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) Občina Kidričevo objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski podrobni prostorski načrt za ENOTO UREJANJA PROSTORA PL57 GRAMOZNICA PLETERJE 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem), ki ga je izdelalo podjetje BOSON trajnostno načrtovanje, d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, avgust 2014. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski podrobni prostorski načrt uporablja kratica OPPN. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem) izdelal Okoljski inženiring Marko Kovač, s. p., april 2014. 2. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za enoto urejanja prostora PL Gramoznica Pleterje in okoljskega poročila bo v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo. Javna razgrnitev bo od srede, 17. 9. 2014, do vključno četrtka, 16. 10. 2014. 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, 24. 9. 2014, ob 1 6. uri, v dvorani X v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo. 4. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem). Pripombe in predloge se pošlje na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si). Številka: 430-8/2012 Datum: 5. 9. 2014 Anton Leskovar, župan občine Kidričevo Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. SPOMIN 8. septembra je minilo 10 let, odkar spokojno v tišini spiš, naš dragi mož, oče, dedek in prade-dek Tonček Bedenik IZ DOLENE 44 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Tvoji najdražji Domačije več ni, prehitro z nje odšli ste vsi, sedaj za večno ostali sta le tihota in samota. ZAHVALA Ob izgubi očeta, dedka in tasta Mihaela Živiča IZ SODNIC 16, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in vsem, ki so nam izrekli globoko sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: sin Drago ter hčerki Vlasta in Marta z družinami Ozrite se v nebo in videli boste majhno zvezdico. Ta zvezdica sem jaz, mali, vedno nasmejani Jan. V nebesih sedaj živim, od koder na vas pazim in za vas skrbim. Zahvala moja se glasi: »Hvala, da se me spominjate in nikdar name ne pozabite!« SPOMIN 8. septembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil Jan Ozmec IZ CVETKOVCEV 69 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke. Tvoji najdražji Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Ni besed, ki bi nas potolažile, ni solz, ki oprale bi bolečino iz naših src. Za dobroto vaših rok ostala je beseda HVALA, ki v srcih bo ostala, kot tudi večno lep spomin na vas. Spomin je edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... V SPOMIN 9. septembra je minilo žalostno leto, odkar ste nas zapustili, draga mama, stara mama, tašča in prababica Katarina Muršek IZ JUROVCEV 5 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče. Vaši najdražji www.radio-tednik.si Slovenska Bistrica • September se je začel s požari Zagorelo na odlagališču mešanih odpadkov Pragersko V noči s 1. na 2. september je zagorelo v odprti hali (samo streha) na Odlagališču nenevarnih odpadkov Pragersko, kjer skladiščijo mešane komunalne odpadke pred obdelavo, pred sortiranjem. Na klic Centra za obveščanje so posredovali gasilci Pragerskega. »Zgorela je manjša količina teh odpadkov, manj kot 1 m3,« je pojasnil direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gre-gorič. Dodal je, da je bil zaradi hitrega posredovanja gasilcev požar lokaliziran in pogašen, posledično pa na objektu ni bilo nobene škode. »Prav tako ni bilo nobene nevarnosti ali škode za okolje in zdravje ljudi,« je povedal direktor. Požar so pogasili člani PGD Prager-sko, ki so tudi preložili smeti. Pri intervenciji je sodelovalo 14 gasilcev s tremi vozili. Policisti so tujo krivdo kot vzrok za nastanek