2/07 št. brezplačno M A J 2 0 07 Štorski občan Čestitke ob občinskem prazniku SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Pred nami je praznična številka Štorskega občana. Poleg drugih vsebin iz vsakdanjega življenja in dela naših občanov v njem objavljamo tudi letošnje občinske nagrajence. To so ljudje, ki so na takšen ali drugačen način s svojim delom in požrtvovalnostjo sami ali skupaj s sodelavci dosegli več od povprečja. Izkazali so se bodisi na kulturnem, socialnem ali gospodarskem področju in delovali v dobrobit naših občanov ter s tem prispevali k splošni prepoznavnosti in razvoju naše občine. Prav je, da se jim tudi na takšen način zahvalimo. Občinski praznik pa je tudi priložnost, da vas seznanimo z našim delom. O načrtih, ki bi jih kot župan skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo v tem mandatu želel uresničiti, sem že pisal, zato se na tem mestu ne bi ponavljal. Izpostavil pa bi nekatere projekte, ki že tečejo. Prvi je obnova kulturnega doma, ki bo do konca tega leta obnovljen do te mere, da bomo v uporabo predali tudi veliko dvorano. Druge prostore namreč nekatera kulturna društva že pridno uporabljajo, oziroma jih bodo v kratkem. V času šolskih počitnic, julija, bomo pričeli z zamenjavo azbestne strešne kritine na vrtcu Lipa. V polnem teku je tudi obnova in dograditev doma starejših občanov na Lipi, ki ga izvaja hčerinska družba podjetja Nivo d.d., družba Dom Lipa. Drugemu investitorju, podjetju Ceste Mostovi Celje d.d., pa bo v kratkem času izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo treh večstanovanjskih objektov. In seveda, da ne pozabim na najpomembnejši projekt, »nadvoz Lipa«, v teh dneh se je iztekel rok za oddajo ponudb in srčno upam, da bo kmalu znan izvajalec del ter da se bo na pragu poletja začel izvajati tako dolgo pričakovani projekt. V upanju, da bomo ob občinskem prazniku naslednje leto lahko pisali o dokončanih projektih, ki sem jih izpostavil zgoraj, in o realizaciji drugih, manjših, vendar pa nič manj pomembnih, vam spoštovane občanke in občani ob občinskem prazniku občine Štore iskreno čestitam in vas hkrati vabim na osrednjo proslavo, ki bo v četrtek, dne 31. maja 2007, ob 19.00 uri v dvorani osnovne šole Štore. Miran Jurkošek župan občine Štore ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO OBVESTILA O ... AKTUALNI DOGODKI VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 4 9 19 20 22 24 28 29 34 38 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne Skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 13.00 - 15.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 11.00 - 13.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store. si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke konec meseca avgusta pričakujemo vaše prispevke do 10. 8. 2007. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. MAJ 2007 December 2006 3 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN S SEJE OBČINSKEGA SVETA 4. redna seja občinskega sveta občine Štore je bila v sredo, 07. marca 2007. Na dnevnem redu je bilo 6 točk, med katerimi želimo izpostaviti le najpomembnejše. Občinskemu svetu je bil predstavljen tudi dopolnjen načrt razvojnih programov, ki se lahko med letom še spreminja. Dopolnjen je z naslednjimi projekti: nakup gasilskega avta za PGD Prožinska vas, ureditev gasilskega doma in okolice, vzdrževanje lesenih mostov, ureditev parkirišča in prometa pri OŠ Štore, podaljšanje kanala Kompole, obrtna cona Štore vzhod, občinski lokacijski načrt Kompole in Svetina, obrtna cona Prožinska vas, nakup zemljišč na Svetini in v Kompolah, športna dvorana na Lipi, ureditev igrišča in okolice v spodnjih Štorah, ureditev ograje in nakup igral v vrtcu Lipa ter notranja ureditev vrtca Lipa. Svetnikom je bil predstavljen tudi program prodaje občinskega stvarnega premoženja, gre za prodajo nezazidanih gradbenih parcel v Kompolah in prodajo bivše Ljudske tehnike (knjižnice) na Lipi. Občinski svet je obravnaval končno verzijo osnutka proračuna za leto 2007 in sprejel odlok o proračunu občine Štore za leto 2007. Svetniki so bili seznanjeni z informacijami v zvezi s cepljenjem deklic proti raku materničnega vratu. Glede na to, da še ni znano, kdaj naj bi zadeva prišla pod okrilje države, saj bi se naj vlada RS v letu dni odločila, ali bo cepljenje financirala iz zdravstvene blagajne, so svetniki sprejeli sklep, da se bo o cepljenju deklic proti raku materničnega vratu odločalo pred sprejetjem proračuna za leto 2008, v letu 2007 pa naj bi se izvajala osveščanja in predavanja na to temo. Ker je občina Štore soustanoviteljica javnega zavoda regionalnega študijskega središča v Celju, ter zaradi dejstva, da bodo v kratkem pričeli z javnim razpisom za izbiro novega direktorja, so spremenili statut, kjer so na novo določili pogoje za imenovanje direktorja, zato so svetniki občinskega sveta občine Štore sprejeli sklep o spremembi 10. člena odloka o ustanovitvi JZ RŠS, ki govori, da direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa ter ob soglasju ustanoviteljev. Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje naslednje pogoje: • • • • • je državljan Republike Slovenije, ima univerzitetno izobrazbo, aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in ima strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti, predloži vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje. Urška BUSER V prejšnji številki Štorskega občana nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri prispevkih iz šole je prišlo do zamenjave avtorjev člankov. O uspehu osnovne šole Štore na Poljskem so pisali Kim Majoranc, Nejc Urisk in Nives Slemenšek, avtorica članka šolskega športnega društva OŠ Štore pa je Maja Berčon, prof. Za napako se opravičujemo. Odbor za izdajo časopisa 4 MAJ 2007 DOBITNIKI PRIZNANJ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Občinska priznanja v letošnjem letu prejmejo: SAMO LORGER – plaketa OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN Samo Lorger, rojen 15. 05. 1991, s stalnim bivališčem na Pečovju 4a v občini Štore, je član karate kluba Štore že od leta 1998. V osmih letih trdega dela je dosegel vrsto odličnih uvrstitev na državnih in mednarodnih tekmovanjih. V letu 2006 je kronal svoje uspehe še z osvojitvijo prvega mesta na državnem prvenstvu v Vrhniki. Tako je postal državni prvak v svoji kategoriji in vzor vsem tistim športnikom, ki želijo ponesti ime Štor širom Slovenije in tudi preko naših meja. Samu je to uspelo in ponosen je na kraj Štore, ki mu je nudil vse pogoje za doseganje zastavljenih ciljev. IVANA TOFANT – plaketa Ivanka Tofant, rojena 27. 06. 1947, s stalnim prebivališčem Kompole 17 v občini Štore, je že vrsto let močno angažirana v društvu upokojencev, poleg tega pa se v svojem prostem času ukvarja še s koordinacijo pri pomoči starejšim občanom štorske regije. Pomoč jim nudi pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjstva in ohranjanju socialnih stikov. Je ženska z velikim čutom do sočloveka in predana humanosti. Svoje znanje pri pomoči ljudem uspešno gradi na projektu »starejši za starejše«. Zaradi vseh človeško ljubih opravil Ivana Tofant nedvomno zasluži priznanje. ŽIVEX d.o.o. – bronasti grb Podjetje ŽIVEX d.o.o. je družinsko podjetje Žižmondovih, ki je bilo ustanovljeno v letu 1993 z sedežem v Volčji Dragi. Med prvimi so kupili zemljo v 1. industrijski coni, zgradili trgovino, nakar so kmalu ugotovili, da imajo premalo prostora, zato so se v teh slabih desetih letih že dvakrat širili. V trgovini imajo širok asortiman – za dom, vrt ter sadjarje in vinogradnike. Trgovina z okolico je lepo urejena. Zaposlujejo 26 ljudi, med njimi pa je kar nekaj naših občanov, osebje v poslovalnici je prijazno in strokovno podkovano. Trgovina ŽIVEX je prepoznavna v občini, saj vsako leto prireja dneve odprtih vrat z ugodnimi nakupi in priznanimi ansambli. Prav tako prisluhnejo društvom z raznoraznimi donatorstvi ter blagovnimi nagradami za srečelove. ŽIVEX prav tako promovira ime občine Štore po Sloveniji, saj tekmujejo v prvi slovenski ligi malega nogometa, kjer so letos osvojili tretje mesto. FRANC MAČEK – bronasti grb Občan Franc Maček prejme bronasti grb občine Štore za aktivno in nesebično delo na več področjih družbenega dela. Predvsem je z zavzetim opravljanjem najvišjih funkcij zaznamoval razvoj gasilstva v našem kraju, vzporedno tudi delo v lovstvu, strelstvu, kulturi, obrambi v civilni zaščiti in prostovoljnih akcijah. Leta 2006 je v Cankarjevem domu prejel zlato odličje civilne zaščite RS. Odlikovanje občine prejme kot priznanje za vso zgoraj našteto življenjsko dejavnost. RAVAGO d.o.o. – srebrni grb Podjetje Ravago d.o.o. je v letu 2006 zgradilo nov objekt, ki se nahaja v obrtni coni na naslovu Ob Dragi 1. Tako objekt kot tudi krajinska ureditev daje kraju Štore poseben pečat. Krajinska arhitektura je prejela priznanje pri zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) in sicer Zlati svinčnik, kar pomeni najvišjo nagrado, ki jo podeljuje ZAPS za posamezno področje. Podjetje se ukvarja s prodajo tehnično zahtevnih gradbenih materialov in proizvodov, ima visoko kvaliteten kader, ki pokriva vsa potrebna strokovna znanja in vam poleg distribucije ter s tem povezanih komercialnih in logističnih storitev nudi potrebno tehnično svetovanje, tako pri snovanju in načrtovanju, kot pri izvajanju del, končno tudi pri uporabi proizvodov. V podjetju je 17 zaposlenih. Poleg dobrega kadra, jasne filozofije in vizije jih odlikujejo tudi izjemno kvalitetni in uporabni materiali in proizvodi, kvalitetne gradbene rešitve in zadovoljni poslovni partnerji in prijatelji. Urška Buser MAJ 2007 5 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN VARSTVO PRED HRUPOM Zaradi večkratnih vprašanj občanov, kako je v občinskem odloku urejeno področje varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju, objavlja občinska uprava občine Štore izvleček iz Odloka o javnem redu in miru v občini Štore, ki ga je sprejel občinski svet na svoji 14. redni seji 12. 5. 2005. Celotno besedilo odloka je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije št. 54, ki je izšla 3. 6. 2005. III. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN ŽIVLJENJSKEM OKOLJU 5. člen Zaradi hrupa v naravnem in življenjskem okolju je v naravnih območjih, v območjih namenjenih bivanju, v neposredni bližini šol, zdravstvenega doma in v trgovsko – poslovnih območjih prepovedano: • uporabljati kosilnice, škropilnice, žage in druge naprave z motorji, ki povzročajo visoke ravni hrupa v času od 21. do 6. ure od ponedeljka do sobote in ob nedeljah in praznikih. (omejitve ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del in za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo), • voziti vozila na motorni pogon brez naprav za dušenja zvoka, • uporaba televizijskih, radijskih sprejemnikov in drugih akustičnih aparatov ali naprav ter glasbil na način , ki moti druge ljudi. Izjemoma se lahko uporabljajo naprave iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, tako da začasno ali občasno povzročajo prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom, in sicer na javnih prireditvah in javnih shodih, če organizator predhodno pridobi dovoljenje pristojnega občinskega organa. Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, nadzor in kazni se uporabljata Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96) in Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95). Jože Šepec, strokovni sodelavec RK CELJE obvešča, da bo 6. junija 2007 na področju občine Štore organizirano pobiranje oblačil, posteljnine, odej, bele tehnike, skratka vsega, kar je še uporabno. Očiščene in zložene stvari zložite v škatle ali povežite v svežnje. S pobiranjem pričnemo ob 15.00 uri. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča: • Osnovna šola Štore, • Prva garaža na Čečevem, • Dom upokojencev na Lipi, • Kozolec v Laški vasi, • Osnovna šola Kompole, • Draga pri g. Leljaku, • Gasilski dom Štore, • Gasilski dom v Prožinski vasi, • Občina Štore pri zadnjem vhodu. V kolikor imate večje stvari, pokličite in oglasili se bomo domov. Marija LAMUT 6 REPUBLIKA SLOVENIJA MAJ 2007 ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO Ministrstvo za javno upravo obvešča, da je zaradi spremembe Uredbe o upravnem poslovanju, ki bo začela veljati 1. maja 2007, spremenjena veljavna ureditev uradnih ur državne uprave, to je upravnih enot in območnih enot organov: OBVESTILA O ... MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Davčnih uradov z izpostavami, Carinskih uradov z izpostavami, Območnih enot uprave RS za javna plačila, Območnih geodetskih uprav z geodetskimi pisarnami, Območnih uradov veterinarske uprave, razen veterinarske inšpekcije, z izpostavami, Uprav za obrambo z izpostavami, Izpostav uprave za zaščito in reševanje s pisarnami, Centrov za socialno delo, Območnih služb z uradi za delo Zavoda RS za zaposlovanje Slovenije, Območnih enot in izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območnih enot in izpostav Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skladu z navedeno spremembo bodo uradne ure: v ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 ure, v sredo od 08.00 do 18.00 ure, v petek od 08.00 do 13.00 ure. V Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju bodo uradne ure na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v izmenah in posluje s strankami: v ponedeljek, torek in četrtek od 08.00 do 18.00 ure, v sredo od 08.00 do 19.00 ure, v petek od 08.00 do 14.00 ure. Uradne ure bodo v vseh upravnih enotah in območnih enotah tudi vsako prvo soboto v mesecu (ali drugo, če prva pride na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan) od 8.00 do 12.00 ure. Prva delovna sobota bo 5. 5. 2007. OBVESTILO - TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Avto Celje obvešča, da bodo tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov v sredo, 30. 05. 2007, od 13.00 do 14.00 ure, pri krajevni skupnosti Svetina. Za dodatne informacije pokličite na telefon 041/ 203-201 Avto Celje, tehnični pregledi 7 MAJ 2007 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN “ŠTORE NA NOGE” Obveščamo vas, da bo v nedeljo, dne 17. 06. 2007 s pričetkom ob 17.00 uri potekal projekt »ŠTORE NA NOGE«. Namen projekta je približati otrokom športne dejavnosti v obliki plesa, druženja in gibanja, z zabavo in animacijo otrok vseh starostnih skupin. Otrokom želimo ponuditi zdrav način preživljanja prostega časa. Projekt se bo odvijal v Štorah, in sicer:  v prostorih osnovne šole Štore (učni del projekta),  na stadionu NK Kovinar Štore (nastop pred starši in občani). Pri tem projektu sodelujejo:  ekipa plesne šole Devžej (učitelji, vaditelji),  zavod za sodobno izobraževanje Sofistus (animacija otrok čez cel dan z animatorji Sofistka),  breakdance skupina »Celje Attack« (državni prvaki, doseženo 5. mesto na evropskem prevenstvu in udeleženci prihajajočega svetovnega prevenstva v tej zvrsti plesa),  plesni pari latinsko-ameriških in standartnih plesov plesne šole Devžej (državni prvaki, udeleženci svetovnih turnirjev širom po Evropi in svetovnih prvenstev) ter  osnovnošolski otroci vseh starostnih skupin. Ker bo projekt potekal od jutra do večera, se na vas obračamo s prošnjo za pridobitev  malic: • sendviči s klobaso, sendviči s sirom in zelenjavo, • voda (lahko tudi z različnimi okusi), negazirane pijače, • sadje (jabolka, banane, pomaranče ...);  kosil: • ker bo prireditev potekala ves dan, želimo otrokom zagotoviti en topel obrok, iz naših izkušenj bi bilo najbolj primeren obrok: paradižnikova omaka s čufti in pire krompirjem. Projekt bo medijsko podprl Sofistkov časopis, v katerem bo objavljen članek o tem dogodku. V njem bodo omenjeni vsi, ki so ta projekt tudi omogočili. Želje in cilji organizatorjev so v prihodnosti omogočiti otrokom ples in animacijo skozi vso šolsko leto. Tu je mišljena predvsem udeležba otrok na ŠPF-ju (šolsko plesnem festivalu). ŠPF je tekmovanje osnovnošolcev v različnih plesih na področnem, medobčinskem in državnem nivoju. Ciljna skupina so predvsem tisti otroci, katerih starši si zaradi finančne stiske tega ne morejo privoščiti. Zmoremo marsikaj, saj smo v plesu vajeni trdega, profesionalnega dela. Srečujemo se s konkurenco najbolj razvitih držav. Povezani v skupnih projektih, kljub omejenim možnostim in naši relativni majhnosti, dokazujemo, da smo uspešni, da zmoremo in znamo biti najboljši. Organizator in idejni vodja projekta Vesna Tatalovič, vaditeljjica plesne šole Devžej 8 MAJ 2007 OBNOVA SE JE PRIČELA Vsakdo, ki je v zadnjem času obiskal Svetino, je gotovo opazil, da je cerkev Marije snežne obdana z gradbenim odrom. Postavitev odra je nujno potrebna za varno zamenjavo kritine na zvoniku in ladji. Kakor gotovo že veste, je bila več kot 500 let stara gotska cerkev prvotno pokrita s skrilom. Zaradi dotrajanosti kritine in strešne konstrukcije je bilo potrebno v 70-tih letih prejšnjega stoletja v celoti zamenjati strešno konstrukcijo. Ker novega skrila takrat ni bilo mogoče dobiti, je dobil zvonik začasno kritino, lesene skodle. Te so sedaj propadle do takšne mere, da se je na zvoniku že pričela delati škoda. Ker je tudi stari skril na ladji pričel puščati, smo se znašli pred zahtevno nalogo, zamenjavo kritine na celotni strehi cerkve. V soglasju z g. župnikom in županom občine Štore je bil v lanskem letu imenovan odbor, ki ima nalogo, da zbira finančna sredstva in vodi obnovo strehe. Kljub pomisleku nekaterih, ki trdijo, da bi bila bakrena pločevina najidealnejša kritina, smo prisluhnili zahtevi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, območna enota Celje, ki je v pogojih za obnovo strehe zapisal, da je skril edina dopustna kritina tega edinstvenega objekta v Sloveniji. Na podlagi javnega razpisa je bilo za izvajalca del izbrano »krovstvo Podgrajšek s.p.« in z njim podpisana pogodba, iz katere izhaja, da bo do konca julija 2007 za 154.000 eurov, kolikor znaša predračunska vrednost del, prekril celotno cerkev. Čeprav so se dela že pričela, pa vseh potrebnih sredstev še nimamo zagotovljenih. Kljub 50-odstotnem sofinanciranju Ministrstva za kulturo, prispevku občine, posameznikov in nekaterih podjetij nam še vedno manjka dobrih 30.000 eurov. Zato bi bil vsak vaš prispevek več kot dobrodošel. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi zmogli uspešno končati sanacijo ostrešja in kritine ter s tem omogočili naslednjim generacijam občudovanje tega kulturno-zgodovinskega spomenika širšega pomena, predvsem pa obiskovanje in romanje v to znano svetišče. Leopold Vrbovšek MAJ 2007 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 10 NESREČA NE POZNA PRAZNIKOV in Klemna - OŠ Štore, Rdeči križ, mestna občina Celje, številna podjetja, samostojni obrtniki, medijske in novinarske hiše ter vsi ostali s čutom za solidarnost. Odzvala se je tudi RTV Slovenija, kjer so v oddaji ‘Spet doma’ zbirali finančna sredstva za sanacijo razmer, s humanitarno akcijo ‘Iskrice v žalostnih očeh’ pa pričenja Ob največjem krščanskem prazniku, Veliki noči, je dne 07. tudi Nedeljski dnevnik. 04. 2007 v popoldanskih urah zagorel dom družine Kapel v Javorniku. Kljub prizadevanju sosedov, gasilcev PGD Svetina, Kmalu novi dom Štore in Prožinska vas, ki so požar pogasili in zavarovali okoliška Že sedaj lahko rečemo, da so ljudje dobre volje poskrbeli, da imajo poslopja, je stanovanjska hiša utrpela takšne poškodbe, da je člani družine Kapel v očeh že tudi iskrice sreče, kakor tudi iskreno praktično v celoti uničena. Ostrešje je v celoti pogorelo, hkrati pa hvaležnost. Smo na pol poti; povrnili smo jim upanje, s skupnimi je ogenj zajel tudi stanovanjske prostore. Iz goreče hiše so prisebni močmi pa bomo tudi dosegli, da se bo družina pred zimo vrnila sosedje rešili nekaj osebnih stvari in opreme, večina stvari pa je v svoj dom. bilo v požaru uničenih. 130 let je obnovljena, mogočna kmečka hiša kljubovala vsem neprilikam, tokrat pa je v samo petnajstih minutah šestčlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma, nemočna, v solzah, ostala brez doma in upanja na prihodnost. Tako smo odstranili ostanke ostrešja in poškodovanih zidov, statično smo sanirali kletne prostore, zabetonirali ploščo, pričeli z zidanjem … Ko boste prebirali te vrstice, se bo obnovljeni dom Po poročilu kriminalista UJV Celje je nesrečo povzročil kratek stik že ponašal s streho. Novi dom tlorisno ne bo tako velik, kot je na električni instalaciji. bila prvotna hiša, vendar pa bo funkcionalno bistveno bolje Ko se je iz pogorišča še vil dim, je mesto nesreče obiskal župan izkoriščen. Miran Jurkošek in nesrečno družino tolažil z upanjem in obljubo takojšnje pomoči občine Štore. Sreča je v dajanju Sosedje, sokrajani in sorodniki smo takoj priskočili na pomoč, Velika razlika je med tragedijo in nesrečo. Najpomembnejše tako da smo člane družine oskrbeli z najnujnejšimi potrebščinami pri vsem tem je, da nesreča ni terjala človeškega življenja, kajti in jih nastanili v sosednji ‘Gočevi kašči’, hkrati pa smo se tudi materialne dobrine so nadomestljive, človeškega življenja pa ni nemudoma lotili sanacije pogorišča. moč povrniti. Človek redko sreča toliko sočutja, solidarnosti, pripravljenosti za Pomoč še prihaja pomoč in dobrote med ljudmi, kot sem jo sam v tem času, odkar Svet KS Svetina se je nemudoma sestal na izredni seji in imenoval se je zgodila nesreča. Prežet sem z radostjo, ko vidim, da je v tričlansko komisijo, ki koordinira pomoč sokrajanov v denarni ali današnjih časih, ko smo tako vpeti v tok časa, da ne utegnemo materialni obliki. pozdraviti soseda in obiskati prijatelja, v ljudeh še vedno toliko Akcija zbiranja pomoči je še v teku, zato pozivamo vse, da po pozitivne energije in nesebičnih vrlin. Ob tem dogodku nas bo svojih zmožnostih pomagajo družini v nesreči. veliko v praksi spoznalo pregovor, da je večja sreča v dajanju kot Zagotovili smo strokovno pomoč pri sanaciji in sprejeli sklep, da prejemanju. Škoda je le, da se mora za takšna spoznanja zgoditi bomo zbirali donatorska sredstva za pomoč pri sanaciji požara nesreča. na transakcijskem računu KS Svetina (TR 01100-6000014185 – ‘sanacija požara’ – banka Slovenije - uprava za javna plačila). Na pomoč so se odzvali tudi drugi, na primer matična šola Mateja Jani Jurkošek MAJ 2007 KAJ BI MI BREZ DOBRIH LJUDI se sprašuje Marinka Kapel iz Javornika nad Štorami Nesreča ponavadi pride takrat, ko jo najmanj pričakujemo. Na velikonočno soboto, ko praznujemo