Starka
Tam po zmrzlem snegu           Starka pa veselo
starka zima gre,                      stopa in glasno
v kožuh bel zavita                 se smeji: »He; moje
stopa čez polje. . .                 je zdaj polje to!
Tiho in pokojno                     Moje so te njive,
vse polje leži,                         moj je tamkaj log
sanja o pomladi,                     in dobrave širne . . .
sreči prešlih dni . . .               moje vse okrog!"
Glasno in veselo starka se smeji, a polje o vesni sanja in molči, —
Vekomir
Usmilite se gladnih ptičkov! j