požara izključili, je pojasnil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Direktor komunalnega podjetja je še dejal, da je vzrok za požar samovžig smeti, ob tem pa opozoril, da je to že drugi požar na odlagališču. Tako je Komunala letos spomladi zabeležila manjši požar na odlagalnem polju, ki je bil prav tako hitro pogašen in ni povzročil škode. »Vzrok tega požara je bilo verjetno nepooblaščeno in nedovoljeno brskanje po odpadkih, odvržen cigaretni ogorek. Ob posredovanju so se te osebe razbežale. Ukrepe za zmanjševanje nevarnosti pred požarom opravljamo nenehno z osveščanjem uporabnikov, ločevanjem odpadkov, predvsem bioloških, izgradnjo notranje hidrantne mreže. V sklopu izgradnje novega Centra za ravnanje z odpadki bomo dogradili in posodobili sistem varovanja in nadzora tudi na starem, obstoječem delu odlagališča,« je še povedal direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič. Foto: Mojca Zemljarič V občini Slovenska Bistrica je v začetku septembra zagorelo dvakrat; najprej v kleti novogradnje v Frajhajmu, nato pa še na odlagališču v Pragerskem. Fotografija je simbolična. V Frajhajmu za požar kriv električni podaljšek? Dan prej, torej prvega septembra zvečer, je v naselju Frajhajm v občini Slovenska Bistrica izbruhnil požar v kletnih prostorih novogradnje stanovanjske hiše, ki je še nedokončana in nenaseljena. V požaru je zgorel 34 let star traktor znamke Fiat in vsa nadometna električna napeljava v garaži. Dim je poškodoval stene in del zunanje fasade. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 20.000 evrov, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Zaradi slabosti je bil v UKC Maribor prepeljan lastnik objekta, ki je ostal na kratkem opazovanju in je bil v jutranjih urah naslednji dan že odpuščen. Policisti so opravili ogled kraja požara in izključili možnost tuje krivde kot vzrok za nastanek požara. Policisti namreč sumijo, da je požar izbruhnil na električnem podaljšku oziroma kotni brusilki, ki je bila nanj priključena, je še povedal Šadl. Mojca Vtič Slovenija • Akcija proti tihotapcem mamil Skupina Slovencev v mednarodni tihotapski združbi V Sloveniji so v nedeljo potekale zaključne aktivnosti večmesečne mednarodne kriminalistične preiskave s področja tihotapljenja prepovedanih drog. Zaradi sumov kaznivih dejanj tihotapljenja različnih vrst prepovedanih drog z območja zahodnega Balkana v EU sta se izvedli dve hišni preiskavi, so sporočili iz Generalne policijske uprave. V skupni kriminalistični preiskavi, ki je potekala več mesecev, so slovenski preiskovalci sodelovali z varnostnimi organi BiH. Tiskovna agencija Federacije BiH Fena je že v nedeljo dopoldne poročala, da akcija pod imenom Global poteka v organizaciji ministrstva za notranje zadeve Republike srbske. Uperjena je proti organizirani skupini oseb iz Slovenije, Črne gore in BiH, ki jo sumijo trgovanja s kokainom in marihuano. V okviru akcije so v BiH v nedeljo pridržali osem oseb iz dveh kriminalnih skupin, ki sta se ukvarjali s tihotapljenjem mamil, je sporočilo tožilstvo BiH. Ob tem je navedlo, da so v nedeljski akciji sodelovali tudi preiskovalci iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Nizozemske in Nemčije, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot poroča agencija Fena, so kriminalisti ugotovili, da je organizirana skupina oseb iz Slovenije, Črne gore in BiH vpletena v mednarodno trgovino s kokainom z Nizozemske in Danske proti srednji in južni Evropi. Hkrati pa ista kriminalna združba prek istih poti prodaja tudi marihuano iz Črne gore preko BiH in Slovenije proti državam zahodne Evrope. Eurobarometer: Slabšanje seznanjenosti mladih o nevarnostih drog Po podatkih raziskave evropskega javnega mnenja Eurobarometer se seznanjenost mladih Evropejcev, starih med 15 in 24 let, o nevarnostih in tveganjih uživanja drog v zadnjih letih poslabšuje. Mladi manj informacij o škodljivosti drog prejmejo tako na spletu kot tudi iz medijev in preko šolskih preventivnih programov. Več kot 29 % mladih je odgovorilo, da v zadnjem letu niso bili obveščeni o učinkih in tveganjih t. i. legalnih drog, ki imajo podoben učinek kot nelegalne droge. Raziskava ob tem kaže, da se je od leta 2011 število tistih, ki so poskusili tovrstne droge, s petih povečalo na osem odstotkov. 