največji krščanski praznik, je v vasi Javornik zagorelo. Z besedami je težko povedati, kaj je doživljala družina Kapel, ko je nemočna strmela v ognjene zublje. V nesreči pa niso ostali sami, z njimi so bili vaščani, sorodniki ter pomembni ljudje v občini, ki so še isti večer sklenili, da bodo na istem mestu pomagali zgraditi nov dom. Družino so naselili v Jelenčevo »kaščo« in s pomočjo dobrih ljudi (preveč jih je, da bi jih naštevali) mesec dni po tragediji zidovi hiše že stojijo Ogenj je uničeval tisto, kar so si s in čakajo na streho. težavo in odrekanji ustvarjali vsa leta. »V trenutku«, ki naj bi trajal Marinko povprašam, kaj poleg okrog 15 minut, so ostali brez denarja še potrebujejo. V solzah vsega, obnovljene hiše ni bilo več. pove, da jim gre včasih na tesno s Sreča v nesreči je bila, da je bila hrano, želi si, da bi razbremenila v času požara vsa družina zunaj. sosede, ki vsak dan poskrbijo tudi Idilična vasica je v trenutku za prehrano delavcev. postala kraj žalosti in solz. »Hvala vsem in vsakemu posebej Dušanu, Marinki, otrokoma ter bog vam povrni,« so besede Mateju in Klemnu ter babici družine Kapel iz Javornika. Angeli je ostal hlev in tisto, kar Ivanka Tofant so imeli na sebi. POLICIJA SE PREDSTAVI V okviru praznika občine Štore bo na nogometnem igrišču NK Kovinar Štore potekala predstavitev policije. Predstavitev bo v petek, 01. junija, s pričetkom ob 11. uri, predstavljena pa bo oprema in orožje, ki ju policija uporablja pri svojem delu. Poleg predstavitve preventivnega dela vodje policijskega okoliša (alkohol, droge, nasilje med vrstniki, nasilje v družini) bo prikazana oprema prometne policije, sodelovali bodo vodniki službenih psov, konjeniki, letalska enota, specialna enota s svojo opremo, prikazani pa bodo tudi nekateri praktični postopki policije. Po končani predstavitvi bo ob 16. uri odigrana nogometna tekma med ekipo policije in NK Kovinar Štore. Vabljeni, da si prireditev ogledate v čim večjem številu. Ivan PRELOG, vodja policijskega okoliša MAJ 2007 NA CESTI KOZJANSKEGA ODREDA 8 NOVI RAČUNI ZA OGREVANJE AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Zanimivo odločitev so pred letošnjo kurilno sezono sprejeli stanovalci stolpnice CKO 8. kalorimeter Namestili so kalorimetre, merilce, ki merijo porabo toplote v vsakem stanovanju posebej. S tem naj bi dosegli zmanjšanje nepotrebne porabe energije oz. bolj racionalno porabo. Že na začetku so bili rezultati vidni, saj je celotni račun, ki se nanaša na stolpnico, manjši za cca 15 % od primerjalne vrednosti porabe v podobni stolpnici. Nekaterim posameznikom se je vrednost porabe zmanjšala tudi do 30 %. S tem ukrepom so stanovalci očitno dosegli svoj namen in dejansko zmanjšali neracionalno rabo toplotne energije. Mnogi so se po tem ukrepu odločili zamenjati obstoječa okna z energetsko varčnejšimi. Emil KAČIČNIK 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZAKON O VARSTVU ŽIVALI 12. člen Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: - da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, - da so zaprti v pesjaku ali objektu, - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. IX. KAZENSKE DOLOČBE Vse več je nenadzorovanih napadov živali, žrtve so največkrat otroci. Ali je mogoče preprečiti tovrstne nesreče? Korak bliže rešitvi je tokrat naredila država. 45. člen (povzetek) Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena); 2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona; Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 11. člen (povzetek) Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo Da so v zakonu določene spremembe, in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi je premalo. O teh spremembah naj zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. bi bili ljudje obveščeni in tudi so, v Skrbnik psa mora na javnem mestu uradnem listu, kjer se lahko vsakdo zagotoviti fizično varstvo psa tako, da seznani z novostmi v zakonu. Ker pa je pes na povodcu. uradni list verjetno ni vsakdanje čtivo posameznega gospodinjstva, je prav, Emil KAČIČNIK da so ljudje na določene spremembe tudi drugače opozorjeni. Ker se tudi v naši občini pojavljajo določeni problemi s potepuškimi psi in neozaveščenimi lastniki, je prav, da so nam na voljo določeni podatki. Neverjetno je, kako lahko žival postane okolici nenadoma zelo nevarna, še bolj se ta nevarnost nanaša na pse, ki jih lastniki pustijo prost tekati naokrog. Psi načeloma oz. po splošnem prepričanju ne sodijo med nevarne živali, toda kako to razumejo otroci, ko se pred njihovimi očmi pojavi »zverina«, vedo samo oni. Zakon o zaščiti živali eksplicitno navaja: 12 MAJ 2007 VOŽNJA V NARAVNEM OKOLJU Območje občine Štore je poznano po svoji bogati geografski raznolikosti, predvsem gozdna območja v predelih Svetine, Javornika, Kanjuc ter Svetlega dola pa so priljubljeni cilji pohodnikov in drugih ljubiteljev narave. Med obiskovanjem teh naravnih lepot pa ne kaže prezreti, da so v gozdovih tudi živali, ki imajo tam svoj dom, svoje mladiče in svoj življenjski prostor. V zadnjem času so modni trendi in materialna blaginja na trg lansirali prevozna sredstva, ki so namenjena predvsem za vožnjo po brezpotjih, izven utrjenih stez in cest. Gre za »štirikolesnike«, katerim družbo delajo razni cross in enduro motorji. Vsekakor je voznikom vožnja po brezpotjih v užitek, kar pa ni moč trditi za gozdne živali, lastnike kmetijskih zemljišč ter občane, ki jih hrup motoriziranih pohodnikov moti. Med pogovori z občani, lovci, gozdarji ter pohodniki je zaznati vse več pritožb zaradi tovrstnih ravnanj. Vožnjo v naravnem okolju v RS ureja Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, objavljena v Uradnem listu RS št. 41-1694/2004., zato ne bo odveč nanizati nekaj členov Uredbe. 1. člen Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon), in s kolesi. Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih objektov MAJ 2007 republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. 2. člen Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je dovoljeno ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. 7. člen Z globo 40 EUR, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 1. vozi, ustavlja ali parkira kolo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe; 2. ustavlja ali parkira kolo v nasprotju z 2. členom te uredbe. Z globo 41,73 EUR, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: 1. vozi, ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe; 2. ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju 4. člen z 2.členom te uredbe; Na gozdnih cestah in na cestah z 3. uporablja vozilo na motorni pogon makadamskim voziščem v gozdnem v nasprotju s 4. členom te uredbe. prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, Pooblaščene osebe iz 5. člena te uredbe regijski in krajinski parki, vodni izterjajo denarno kazen za prekrške, rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s določene v prejšnjih dveh odstavkih. posebnim namenom) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni To so torej uradne »prepovedi in pogon ali njihova uporaba za testne omejitve« glede voženj v naravnem in kros vožnje, športne, tekmovalne okolju, kar pa domnevnih kršiteljev in reklamne vožnje ter njim podobne vsekakor ne odvrne od tovrstnih dejanj. oblike uporabe. Zaradi morebitne hude krvi, jeze in slabe volje pa apeliram na lastnike 5. člen tovrstnih prevoznih sredstev, naj Nadzor nad izvajanjem te uredbe svoje ravnanje prilagodijo zakonodaji, opravljajo inšpektorji za varstvo predvsem pa okusu dobrega razuma in okolja in policija, na gozdnih in medsebojnega spoštovanja. kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih Ivan PRELOG, zavarovanih naravnih znamenitosti. vodja policijskega okoliša 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 14 OBČINA ŠTORE IN NJENO OKOLJE (prispevek za razmislek odboru za okolje v občini Štore) Ljudje se le počasi ekološko osveščamo. Odmetavanje komunalnih odpadkov in spuščanje gospodinjskih ter tehnoloških odpadnih voda, gnojnice ... neposredno v vodotoke, je še vedno tudi v naši lokalni skupnosti nekaj povsem običajnega. Samo ob glavnem toku Voglajne so v letu 2003 evidentirali 71 divjih odlagališč, za pritoke Voglajne podatkov ni, vendar jih je vsaj toliko, kot ob reki. In ko najbolj ozaveščeni ekologi trdijo, da bomo nekje v bodočnosti bili vojne za pitno vodo, je zdaj res zadnji čas, da se vsi občani, posebej še biologi, gozdarji, kmetje, lovci, ribiči, v največji meri angažiramo za lepše okolje, kar bo pogoj za obstoj gozdne in vodne faune in flore. Akcije za čistejši bivalni prostor Zadnjih 12 let obstoja občine Štore smo se v akcije za lepši in čistejši bivalni prostor – naravo vključevali dijaki, študentje, člani Sveta občine, predvsem pa lovci LD »Bojansko« in ribiči RD »Voglajna«. Vsakoletna poročila obeh družin vsebujejo tudi podatke o skrunjenju narave in protizakonitem poseganju v prostor. Predsednik LD »Bojansko« je na letošnjem občnem zboru govoril o nesprejemljivem divjanju neregistriranih štirikolesnikov po gozdovih in poljanah, česar nihče ne nadzoruje, zavira ali sankcionira. Živali imajo 100-krat ostrejši sluh kot človek, lahko si predstavljamo, kako nanje vpliva ta grozni hrup motorjev. Kot član lovske družine že 25 let hodim po revirjih in fratah naših 4100 hektarjev lovišč. Puška ni ravno moj element, narava in gozdovi v njej vsekakor. Saj res, koliko občanov pozna geografsko mejo naše občine, ki je hkrati tudi lovska meja?! Lovci smo jo pripravljeni zainteresiranim skupinam pokazati, morda etapno. Ob vsej mizeriji divjih odlagališč po hostah, grapah in udrtinah se lahko človek zgolj zgrozi. Ko sem skozi leta vse to opazoval, fotografiral in tudi pisal o zločinu, ki ga povzroča človek sebi v škodo, sem razmišljal o besedah slovenskega poeta takole sto let nazaj, ko je, očaran nad svojo rodno grudo, tem »kinčem nebeš-kim »zapel: »HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI IN PIL NJE PRELESTI«. Tudi v odnosu do okolja se približajmo Evropi Zdaj imamo evropsko zakonodajo in potrebno se bo začeti vesti evropsko, še posebej, kar se okolja tiče. Ne bo več mogoče tiščati po nojevsko glave v pesek, predvsem tega ne bodo mogli početi voditelji družbe na vseh nivojih. Od občine do države, češ volitve so blizu, ne gre dražiti ljudi. Menim, da je večina ljudi okoljsko že »švedsko zavestna«, pri redkih posameznikih pa ne gre čakati še tri generacije, da bodo njihovi vnuki to morda postali. Pravila zakonov so jasna in obvezna za vse državljane. Občani Štor živimo v lepem kraju. Ko je aktualni premier lani obiskal našo občino, so mi njegovi ljudje to sami rekli. V občinskih organih preteklih let nam je uspelo priskrbeti zabojnike za odpadke za vsa gospodinjstva na Svetini in v Štorah z zaselki, zdaj je na novi občinski oblasti, da pristopi k rešitvi odpadkov in hrupa v lepi štorski naravi. Vrhunsko izobraženim ljudem, članom odbora za okolje, ne bo lahko, vendar gojimo zaupanje vanje. Gre zgolj za izpolnitev tistega, kar veleva črka zakona. Demokracija ni to, da lahko posameznik izigrava večino, ravno nasprotno. Sicer pa so že stari Grki trdili in učili narod, da je demokracija privilegij ozaveščenih in primerno izobraženih ljudi. Spremembe na boljše Vsak občan naše lokalne skupnosti najbolj pozna svoje lastno okolje, to je logično. Ribiči vedo vse o vodni in obvodni favni in flori, lovci o gozdni. Ker se prav ti dve organizaciji vsako leto pogovarjata o istem problemu uničevanja okolja, sem preko LD »Bojansko« in kolega M.Š. pridobil spisek vseh registriranih divjih odlagališč občine Štore, ki ga v tem članku ne priobčujem, pač pa ga dostavljam odboru za okolje občine, da se izreče o njem. Planinci, ribiči, lovci, turistično društvo in še kdo smo v prvih vrstah zainteresirani pri pomoči za spremembo žalostnega stanja na boljše. In ob koncu še predlog odboru za ureditev »bisera«, za katerega se ne zmenimo in ga malo občanov pozna, za sanacijo le-tega pa bi se dalo dobiti tudi evropske denarce. V kilometrski soteski, strugi Bojanskega grabna, ki deli zaselka Pečovje in Laška vas, je vse še nekako v prvinskem stanju, divje in zabasano s podrtimi drevesi. Začne se pri odcepu za pot »na Marijo« in konča pri »Mirtovi leseni hiši« ob koncu soteske. Čista voda, pitna iz potoka, hladna v poletni vročini, pravi naravni hladilnik. Ob ureditvi poti, drevja, morda tu in tam še kakšne klopi, bi bil lahko to pravi občinski sprehajalni biser v naravi. Na levi strani, gori v skalah, je bila nekoč »fantovska jama«, na desni je Srebotnik. Prelepo, divje okolje! Spodaj proti urbanemu naselju, od prve hiše R.Z. naprej do iztoka v Voglajno, pa je vse drugače, saj se fekalije v Bojanski potok, nekoč poln rib, iztekajo z obeh bregov. Žalostno, a resnično. Spremenimo, ljudje, naše vedenje do narave, takoj, zdaj! Omogočimo našim vnukom tisto ali delček tistega, kar je bilo nam dano uživati. Ohranimo okolje! H v a l a. Jože KRAGELJ - JOK MAJ 2007 ENAKOST SPOLOV IN LOKALNI RAZVOJ Urad za enake možnosti izvaja skupaj z Luksemburgom in Dansko projekt z naslovom Enakost spolov in lokalni razvoj, v okviru katerega je bila v marcu 2007 izvedena delavnica v savinjski statistični regiji, na katero smo bile vabljene uslužbenke in uslužbenci občinskih uprav ter mestne in občinske svetnice in svetniki. Urad za enake možnosti si prizadeva za uveljavljanje načela enakosti žensk in moških, saj se ob sistematičnem spremljanju položaja žensk ugotavlja, da smo še vedno diskriminirane zaradi spola na vseh področjih družbenega življenja. Neenako obravnavanje žensk se pojavlja na različnih področjih: na področju zaposlovanja in delovnih razmerij, izobraževanja, na političnem, ekonomskem, socialnem in drugih področjih. Ženske pogosto v slabšem položaju Ženske smo pogosto v situaciji, da je po koriščenju starševskega dopusta naše delovno mesto ukinjeno; da smo več let zapored zaposlene za določen čas, ko zanosimo, pa naše delo naenkrat ni več potrebno; da nas spolno nadlegujejo moški kolegi in moramo zaradi šikaniranja zapustiti delovno mesto; da smo pri delodajalcu zaposlene že vrsto let in opravljamo svoje delo korektno in vestno, ko pa se ponudi priložnost napredovanja, napreduje moški kolega, ki se je ravnokar zaposlil; da smo slabše plačane; da imamo manj možnosti za vodilna delovna mesta; da smo v nadzornih odborov podjetij v manjšini; da nas je v politiki na državni in lokalni ravni zelo malo; da imamo manj zasebne lastnine ... Zaradi še vedno neenakega obravnavanja spolov kot oblike diskriminacije, ki izvira iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog, je Državni zbor RS sprejel Zakon o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02), ki določa številne ukrepe, ki naj bi pripomogli k uravnoteženi zastopanosti spolov. MAJ 2007 Ženske kvote in novi zakon Ženske kvote na lokalnih volitvah uvaja leta 2005 noveliran Zakon o lokalnih volitvah. Novela pa naj bi vzpodbujala bolj uravnoteženo kandidiranje žensk in moških na lokalni ravni, saj uvaja 40-odstotno kvoto. Prehodna določba določa, da je bila na lokalnih volitvah 2006 obvezna 20-odstotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah za volitve v občinske svete, na lokalnih volitvah leta 2010 bo 30-odstotna ter nato šele na volitvah leta 2014 bo dosežena 40odstotna ženska kvota. Tudi kandidati morajo biti na listah razporejeni tako, da bodo v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Podobno kot za lokalne volitve se bodo kvote postopno uvajale tudi na volitvah v Državni zbor RS, saj tudi spremenjeni zakon o volitvah v DZ postopoma uvaja zastopanost žensk za kandidiranje na parlamentarnih volitvah. Tako bo na volitvah 2008 veljala 25-odstotna kvota. S tako imenovanimi ženskimi kvotami na kandidatnih listah naj bi se povečala zastopanost žensk v politiki, tako na državnem kot lokalnem nivoju. Žal pa ima termin ženske kvote negativen prizvok, saj je le malo katera ženska tako pogumna in močna, da si želi pridobiti oz. prevzeti kakšno »moško« funkcijo pod pretvezo »postati ženska kvota«. Zagovornica enakih možnosti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 50/04) pa je še nadgradil pravno podlago za zagotavljanje enakega obravnavanja oseb na vseh področjih družbenega življenja, ne glede na osebne okoliščine, vključno s spolom. Pri Uradu za enake možnosti deluje zagovornica enakih možnosti žensk in moških, katere naloga je odkrivanje obstoja diskriminacije žensk na posameznih področjih družbenega življenja ter s tem prepoznavnosti problema in enakih možnosti spolov v širši javnosti, kar pomeni večjo ozaveščenost in večje poznavanje pravice na tem področju. Na zagovornico se tako lahko obrnejo vsi, ki se v življenju srečajo s kakršnokoli obliko neenakega obravnavanja žensk in moških in menijo, da so prav zaradi spola v manj ugodnem položaju. Postopek pri njej je brezplačen, prijavitelj lahko ostane anonimen, žal pa je obravnava primera le neformalna. Postopek pri zagovornici teče neodvisno od drugih postopkov, kar pomeni, da lahko vsak istočasno, prej ali kasneje sproži tudi postopek na sodišču, pri inšpektoratu ali varuhu človekovih pravic. Ob zavedanju, da bo kmalu minilo 100 let (2010) od tega, ko je Clara Zetkin, nemška borka za pravice in dosežke žensk, predlagala enake možnosti med spoloma ter dala pobudo, da postane 8. marec mednarodni dan vseh žensk, je menda res že čas, da postane enakost v družbi samoumnevna. In kdo še lahko pripomore k izboljšanju stanja? Vsi! Najprej pa me, ženske, same. Torej ženske - bodimo samozavestne, prodorne, upajmo si naprej in vedno se zavedajmo dejstva, da je lepo biti ženska. Mojca KOROŠEC AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 15 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN LEPOTA. SIMBOLIKA. »ČUDEŽ«. V soboto, 12. maja, sta ljubiteljski pevski zbor »Bojansko« in mešani pevski zbor gostincev Celje pospešeno, skoraj cel dan, vadila v dvorani krajevne skupnosti Svetina. Naslednjo soboto, 19. maja, sta namreč družno nastopila na odru štorske osnovne šole v čast občinskemu prazniku. Oba zbora bo odslej vodila ista zborovodkinja. Nekako sredi vaje, ravno smo vadili prelepo slovensko pesem Lastovki v slovo, v prostoru je odmevala nežna pesem iz 45-ih grl, je skozi edino odprto lino na stropu (dvoranica ima štiri takšne), priletela lastovka. Petkrat ali šestkrat zaokrožila v prostoru, kot da bi nas pozdravila ali se nam zahvalila in potem je odletela … Ostali smo tiho, čisto iz sebe, najbolj zborovodkinja. Res je bil pripetljaj na takšnem nivoju simbolike, da sem ga kot čustven človek moral omeniti. Mar ne pojeta Mihelčič in Sivec o lastovkah, ki gredo tja, kjer so dobri ljudje? Jože KRAGELJ - JOK ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV – POMLADANSKO ČIŠČENJE Program organiziranega odvoza kosovnih odpadkov v občini Štore je potekal od 2. do 18. aprila 2007. Akcija je zelo uspela, saj je bilo odpeljanih kar 578 m2 kosovnih odpadkov v skupni teži 84.000 kg. Opazili pa smo in bili opozorjeni, da posamezniki niso upoštevali navodil za odlaganje kosovnih odpadkov. Poleg gospodinjskih kosovnih odpadkov so odlagali avtomobilske gume in avtomobilsko pločevino, kar je bilo prepovedano. V bodoče vas naprošamo, da odpadke, ki ne sodijo v našo zbiralno akcijo kosovnih odpadkov, odpeljete na Dinos Celje, kamor sodijo. Uršula VREČAR PROGRAM PREDSTAVITVE SLOVENSKE VOJSKE V OBČINI ŠTORE Datum: 8. 6. 2007, od 08. 30 do 19. ure; Lokacija: Športni park Kovinar Štore VSEBINA STATIČNE PREDSTAVITVE: 1. Predstavitev Slovenske vojske kot institucije obrambnega sistema (poudarek na namenu in poslanstvu). 2. Predstavitev poklica vojak/vojakinja SV, možnosti angažiranja državljanov RS v sklopu pogodbenega rezervnega sestava SV in prostovoljnega služenja vojaškega roka v sodelovanju s predstavniki uprave za obrambo. (Informacijska točka, ki bo omogočala popolno informiranje potencialnih kandidatov za sodelovanje s Slovensko vojsko ter oddajo njihovih prijav.) 3. Predstavitev opreme, oborožitve, tehnike in vozil SV v sodelovanju z bojnimi enotami SV. 16 Poudarek na: • sodobni opremi – celoten projekt Bojevnika 21. stoletja, • primerkih sodobne oborožitve: lahki PM Minimi Para 5,65 mm, PM 7,62 MAG, OsP Ultima Ratio Commando 7,62 mm, avtomatski bombomet MK 19; • primerkih sodobnih bojnih in nebojnih vozil: lahki kolesni oklepni vozili -LKOV bojni Valuk in LKOV sanitetni Valuk, terensko vozilo HUMMWEE HUMMER, terensko vozilo Mercedes Benz G 270 CDI, tovorno vozilo IVECO. Med prireditvijo je predvidena tudi izvedba krajšega koncerta godbe na pihala Štore. V sklopu predstavitve Slovenske vojske bo tudi promocijska nogometna tekma med ekipama Slovenske vojske in Štor z začetkom ob 16. uri. Npor. mag. Roman Gorenjak, namestnik vodje SPK Celje MAJ 2007 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 17 MAJ 2007 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 18 GLAVNI ZBOR VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Tako kot vsako leto smo se tudi letos veterani vojne za Slovenijo zbrali na letnem zboru. Letos je bilo za to svečanost določeno mesto Maribor, natančneje Dom službe za zaščito in reševanje Pekre pri Mariboru. Ta kraj ni bil izbran po naključju, temveč zato, ker se je v Pekrah in Mariboru leta 1991 začela osamosvojitvena vojna, ima pa tudi bogato zgodovino, pomembno za ves slovenski narod. V letu 1991 se je nadaljevala in ponovno pokazala domovinska zavest Mariborčanov, tako kot leta 1918, ko je general Rudolf Maister s svojimi somišljeniki uspel obraniti severno mejo. Podobno tudi v času NOB, ko je Maribor odigral pomembno vlogo, saj je bila 29. aprila 1941, samo tri dni po obisku diktatorja Adolfa Hitlerja v mestu, izvedena prva uporniška akcija v Sloveniji proti okupatorju. Domoljubje in tradicija Svojo zavednost, domoljubnost in tudi tradicijo so Mariborčani pokazali tudi leta 1991. 