68 % tistih, ki so nove psi-hoaktivne substance posku- Fotografija je simbolična. sili v zadnjih 12 mesecih, so jih pridobili od prijatelja, 27 % pa jih je kupilo od preprodajalca. Mladi se ob tem v glavnem še naprej strinjajo, da droge, kot so heroin, kokain in ekstazi, ostanejo prepovedane. Mnenja pa so veliko bolj deljena glede marihuane. 53 % mladih namreč njeno prepoved podpira, medtem ko jih 45 % meni, da bi morala biti dovoljena pod določenimi pogoji. Kot kažejo študije Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), se eksperimentiranje z drogo pogosto začne prav v šolskem obdobju, saj naj bi po ocenah četrtina mladih, starih 15 in 16 let, že uživalo prepovedano drogo. V raziskavi Eurobarometer Mladi in droge je sodelovalo več kot 13.000 državljanov članic EU. (sta) Osebna kronika Rojstva: Nataša Širovnik, Apače 114, Lovrenc na Dr. polju - deklica Julija Katarina; Nataša Meznarič, Pohorje 21, Cirkulane - deklica Sara; Lea Skok, Ul. 5. preko-morske 16, Ptuj - deklica Ela; Martina Marinšek Fidler, Kraberk 22 a, Loče - deklica Ana Marija; Polonca Arbeiter, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - deček; Adrijana Perko, Pršetinci 34, Sv. Tomaž -deček Alen; Sabina Antonič, Terbegovci 24, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Izabela; Barbara Dončec, Ul. Nikole Tesle 3, Kidričevo - deklica Inja; Saša Galun, Tovarniška c. 9, Kidričevo - deklica Ela; Blanka Erjavec, Biš 58 e, Trnovska vas - deček Davor; Melita Vogrinec, Stojnci 138 a, Markovci - deček Žiga; Ines Ivančič, Ul. 5. peko-morske 9, Ptuj - deček Taj; Petra Stiplovšek, Spodnje Negonje 13 c, Rogaška Slatina - deček Oskar; Dušanka Brumen, Ul. talcev 23 a, Miklavž na Dravskem polju - deček Tilen; Mateja Sajko, Krivi Vrh 11, Sv. Ana v Slovenski goricah - deklica Klara; Mojca Horvat, Šalovci 43, Središče od Dravi - deklica Mia. A Umrli so: Mali ,<5=1, rija Pauko, roj. Kiseljak, Gerečja vas 71 a, roj. 1935 - umrla 29. avgusta 2014; Marija Jaušovec, Stanovno 51, roj. 1929 - umrla 28. avgusta 2014; Marija Črešnik, roj. Kosec, Borovci 38, roj. 1930 - umrla 30. avgusta 2014; Stanislav Skrbinšek, Zgornja Hajdina 95, roj 1933 - umrl 29. avgusta 2014; Marija Topolovec, roj. Emeršič, Gradišče 31, roj. 1936 - umrla 29. avgusta 2014; Marijan Brumen, Biš 63, roj.1949 - umrl 29. avgusta 2014; Terezija Matjašič, Zagojiči 21, roj. 1938 - umrla 16. avgusta 2014; Boris Pelcl, Ptuj, Peršonova ul. 33, roj. 1944 - umrl 31. avgusta 2014; Ana Ciglar, roj. Zamuda, Ptuj, Kajuhova ul. 1, roj. 1923 -umrla 4. septembra 2014; Ivan Kramer, Ptuj, Draženska c. 28, roj. 1935 - umrl 27. avgusta 2014; Marija Ozmec, roj. Anderlič, Velika Nedelja 1 a, roj. 1930 - umrla 28. avgusta 2014. Ii Poroka - Ptuj: V^---"" Darjan Podgoršek, Placerovci 14 b, in Valerija Preac, Gorišnica 143. Napoved vremena za Slovenijo Til oblačen, meglen, grda, deževna jesen. Danes bo povečini sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Jutri popoldne bo oblačnost naraščala in predvsem v zahodni in severni Sloveniji bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno oblačno, padavine in nevihte bodo od zahoda zajele vso Slovenijo. V četrtek bo oblačno in deževno. Foto: arhiv