23. maja se je v Pekrah začela agresija na Slovenijo. Tega dne so pripadniki JLA obkolili takratni 710. učni center teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. S tem dejanjem so hoteli pokazati svojo premoč in hoteli doseči, da se vrh slovenske oblasti podredi zahtevi komandanta 5. vojaškega območja, ki je zahteval razpustitev učnega centra. V Mariboru, pred vojašnico Vojvode Mišiča, je 24. maja 1991 padla prva smrtna žrtev osamosvojitve. Pod kolesi vojaškega oklepnika je obležal Josef Simčnik, ko je ta zapeljal med civilno prebivalstvo, ki je hotelo z svojimi telesi zaustaviti agresorsko armado. V Pekrah, v 710. učnem centru, je 2. junija 1991 prisegla prva generacija vojakov teritorialne obrambe v Sloveniji in še bi lahko našteval. Veterani iz vse Slovenije Kot sem na začetku omenil, smo se na letnem zboru zbrali veterani osamosvojitvene vojne iz vse Slovenije. Na začetku je vse zbrane pozdravil gostitelj in nato še predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo, g. Srečko Lisjak. Iz območnega združenja Štore sva se zbora udeležila predsednik in sekretar. Zbor je trajal debelih pet ur, kar dokazuje, da smo obravnavali veliko tem in izpostavili precej problemov. Skušal se bom dotakniti samo nekaterih, ki so za naše območje bolj zanimivi. Izpostavljen je bil velik problem domoljubja in domovinske vzgoje šoloobveznih otrok in tudi starejše generacije, ki premalo cenimo to, kar smo dosegli z osamosvojitvijo. Kot dokaz, da se tudi starejši državljani premalo zavedamo tega, kar imamo, je tudi dejstvo, da veteranska organizacija trenutno šteje 25500 članov, urejen status vojnega veterana pa ima 35000 državljanov. Veliko je tudi takih, ki si še tega niso uredili. Tisti, ki so si uredili samo status in se niso včlanili v nobeno od 55 območnih združenj, ki trenutno delujejo v Sloveniji, verjetno iščejo samo koristi, ki jim jih država po zakonu daje, niso pa pripravljeni za to nič več narediti. Pogovarjali smo se tudi o ponovni dopolnitvi in popravi obstoječega veteranskega zakona. Zato tudi sedaj s tem člankom vabim vse, ki jim domovinska zavest veleva in so v času osamosvajanja delali in delovali v korist domovine Slovenije, da se včlanijo v naše vrste. S skupnimi močmi in novimi predlogi bomo lažje gradili zvezo veteranov vojne za Slovenijo in na nivoju republike dosegli mesto, ki nam pripada. Ena od tem je bila tudi razprava v zvezi z enačenjem borcev NOB z veterani vojne za Slovenijo. Tukaj smo si bili v večini enotni, da sta to dve povsem ločeni organizaciji in da so člani ene in druge delovali v povsem različnih obdobjih in pod različnimi pogoji. Vsi pa se močno zavedamo, da je potrebno tradicijo in zgodovinska dejstva v obeh primerih ohranjati in o pomenu obojega osveščati nove generacije. Proti koncu dnevnega reda smo obravnavali še problematiko socialne ogroženosti naših članov. Za lažje premagovanje težkih razmer je zveza v preteklem letu razdelila finančno pomoč 94 članom. Smelo v prihodnost Za naprej smo sklenili, da s tovrstno dejavnostjo nadaljujemo in skušamo še povečati sredstva za te namene in pomagati čim več pomoči potrebnim. Takšne finančne pomoči so bili deležni tudi trije člani območnega združenja Štore. Kot predzadnja točka je bilo na vrsti še nagrajevanje zaslužnih članov. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v preteklem letu podelila 2 zlati, 5 srebrnih in 121 bronastih plaket. Tudi v območnem združenju Štore smo bili za naše delo trije člani nagrajeni z bronasto plaketo. Menim, da smo za tako majhno območje, ki ga pokrivamo v Štorah, dosegli veliko in uspeli dokazati, da se z delom in dobrimi nameni lahko veliko doseže, pa čeprav smo majhni po številu članov, smo lahko veliki po dejanjih. Marjan DOBOVIŠEK, OZVVS Štore MAJ 2007 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV Vprašanje: Po govoricah sodeč se bo moralo društvo upokojencev Štore zaradi rušenja stavbe izseliti iz prostorov, kjer deluje sedaj. Sprašujem župana, kje bo nadomestna lokacija za najštevilčnejše društvo v Štorah. Ivanka Tofant VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA ŠTORSKI OBČAN Odgovor: Glede na to, da želi investitor CMC Celje še v tem letu zgraditi vse tri predvidene bloke, bo potrebno približno tri mesece po pričetku gradnje porušiti objekt, v katerem so poleg knjižnice tudi prostori društva upokojencev Štore. Kot vemo, se bo knjižnica selila v kletne prostore prizidka OŠ Štore, prostore za društvo upokojencev pa intenzivno iščemo in jih bomo poskušali urediti v naselju Lipa, tako da ne bo velikih sprememb, kar se tiče lokacije. O tem bo vodstvo društva upokojencev pravočasno obveščeno, hkrati pa upokojencem zagotavljam, da dokler ne bo primerne lokacije za njihovo društvo, ne bodo izseljeni. KOMUNALNI VOD NA LIPI Vprašanje: Koliko gospodinjstev na Lipi še plačuje izpraznjevanje greznice in kolikšne vsote so to? Še nekaj večjih objektov, sem sodita tudi najstarejši stolpnici na Lipi, ni priključenih na komunalni vod in zato že od izgradnje stanovalci plačujejo visoke vsote za izpraznjevanje in zgoščevanje (do 6000 € letno). Prejšnji župan je na vprašanje upravitelja STORKOMa zagotovil, da se bodo razmere spremenile po oktobru, kakšno spremembo je s tem načrtoval, pa stanovalcem ni jasno – do sedaj namreč spremembe ni, stanovalci pa izpraznjevanje še kar plačujejo. O rešitvi problema smo povprašali odgovorne na občini Štore, za kar smo prejeli naslednji odgovor. Emil Kačičnik Odgovor: Naselje Lipa v Štorah je že opremljeno z javno kanalizacijo, ki ima trenutno še iztok v Voglajno. Večina stanovanjskih objektov je na kanalizacijo priključenih preko pretočnih greznic, ki jih morajo lastniki občasno prazniti. Predvideno je, da se bo kanalizacija naselja Lipa priključila na kanalizacijski kolektor RZ-10, ki je že zgrajen do Godčevega mostu. Za ta ukrep so izdelani idejni projekti in je predvidena izgradnja v naslednjih letih (najkasneje do leta 2015). Opuščanje greznic bo možno, ko bo kanalizacija prevezana na kolektor RZ-10 in s tem na čistilno napravo Celje. Objekti, ki se gradijo na novo, se priključujejo direktno na kanalizacijo brez gradnje pretočnih greznic. Po naših podatkih sta tudi obe omenjeni stolpnici že priključeni na javno kanalizacijo. Predstavniki objektov, ki menijo, da njihov objekt še ni priključen na kanalizacijo, se lahko obrnejo na strokovne službe podjetja Vodovod-kanalizacija d.o.o.. Skupaj z njimi bodo preverili priključenost na sistem javne kanalizacije ali se dogovorili o načinu priključitve. 19 MAJ 2007 ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV AKTIVNOSTI OKTETA LIPA V prvem četrtletju je za Kulturnim društvom Štore – Oktetom Lipa kar nekaj zanimivih dogodkov … Kulturno društvo Štore - Oktet Lipa že nekaj časa ne deluje več kot oktet. V svoje vrste je namreč pridobil dva nova člana, Romana Zapuška in Mirkta Paja. Verjetno se lahko v kratkem nadejamo prilagoditve imena novi zasedbi. Poleg te novosti so v predpomladanskem času oktetovci sklenili spremeniti tudi svojo zunanjo podobo, za pomoč pa zaprosili strokovnjake slovensko V unikatni delavnici Mure najmočnejšega snovalca nove mode, murskosoboško Muro. Novo podobo bomo lahko videli na njihovem 5. – jubilejnem koncertu, na katerega vas vabijo v mesecu juniju. Spomladanski del aktivnosti je bil dokaj pester, vsekakor pa ne zaman. Veselo so zapeli v čudovitem ambientu kristalne dvorane na Dobrni, na srečanju malih vokalnih skupin, v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti Celje Oktet Lipa – Cjelski slamjeki - na sredini in bili del tekmovalne ekipe »Celjski ameriški ambasador Thomas Baker Robertson slamjeki« na četrti Jožekovi golažijadi v Bistrici ob Sotli. Ob dobrem golažu in dobri kapljici jim je uspelo še nekaj zapeti. Nekako so morali zaključiti marčevski del, to pa so storili v Celju in ameriškemu ambasadorju Thomasu B. Robertsonu v prijetnem domačem vzdušju zapeli nekaj pravih slovenskih pesmi. Aktivni – ni kaj! Emil KAČIČNIK Dobrna – srečanje malih vokalnih skupin Foto: Arhiv Okteta Lipa 20 MAJ 2007 PROSTOVOLJNO DELO IMA VELIK POMEN 4. OCENJEVANJE VIN LETNIKA 2006 Prostovoljno delo je pomembno za razvoj in za prihodnost vsakega društva, prispeva k razvoju solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku društev ter družbe, zato ga je potrebno spodbujati in ustrezno vrednotiti. S prostovoljnim delom premaguješ lastno osamljenost, polepšaš si dan, zopet lahko koristno porabiš svoja znanja in izkušnje, ki si si jih pridobil v življenju. Društva delujejo na raznih področjih, socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem itd. Pomagajmo ostarelim, onemoglim, osiromašenim, tudi članom društev in invalidom. Veliko ljudi potrebuje pomoč v kakšni koli obliki. Čeprav v današnjih časih obstajajo domovi za ostarele, si večina ljudi želi starost preživeti doma, med svojimi domačimi. Pomagajmo drug drugemu, da bomo lahko ostali doma, ko sami ne bomo več mogli v celoti skrbeti več zase. Danes bom jaz pomagal tebi, pozneje bo kdo mlajših pomagal meni, s pomočjo dobrih del pa pomagaš tudi sebi. Društvo je dolžno ponuditi svojim članom različne možnosti za upravljanje prostovoljnega dela, tako da so potrebe porabnika in dejavnost ter zmogljivost prostovoljca kar najbolj usklajeni. Društvo si mora prizadevati za odpravljanje ovir ter za razvijanje prostovoljnega dela, tudi na področju zakonodaje in obdavčitve. Prostovoljci imajo pravico do celotne informacije o svojem delu in organizaciji, v okviru katere delujejo, do podpore in priznanja za svoje delo, možnosti uvajanja in napredovanja pri svojem delu, možnost, da izrekajo svoja mnenja in odločajo, da sodelujejo v organizacijah prostovoljnega dela in prejemajo nadomestilo za škode, povezane z prostovoljnim delom. Člani društev, ki delujejo kot prostovoljci, ne smejo biti izkoriščeni, vrednost njihovega dela mora biti ovrednotena s strani organizacije oziroma društva in javnosti, pa tudi s strani lokalnih in državnih oblasti. Prostovoljci se morajo držati dogovorov, sodelovati z osebjem društva ali institucijo, v kateri delujejo, predlogi posameznega člana morajo biti dobro premišljeni, da bodo sprejemljivi za večino. Prostovoljci in plačano osebje prispevajo vsak na svoj način, v okviru svojih zmožnosti, k dobremu delovanju društva. Skupno delovanje in soglasje je osnova za obstoj in dobro delo društev. Društvo vinogradnikov in kletarjev je letos že četrto leto zapored organiziralo ocenjevanje vin, tokrat vinskega letnika 2006. Letošnje ocenjevanje si bomo predvsem zapomnili po velikem številu zbranih vzorcev (81), pestrosti sort in visoki kakovosti ocenjenih vin. Tako je znašala povprečna ocena 17, 91, najvišja skupna ocena pa kar 18,38 točke. Skupaj smo podelili 31 zlatih priznanj (za oceno, višjo kot 18,09) in 25 srebrnih diplom (ocena, višja kot 16,09). O resnosti in strokovnosti takšnega ocenjevanja priča tudi podatek, da je bilo kar 25 vzorcev zaradi različnih napak vina izločenih. Janez GRADIŠNIK MAJ 2007 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Sedemčlanska strokovna komisija pod vodstvom g. Antona Vodovnika iz KGZ Maribor je letos med belimi sortami ocenjevala: belo zvrst, laški rizling, zeleni silvanec, chardonnay, kerner, renski rizling, sauvignon, muškat otonel in rumeni muškat, med rdečimi sortami pa: rose, rdečo zvrst, žametno črnino, modro frankinjo in modri pinot. Društvo podeli tudi simbolične poliče za prvake sort (minimalno trije vzorci). Prvaki sort: • • • • • • • • • BELA ZVRST: Olga in Jože Stojan 18,28 Marjana in Marjan Bukovec 18,28 Aleksander in Marija Čadej 18,28 LAŠKI RIZLING: Danica in Albin Šuster 18,28 CHARDONNAY: Mirko Krašovec 18,32 KERNER: Vinogradništvo Glavač 18,38 RENSKI RIZLING: Jani Vreže 18,36 SAUVIGNON: Vinogradništvo Glavač 18,28 Srečko in Jožica Pajk 18,28 RUMENI MUŠKAT: Stanislav Ferenčak 18,20 RDEČA ZVRST: Marjan Žmaher 17,52 MODRA FRANKINJA: Mirko Krašovec 18,16 Stanislav Ferenčak ml. 21 ŠTORSKI OBČAN SREBRNE NITI OBISK PRI 91-LETNI ANGELI MEDVED V soboto, 12.maja, sva z Ivanko Tofant obiskali domačinko, ki je praznovala častitljiv praznik, 91. rojstni dan. Angela Medved je bila dolga leta moja soseda v središču Štor, pred nekaj leti pa se je preselila v pritlično stanovanje ob cesti proti Prožinski vasi. Kar nekaj časa sva se naslanjali na zvonec, da nama je odprla. Opraviči se, da slabo sliši, saj ima poškodovana bobniča že iz taborišča, ŽUPAN NA OBISKU ko so jo kot mlado dekle pretepali. Živi in se je obiska zelo razveselila, ZA ROJSTNI DAN sama kljub temu, da jo je tega dne obiskalo že več prijateljev in znancev. Povabi naju v Živeti dolgo življenje je gotovo kuhinjo, da nazdravimo. premalo. Jezi se na novo valuto, saj se je ne more navaditi, čeprav se je v svojem življenju morala soočiti že s 6 menjavami valute. Kljub bolezenskim težavam se vsak dan z berglami odpravi v trgovino in med potjo rada pokramlja z občani. Ob prijetnem klepetu z Ivanko kar pozabiva, da je že večer in da je že čas, da se posloviva. Ob slovesu nama pove recept za tiste, ki imajo težave s prebavo. Ga. Angela si vsak večer, preden zaspi, v smeri urinega kazalca 99-krat masira trebuh in težav s prebavo ni. želja vsakega izmed nas. Čas hitro Ko sva odhajali, sem v očesu videla iskrico sreče, zadovoljstva, nabirale so Ga. Angela je zelo zgovorna in nasmejana obrača liste in »mimogrede« so tu sogovornica. Dolgo časa je bila zaposlena se solze, ki pa jih je zadržal njen trden častitljiva leta. kot kuharica v menzi v Štorah, dvakrat poročena in sedaj že vdova od leta 1973. Naš župan Miran Jurkošek skupaj s Njene ljubljenke so bile muce, ki jih je predstavniki društva upokojencev imela, dokler je bila v svoji hiši. Sedaj si obišče (če je le mogoče, prav na dan krajša čas z mehiškimi nadaljevankami. praznika) vse tiste, ki praznujejo V smehu nama pove, da je klicala na RTV okrogle obletnice 80 ali 90 let. To je v naši občini nekaj novega in prijetno presenečeni slavljenci kar ne morejo verjeti, da jih s šopkom obišče sam župan. Marsikomu se utrnejo solze sreče, posebno tistim, ki živijo sami in takšnih obiskov niso vajeni. Vsi bodo o tem obisku razmišljali še zelo dolgo. Slovenija in se pritožila, da je na televiziji preveč napol oblečenih deklet, fantov pa značaj. Zelo malo je potrebno, da človeka osrečiš, v tem primeru šopek cvetja, pozornost in prijeten klepet. Vera Štante Skok, članica odbora za socialo Kar nekaj izmed njih me je zaprosilo, da v našem glasilu napišemo, da so hvaležni in želijo, da se ta lepa gesta nadaljuje. 22 Ivanka TOFANT MAJ 2007 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE Letošnje leto je bilo za naše društvo volilno. DU Štore je organizirano v štirih pododborih, in sicer: Štore – Laška vas – Pečovje – Vrhe, ki šteje 324 članic in članov, Prožinska vas – Ogorevc - Vrbno s 86 članicami in člani, Kompole – Šentjanž – Draga, ki ima 150 članic in članov ter Svetina z 61 članicami in člani. Področni občni zbori so potekali v februarju in v večini so bili izvoljeni novi predsedniki pododborov. Štore – Laška vas – Vrhe bo v naslednjem mandatu vodila ga. Marica Pavlič, Kompole – Šentjanž – Draga ga. Ivanka Tofant, vodenje Svetine je prevzela ga. Fani Rozman, v Prožinski vasi – Ogorevcu – Vrbnem pa je ostal predsednik g. Emil Gajšek. Spremembe tudi v komisijah Delo društva je organizirano v več komisijah. Tudi tu je prišlo do sprememb. Komisijo za šport in rekreacijo bo vodil g. Stane Štefanec. Ta komisija ima ribiško sekcijo, ki jo vodi g. Štefanec, balinarsko sekcijo, ki jo še naprej vodi g. Srečko Šoštarič, strelsko sekcijo, ki jo vodi g. Roman Zapušek in sekcijo za rekreativno telovadbo, ki jo že dolga leta neumorno vodi ga. Lidija Kavka, v pomoč pa ji bo tudi ga. Marica Pavlič. Komisija za socialno–humane zadeve ostaja pod vodstvom ge. Marije Lamut, ki je prevzela tudi vodenje komisije za izletništvo in druženje. Komisijo za informiranje še naprej vodi ga. Jožica Krajnc. Številne poverjenike pa neposredno vodi g. Mirko Vešligaj – predsednik DU Štore. G. Srečko Janžekovič, ki je bil predsednik DU Štore dva mandata, se ni odločil za ponovno kandidaturo. Za novega predsednika je bil soglasno na vseh pododborih potrjen g. Mirko Vešligaj, ki je bil dokončno izvoljen na volilnem Koordinatorici projekta ZDUD »Starejši občnem zboru, ki je bil 9. marca za starejše« ostajata ga. Tofant in ga. Lamut. v OŠ Štore. Nadzorno komisijo bo v novem mandatu vodila ga. Angelca Povalej, disciplinsko razsodišče pa g. Marjan Tržan. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Pomembno vlogo igrata tudi aktiva žena v Kompolah in Štorah. Že od začetka delovanja ju vodita ga. Jožica Vešligaj in ga. Jožica Krajnc. Delo društva bo v prihodnje odvisno tudi od prostorov, ki jih bomo dobili, saj je hiša, kjer smo sedaj, predvidena za rušenje. G. Janžekoviču, ki je uspešno vodil naše društvo 8 let, se zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost. Veliko je bilo narejenega pod njegovim vodstvom in upamo, da lahko na njegovo pomoč računamo še naprej. Novemu vodstvu DU Štore z g. Mirkom Vešligajem na čelu želimo veliko uspehov in dobrega vodenja tako številnega društva. Vlasta MOHORIČ NEPOZABNO SREČANJE AKTIVA ŽENA KOMPOL IN OKOLICE Bilo je 12. aprila 2007, imeli smo praznovanje Marije in Angele Tofant, ki sta dopolnili 80 let. Zbralo se nas je 30 članic, da jima čestitamo in zaželimo sreče in zdravja še naprej. Prvi jima je seveda čestital naš novi župan Miran Jurkošek, takoj za njim pa še podžupan Jani Glavač. Prinesla sta jima ogromen čudovit šopek. Potem smo veselo nadaljevali skupno slavje do poznih ur, ob petju in dobrotah, ki so nam jih pripravile članice, na čelu z našo predsednico Jožico Vešligaj in seveda našo kuharico Cvetko. Slavljenkama še enkrat čestitamo in želimo zdravja in sreče še veliko let. Elza MAJORANC MAJ 2007 23 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN POT 23.000 KORAKOV Etnološko-naravoslovna krožna pot okoli Svetine Krenimo po Poti 23.000 korakov Etnološko-naravoslovna krožna pot okoli Svetine nas vodi po gozdnih poteh, cestah in travnikih. Na poti se seznanjamo z zgodovino Svetine in njenih zaselkov ter z etnološkimi posebnostmi, preko katerih lahko začutimo utrip življenja v preteklosti in danes. Občudujemo pester rastlinski svet s preko 40 različnimi vrstami dreves in grmičevja; najdemo tudi nekaj zavarovanih rastlinskih vrst: tisa, navadna bodika, netresk, širokolistna lobodika. Ta lahka sprehajalna pot ima pohodniško-rekreativni in poučni značaj. V štirih urah zložne hoje predstavi enajst vsebinskih točk, ki so označene s tablami, podrobneje pa opisane v zgibanki. Znak poti je “stopinja”, zasnova in označitev je plod dela Študijskega krožka v okviru TD Štore. 24 s1 - Vas Svetina Starosvetna hribovska vasica Svetina leži na nadmorski višini 683 m, med Romanco na desni in Velikim vrhom na levi strani. Vas je etnografsko zanimiva in spomeniško zavarovana, saj je ohranila podobo še iz časa po požaru l. 1714. Stare domačije (Šepetavc, Lešek) dajejo vasici navdih preteklosti. Celjski urbar iz leta 1480 prvič omenja kraj Pri vseh svetnikih, sicer pa domačini kraj imenujejo Svetje. Šolstvo se je začelo razvijati leta 1875; leta 1897 pa se je ustanovila, še danes dejavna, svetinska godba na pihala. Danes se vasica vse bolj turistično razvija, več let zapored je pridobila laskavi naziv NAJLEPŠE SLOVENSKE VASI. Oko nam kmalu pritegne mogočna cerkev z osmerokotnim gotskim zvonikom, krita s skrilastimi strešniki. Najverjetneje jo je dal v 15. stoletju postaviti Andrej Hohenwarter, cesarski oskrbnik Celjskega gradu. Cerkev ima pomembno mesto v zgodovini sakralne arhitekture na Slovenskem, tako zaradi svoje lepote kot zaradi zgodovinske in umetniške vrednosti. Že v srednjem veku je bila ta cerkev božjepotna in romarska. Notranjščina je v baročnem stilu, največje dragocenosti predstavljajo: oltar (1775), orgle in Marijin tron (ok. 1700). V neposredni bližini stoji cerkev Sv. Križa, ki je po izročilu celo starejša. i1 - Grob Alme M. Karlin Alma Maksimilijana Karlin, svetovna popotnica, poliglotka, pisateljica, pesnica in zbirateljica (* 12. oktober 1889, Celje - † 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju, pokopana na Svetini). V letih 1919 - 1928 je prepotovala skoraj ves svet; bila je v Južni, Srednji in Severni Ameriki, na Daljnem Vzhodu, Tihomorskih otokih, v Avstraliji in Aziji. S svojih potovanj je prinesla raznovrstne etnološko zanimive predmete. Del njene zbirke je na ogled v Pokrajinskem muzeju v Celju. Že med potovanjem je v več časopisih in revijah objavljala številne reportaže, novele in podlistke. Napisala je 22 romanov, potopisov in zgodb, ki so bili natisnjeni v več izdajah in različnih prevodih. S svojim delom Laterna smrti je bila predlagana za Nobelovo nagrado za književnost. i2 - Kozolec toplar Kozolci so slovenska posebnost; nikjer drugod v alpskem svetu niso tako na gosto posejani in tipološko razvejani kot pri nas. Zaradi zraščenosti z okoljem so simbol slovenskega podeželja in enkraten spomenik ljudskega stavbarstva. Najznamenitejši je vezani kozolec (toplar, cviblar, cviboh, triba, stog) iz dveh vzporedno postavljenih stebrov, povezanih z latami in s skupno streho. Ta tip kozolca je bil večnamenski; poleg sušenja pridelka se je prostor pod streho uporabljal za razna opravila ter za spravljanje vozov in kmečkega orodja. Toplarji od vseh vrst kozolcev najbolje orišejo družbeno razslojenost kmečkega prebivalstva. i3 Vrbovškova domačija Zgrajena je bila v zgodnjih 60. letih po izročilu starih kmečkih lesarskih mojstrov. MAJ 2007 Hiša je ročno delo in praktično v celoti izdelana iz lesa (jelka, smreka), zidan je le obod kleti. Prvotno je bila krita s skodlami, to, včasih tipično strešno kritino, pa je danes zamenjala opeka. Tudi notranjost hiše je posodobljena. Hiša je grajena v stilu Osrednjeslovenske hiše, ki je od vseh tipov hiš najbolj “slovenska”, z najmanj zunanjimi vplivi. Tloris tovrstne hiše je jasen in preprost. Osrednji prostor je “hiša” dnevni prostor, kjer družina je, bere in se pogovarja. V notranjem kotu obveži je krušna peč s klopjo, njej nasproti stoji miza s klopjo in stoli, nad njo je “bohkov kot”. Hiši je priključena še majhna soba, imenovana “štiblc”, ki služi za spalnico. i4 - Tisa, Taxus baccata Tisa uspeva predvsem v bukovih gozdovih in na skalnatih pobočjih. Doseže lahko veliko starost, ki pa jo je težko ocenjevati po debelini stebla, saj je pogosto zraščenih več dreves skupaj. V Sloveniji je najstarejša Solčavska tisa (okoli 500 let). Celotna rastlina je, z izjemo rdečega plodu okrog semena, zelo strupena. Tako človek kot živali lahko podležejo zastrupitvi, zanimivo pa je, da so zajci, morski prašički in mačke na strup odporni. Lubje vsebuje snov taxol, ki pomaga pri zdravljenju rakavih obolenj. Zaradi redkosti je tisa od leta 1976 uvrščena na seznam zavarovanih rastlinskih vrst in jo je prepovedano uničevati ter prenašati z naravnih rastišč. i5 - Glažuta Steklarstvo se je na Slovenskem pojavilo v 18. stoletju, ko so začele nastajati majhne steklarske delavnice, imenovane glažute. V Kočnem selu na Mrzli planini pod Svetino je glažuto leta 1753 postavil grof Gaisruck, lastnik novoceljske gospoščine. Stala je sredi bukovih gozdov, ki jih ni mogel drugače izkoriščati. V njej so bili zaposleni največ nemški steklarji. V času dvajsetletnega obratovanja so nastali veliki goloseki, ki so jih delavci poimenovali Lichtenthal - Svetli dol, saj se je svet odprl, ko ni bilo več gozdov. Zadnji pisni dokument o obratovanju je iz leta 1773, MAJ 2007 nakar so glažuto zaradi pomanjkanja lesa opustili. O steklarni danes ni več sledu, nanjo spominja le ime zaselka Glažuta, ki je nastal na mestu izsekanega gozda. Posamezni izdelki iz nje se še vedno najdejo pri kakšnem kmetu, nekaj pa jih hrani Pokrajinski muzej v Celju. i6 - Glažutarska kapela Sv. Florijana v Svetlem Dolu Kapelo je dal leta 1753 postaviti grof Anton Gaisruck za svoje delavce iz bližnje glažute. Na kapeli vzidana plošča v latinskem jeziku opisuje nastanek kapele in glažute. Notranjost je sicer preprosta, vendar nas prevzamejo čudovite freske. Leta 1754 jih je naslikal Anton Lerchinger, eden najpomembnejših spodnještajerskih baročnih freskantov. V 90. letih obnovljene freske prikazujejo zgodbo o mučeniški smrti rimskega častnika Florijana. Sveti Florijan je bil kot svetnik priprošnjik zoper ogenj v tistem času zelo priljubljen. Kapela je v zasebni lasti; ključ hrani družina Zajc. i7 - Oglarstvo pri Jelencu in oglarska bajta Oglarstvo se je razvilo v obdobju fužinarstva v 18. stoletju in se pri nas marsikje ohranilo še v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni, danes pa večinoma predstavlja etnografsko posebnost. Začetek oglarstva pri Jelencu sega v leto 1950. Oglje so prevažali v posebnih lesenih zabojih z vprežno živino do Štor, kjer so tovor naložili na železniške vagone. Družinska tradicija oglarjenja se je v manjšem obsegu ohranila vse do danes, ko kope zagorijo enkrat v letu. Oglarska bajta je muzej v malem. V njej je prikazan način življenja in dela oglarjev ter rekonstrukcija oglarske kope, razstavljeno pa je tudi orodje, ki se je pri oglarstvu nekdaj uporabljalo. i8 - Navadna bodika (božje drevce, božji les), Ilex aquifolium V rodu bodik je več kot 400 različnih vrst; navadna bodika je v evropskem zmernem pasu edina samonikla vrsta. Uvrščamo jo med drevesne vrste (lahko doseže višino do 12 metrov), čeprav jo v naravnem okolju največkrat najdemo v obliki grma oz. skupine grmičkov. Navadna bodika ima več simbolnih pomenov, ki izhajajo iz njene značilnosti, da je zimzelena. Kot simbol življenja so jo sadili ob cerkvah, grobovih in spomenikih, ob božiču pa je značilno krašenje hiš z njenimi vejicami. Največjo navadno bodiko v Sloveniji najdemo v Šentjanžu nad Štorami. Zaradi redkosti je navadna bodika od leta 1922 uvrščena na seznam zavarovanih rastlinskih vrst in jo je prepovedano uničevati ter prenašati z naravnih rastišč. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN i9 - Lovski dom (Vrunčev dom) Dom so v 60. letih zgradili člani Zveze borcev NOB ter delavci Železarne Štore in ga poimenovali po narodnem heroju Franju Vrunču. Pred leti ga je odkupila Lovska družina Bojansko Štore in ga obnovila. Sedaj je priljubljena točka izletnikov in pohodnikov, saj nam ponuja prekrasen pogled na Celje, Savinjsko hribovje in Pohorje. Almin dom na Svetini Na hribu nad vasjo so po 2. svetovni vojni štorski železarji postavili planinski dom, leta 2000 pa je sedanji lastnik na mestu dotrajanega planinskega doma postavil nov, sodobno opremljen Almin dom. V okolici je precej možnosti za lahkotne sprehode, v domu pa je na ogled spominska soba Alme M. Karlin. V restavraciji in pivnici vas bodo s slovensko kuhinjo na sodoben način razvajali mojstri kulinarike in poznavalci vin ter drugih pijač. Almin dom nudi tudi prenočitvene kapacitete. 25 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE 17. 03. 2007 je TD Štore v gostišču Mlakar sklenilo svoje delo v preteklem obdobju, to je letu 2006. Na občnem zboru in kasneje v prijetnem vzdušju so člani turističnega društva potrdili načrte za leto 2007, kar nekaj novega dela so si naložili, med drugim tudi pridobitev že obljubljenih jim prostorov. Poleg prireditev, ki jih že obvladujejo, verjamejo, da bodo med svoje dosežke dodali še obuditev gledališke skupine AG Železar in organizirali kakšen izlet. Uradni del je bil hitro končan, veselo kramljanje pa se je nadaljevalo pozno v noč. (do cca 3.00 zjutraj) Emil Kačičnik Fotografija: Aleš Korošec NARODNI PARK RISNJAK Prvomajski sprehod narodnem parku po hrvaškem Med prvomajskimi prazniki smo se odpravili čez mejo, k našim južnim sosedom – na morje. Naša destinacija je bil manjši avtokamp ob jadranski obali, blizu Rijeke. Ker pa nam tamkajšnje temperature niso ravno dopuščale kopanja v morju ali sončenja na plaži, smo se odločili za malce drugačno obliko preživljanja dopusta. Obiskali smo namreč hrvaški narodni park Risnjak, ki je od Rijeke oddaljen 40 km, razteza pa vse do slovenske meje. Ime je dobil po risih, živalih, ki so za ta prostor posebej značilne. Prvi dan obiska nacionalnega parka smo se odpravili na izvir reke Kolpe, ki del svoje poti teče tudi po slovenskem 26 ozemlju. Vijugasta gozdna cesta nas je od vhoda v park pripeljala do manjše vasi, kjer smo pustili avtomobile in ki je bila izhodišče za naš izlet. Od vasi smo se peš počasi spuščali vedno globlje v bujen listnati gozd. Po polurni hoji smo zagledali čudovito območje izvira reke. Dih jemlje smaragdno zelena, ponekod celo turkizno modra voda, ki pride še bolj do izraza zaradi sončnih žarkov, ki točno opoldne posijejo v ta globoko v gozdu skrit izvir. Izvir, ki leži na 321 m nadmorske višine, je sestavljen iz dveh sifonov, iz katerih iz globine cca 80m na plan priteka voda, hkrati pa je to eden najmočnejših in najglobjih sifonov na hrvaškem. Po krajšem počitku in malici ob sproščujoči modrini je sledila še obvezna fotografija, nato pa povratek nazaj. Še isti dan smo se povzpeli na najvišji vrh narodnega parka – Veliki Risnjak (1528), ki velja za enega najlepših vrhov na Hrvaškem. Nanj vodi več markiranih poti, tista, ki je nas vlekla do vrha, ni bila zahtevna, bila pa je dokaj strma. Večinoma je vodila po gozdu. Po malo manj kot uri hoje se nam je odprl čudovit pogled na vrh in lep planinski dom pod njim. Ko smo prišli do njega, smo si vzeli čas za počitek in se nato povzpeli še na vrh, do katerega smo potrebovali še kakšnih petnajst minut. Na samem vrhu pa se nam je na eni strani odprl čudovit pogled na jadranske otoke, Krk, Cres, v daljavi in žal v megli cel Pag, na drugi strani pa slovenski Snežnik in kočevski gozdovi. Skratka izjemno! Sledil je povratek in zaključek ob morju v kampu Oštro pri Kraljevici. Naslednji dan smo obiskali še en vrh, ki ima ime kot njegov gorati slovenski sosed, Snježnik (1506m). Spočetka je pot vodila po gozdu, bližje vrhu pa so bila travnata pobočja in skale. Ponekod je prizor spominjal na Golico, saj so bile vsepovsod po travi posejane bele narcise. Te pa še zdaleč niso bile edine. Opazili smo veliko jegliča, encijanov in mnogo drugih gorskh rastlin. Narodni park Risnjak zares ponuja obilo užitkov pohodnikom in obmorskim turistom. Nenavadno je ob poti na morje poleg sonca, morja, gora, naleteti še na prečudovito pomladno prebujanje rastlinja, ponekod pa še na sneg, ja, čisto pravi sneg. Morda ideja za izlet!? Luka Bokšan Foto: Luka Bokšan MAJ 2007 HORTIKULTURNA SEKCIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠTORE 11. POHOD PO TURISTIČNI POTI OBČINE ŠTORE Turistično društvo Štore je letos že 11. zapovrstjo organiziralo pohod po turistični poti občine Štore. Pohodnike sta V Turističnem društvu Štore ponovno deluje holtikulturna pozdravila župan občine Štore, Miran Jurkošek, in predsednik sekcija, ki želi s svojim delom vspodbuditi posameznike, turističnega društva Emil Kačičnik. ustanove in podjetja k olepševanju svoje okolice, s tem Po turistični poti občine Štore so se turisti letos torej odpravili pa vrniti okolju tisto pravo prijazno sliko in vzpodbudno atmosfero. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN V skrbi za lepo in prijazno okolico turistično društvo Štore ponovno obuja ocenjevanje in nagrajevanje najprizadevnejših in najizvirnejših posameznikov oz. gospodinjstev, ki lepo skrbijo za svojo okolico v veselje njih samih in svojih sokrajanov. Ocenjevali bomo individualne hiše, balkone stolpnic in blokov v naseljih, ureditev hiš in okolice v vaseh in zaselkih naše občine, prav tako pa tudi okolico gospodarskih objektov. že 11. zapovrstjo. Kot prejšnja leta, so se tudi tokrat zbrali Komisijo za ocenjevanje bodo sestavljali trije člani, član v bližini železniške postaje v Štorah, od tam pa so odšli do turističnega društva Štore, član prijateljskega TD, s katerim okrepčilne točke, to je k Jožici na Vrunčev dom. Pohoda se je sodelujemo, in predstavnika celjske turistične zveze. udeležilo 30 pohodnikov, ki se niso ustrašili slabega vremena prejšnjega dne in so se do cilja »pognali« po obronkih občine Rezultate ocenjevanja bomo objavili v Štorskem občanu, ob Štore, mimo Drage, Kompol, Javornika, čez Svetli dol do priložnostni prireditvi pa najboljšim podelili priznanja. Svetine mimo Alminega doma in do pričakovane okrepčilne točke na Vrunčevem domu. Tam so postali ob hrani in pijači Delo komisije na terenu: do konca junija ter se zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Vsega je bilo dovolj tega dne, tudi dežja, pa se mu niso uklonili! Vse, ki ste ljubitelji cvetja, urejene okolice in vam ni vseeno, Nasvidenje naslednje leto! v kakšnem okolju živite, vabimo, da se pridružite naši sekciji in skupaj z nami skrbite za lepše okolje. Turistično društvo Štore se ob tej priložnosti za pomoč pri izvedbi 11. tradicionalnega »Pohoda po turistični poti občine Prijavite se lahko na naslov TD Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore« zahvaljuje vsem sodelujočim! 3220 Štore oz. na Email – td.store@email.si Branko Lončar Žan Videc 27 MAJ 2007 UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN OB 60-LETNICI SREDNJE ŠOLE ŠTORE V letošnjem letu praznujemo visok jubilej, saj slavimo 60 let dela in življenja šole. Šola je v težkih časih, s trdim in vztrajnim delom, s pomočjo gospodarskih in delovnih organizacij ter s pomočjo republiških organov opravičevala svoj obstoj in uresničevala svoj osnovni namen: »Izobraziti in vzgojiti mlade za življenje in nadaljnje izobraževanje«. Danes številni absolventi 60– letnega delovanja šole to potrjujejo, izobrazbo kar iz sedmih različnih poklicev, od nižjega do srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. V zadnjih letih opažamo viden napredek predvsem v uspešnosti izobraževanja, pogojih dela in življenja na šoli. Predvsem pa sem ponosen na odlične profesorje in učitelje, ki prenašajo znanje na mlajše generacije. Pri zagotavljanju in izboljšanju teh pogojev se moram zahvaliti za veliko razumevanje in pomoč staršem naših dijakov in dijakinj, ljudem v gospodarstvu, obrti, občini in Ministrstvu za šolstvo in šport Slovenije, ki so imeli pri delu, ki zahteva vedno večjo kvaliteto izobraževanja. Prišlo bo do sprememb za dijake, starše, učitelje in organizacijo dela ter življenja na šoli. V naslednjem obdobju bo potrebno zagotoviti materialno osnovo za realizacijo prenovljenih izobraževalnih programov, ki jo vidimo v povezovanju šol v centre in v ustanovitvi Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC-a). Le tako bo sinergija več šol v močno izobraževalno organizacijo prinesla zaželene učinke. V teh 60 letih dela si je na šoli redno ali ob delu pridobilo veliko dijakov vedno razumevanje in posluh za našo šolo. Ob tej priložnosti se za izkazano pomoč vsem najiskreneje zahvaljujem, posebej še donatorjem. Zadovoljni smo s tem kar imamo in kar smo dosegli. Veliko je bilo narejenega s prizadevnostjo in delom naših delavcev. Zavedamo se hitrejšega razvoja, zato mu moramo sproti slediti, predvsem z inovativnostjo in kvaliteto našega dela. Pred nami je prenova vseh izobraževalnih programov, kar bo velik izziv in korak naprej in delavcev izobrazbo v različnih izobraževalnih programih, na seminarjih, tečajih in predavanjih. Ponosni smo na prehojeno pot, ki ni bila vedno lahka. Toda s trdim, vztrajnim in dobrim delom vseh delavcev smo težave premagali in danes lahko s ponosom in optimizmom gledamo v jutrišnji dan. Kolektiv Srednje šole Štore saj jih srečujemo pri opravljanju najzahtevnejših nalog v gospodarstvu, v obrti in v družbi, doma ter v tujini. V teh 60 letih obstoja in delovanja je šola zrasla v močno vzgojnoizobraževalno ustanovo, predvsem na področju poklicnega strojništva in do leta 1991 tudi metalurških kadrov. Leta 2001 smo s pomočjo gospodarstva, obrti, Ministrstva za šolstvo in šport ter zaradi potreb regije pridobili nov izobraževalni program »medijski tehnik«. Danes si lahko dijaki na šoli pridobijo Tomaž ŠTOLFA, ravnatelj 28 MAJ 2007 ŠOLA V NARAVI V DOMU PECA Končno je prišel tudi dan, ko smo si deveti razredi lahko odpočili od šole. No, ne čisto. Odpočili smo si od zgradbe, ki se imenuje šola, pouk pa smo imeli, le da v naravi. Vse skupaj se je začelo sončnega jutra, 26. marca, ko smo svoje potovalke naložili v avtobus in se odpeljali proti Koroški. Počasi smo se začeli vzpenjati proti belim strminam in že kmalu smo zagledali dom Peca, kjer smo bivali. Kot vedno so nas tudi letos prijazno sprejeli in nas razdelili v sobe. Sobe so bile lepe in urejene, tako kot tudi dom. Ker smo bili lačni, so nam pripravili kosilo in po našem obroku smo se, verjetno vsi, prvič preizkusili v teku na smučeh. Bilo je zabavno in vsi smo bili seveda premočeni. Imeli smo tudi gospodinjstvo in vsak večer so nam pripravili animacije. Da pa nismo bili samo v domu in v okolici, smo se v torek odpravili na Pikovo. Hodili smo eno uro in pol, a je bilo vredno, saj smo se ob vračanju proti dolini zelo zabavali. Metali smo se po snegu, se kepali in kotalili. Tako smo se vsi premočeni in utrujeni vrnili v dom. Seznanili smo se tudi s plezanjem. Bilo je naporno, a hkrati zabavno. Ker pa smo bili blizu Mežice, smo si ogledali tudi rudnik. Eni s kolesi, drugi z vlakcem, smo se odpeljali v globine prašnega rudnika. Tisti, ki so šli s kolesi, so rekli, da je bilo nepozabno, čeprav so bili do pasu blatni. Tisti pa, ki smo šli z vlakcem, smo ostali čisti, a vseeno malo prestrašeni. Natlačili so nas v male vagončke. Po ovinkasti in temni vožnji smo prispeli v globino rudnika. Tam so nam povedali nekaj zanimivosti in nam pokazali orodje, ki je bilo v pomoč delavcem. Kmalu smo se z vlakcem vrnili na svetlo, kjer smo slekli svoje rudarske obleke in odkorakali proti domu. Tudi letos smo imeli lokostrelstvo in orientacijski pohod. Igrali smo hokej, košarko in nogomet. Pri gospodinjstvu smo izdelovali hiše in jih opremljali, mučili smo se z izdelavo jedilnikov in z igricami reklamirali izdelke. Zadnji večer pa je sledila zabava. Poslušali smo domačo glasbo, plesali, se zabavali in smejali, okoli triindvajsete ure pa smo morali končati, saj je bil čas za spanje. Ponavadi smo morali iti spat ob dvaindvajseti uri, a so nam ta večer pustili bedeti malo dlje. Zadnji dan smo imeli tekmovanja v lokostrelstvu in raznih športnih igrah, kjer smo se vsi odlično odrezali. Po kosilu smo vzeli potovalke in še zadnjič smo pomahali proti domu Peca ter se odpeljali domov. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Kim MAJORANC, 9.a IZLET V PLANICO V četrtek, 22. 3. 2007, smo se izbrani učenci predmetne stopnje odpravili MAJ 2007 na izlet v Planico, kjer smo si ogledali smučarske polete. Izlet je organizirala zavarovalnica Triglav. Odšli smo zgodaj, saj nas je čakala dolga vožnja. Med potjo smo peli in opazovali naravo. Ko smo prispeli, smo pojedli malico, nato smo si ogledali smučarske skoke. Videli smo veliko znanih skakalcev. Vsi smo bili navdušeni. Po končani tekmi smo od tekmovalcev dobili avtograme, dobili pa smo tudi šale s podpisi naših tekmovalcev. Na prireditvi je bilo poskrbljeno tudi za glasbo. Zabavali sta nas skupini 4PLAY in reperska skupina KOCKA. Ogledali smo si tudi karaoke. Namen prireditve je poleg ogleda poletov tudi zabava in druženje, saj je organizator povabil otroke iz cele Slovenije. Udeleženci izleta upamo, da bomo naslednje leto ponovno povabljeni. Sara in Sanja MILOJEVIČ, 7.b/9 29 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN ZMAGA DEKLET V ODBOJKI »Po vsakodnevnih, napornih treningih smo končno osvojile želeno zmago.« Odbojkarska ekipa mlajših deklic, ki jo sestavljamo Lena Gabršček, Anka Frece, Nastja Sivka, Eneja Kovač, Sanja in Sara Milojevič, Klementina Jelenc in Zala Gardina, smo po trdem delu in želji po zmagi končno dosegle dobre rezultate. Predtekmovanje smo odigrale v dvorani Golovec, kjer smo se borile za uvrstitev na občinsko tekmovanje. Pred to tekmo smo imele veliko treme, saj je bila za nas to prva letošnja tekma, ki je bila odločilnega pomena. Kljub vsemu smo odločno stopile na igrišče ter z malo sreče in veliko odbojkarskega znanja prepričljivo zmagale in se uvrstile naprej. Zmage smo se zelo razveselile, vendar smo obenem tudi vedele, da bo potrebno vložiti še več truda kot do sedaj. Občinsko prvenstvo smo odigrale na II. osnovni šoli v Celju. Imele smo že več izkušenj in manj treme, zato smo se brez strahu spopadle še s tremi močnimi nasprotnicami: III. osnovno šolo Celje, II. osnovno šolo Celje ter osnovno šolo Hudinja. Tokrat nam je uspelo zmagati celo vseh šest setov in zato smo se z zasluženim 1. mestom ter zlatim pokalom v rokah odpravile na področno tekmovanje. Čas je bil za področno tekmovanje in zavedale smo se, da tokrat ne bo tako lahko. Ko smo prišle tja, so organizatorji z žrebom določili, s kom bomo igrale. V naši skupini smo bile OŠ Štore, II. OŠ Celje in OŠ Slivnica. Izborile smo si prvo mesto v skupini in se tako uvrstile v finale, kjer nas je čakala odločilna tekma. Igrale smo z osnovno šolo Braslovče. To so bile resnično težke nasprotnice, zato nam tokrat malo športne sreče in veliko odbojkarskega znanja ni prav dobro služilo. Priznale smo očitno premoč in se tako uvrstile na odlično drugo mesto. S pokalom (ki je bil tokrat srebrn), z medaljami in z nasmehom na obrazu smo se ponosno odpeljale domov. Tako smo po napornih treningih in težkih tekmah končno dosegle, kar smo si že dolgo želele. Upamo, da to ni bilo prvič in hkrati zadnjič ter da se bo še večkrat ponovilo! Anka FRECE in Lena GABRŠČEK, 7.b INTENZIVNE PEVSKE VAJE V STRUNJANU 30 Pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Štore, zborovodkinja Bojana Gajšek in spremljevalci smo se, kot že nekaj let zapored, tudi letos odpravili na intenzivne pevske vaje. 10. 3. 2007 smo se ob pol osmi uri zbrali na železniški postaji Štore, kjer nas je čez dvajset minut pobral vlak za Primorsko. Razdelili smo se v kupeje in pot je zaradi prijetnega vzdušja minila hitro, čeprav smo se vozili malo več kot štiri ure. Na končni postaji v Kopru nas je že čakal avtobus, ki nas je popeljal do hotela Salinera. Ko smo, otovorjeni s kovčki, čakali na ključe in se razgledovali po krasnem hotelu in okolici, smo se zavedli, da nas čaka zelo zanimiv vikend. Po nastanitvi nas je že čakala razporeditev vaj, ki so se začele takoj. Vadili smo po glasovih; najprej 1., nato 2. in nazadnje 3. glas. Pevci, ki niso imeli vaj, so uživali na vrtu v sončnem vremenu, seveda pa nismo pozabili iti pogledat mrzlega morja. Ker smo lahko uporabljali tudi bazen, smo popoldneve preživljali tudi tam. Dnevi v Strunjanu so tekli zelo hitro in kot bi trenil, je bil tu zadnji dan. vse, kar se nam je zgodilo in seveda Ko smo v nedeljo pojedli »zadnji zajtrk« sklenili, da moramo intenzivne vaje in še zadnjič ponovili vse štiri pesmi, ponoviti tudi drugo leto. ki smo se jih naučili, smo s prijetnimi spomini zapustili hotel in se podali na dolgo pot nazaj domov. Premlevali smo Ana GABRŠČEK, 9.b MAJ 2007 PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE BRALNE ZNAČKE Kot je že vsa leta v navadi, smo tudi letos v naše bralne vrste povabili nekoga z druge strani knjige. Nekoga, ki zliva svojo domišljijo na papir, da se lahko ob njej smejimo ali jočemo, pogosto sočustvujemo in z odprtimi usti požiramo stran za stranjo. In kdo je bila letošnja povabljenka? To je večkrat nagrajena mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki je izdala več kot 30 knjig za otroke in mladino. Svoja dela objavlja v tudi časopisih in revijah (večinoma zgodbe in romane podlistke), piše scenarije za televizijske nadaljevanke, kot so Junaki petega razreda in Moj prijatelj Arnold ter scenarij za celovečerni film Blues za Saro. Za knjigo Princeska z napako je leta 1999 prejela nagrado Večernica in zlato medaljo v italijanskem Trentu, njena Debeluška pa je leto kasneje zasedla 2. mesto v tekmovanju za Mojo najljubšo knjigo po izboru bralcev. Ana Gabršček je v kratkem uvodu izrekla pozdrave in čestitala vsem prisotnim bralcem za opravljeno bralno značko. Sledila je najava gostje in voščilo dobrodošlice. Bralci, ki so sodelovali na prireditvi (bilo EKODAN NA OŠ ŠTORE V letošnjem šolskem letu je bila osrednja tema zdravo življenje. Tej temi smo posvetili ekodan, v katerem smo izvedli številne delavnice. Dan so učenci začeli z zdravim zajtrkom, po katerem so se razporedili v delavnice, ki smo jih pripravili skupaj z zunanjimi sodelavci. Delavnice so bile o zdravi prehrani, pripravi zdravega zajtrka, skrbi za lastno zdravje, negi obraza, izdelavi prehranske piramide, pomenu pozitivnega mišljenja in o samopodobi. Vsak razred je imel eno uro aerobike ali drugačne vrste gibanja. MAJ 2007 Med aktivnostmi pa so se učenci okrepčali s sadno malico. Ta dan so učenci v celoti posvetili skrbi za lastno zdravje. Maja GRAJŽL, eko koordinatorka jih je približno 100), so čakali na običajen nastop: predstavitev pisateljičinih knjig in voden pogovor o knjigah, a zgodilo se je nekaj povsem drugega! Ga. Vidmar je s kvizom najprej presenetila prisotne učiteljice. Nato je k odru povabila še skupini učenk in učencev, ki so za nagrado, ker so celo leto pridno prebirali knjige in opravili bralno značko, morali napenjati možgančke ob težkih miselnih orehih in si ob tem še izboriti občudovanje nasprotnega spola, kar je šlo fantom dobro od ust, le malo izvirnosti bi si dekleta želela! Ura in pol je hitro minila, srečanje se je bližalo koncu. Pisateljica je podelila priznanji zlatima bralcema, ki sta sodelovala pri bralni znački vseh osem let: Ani Gabršček in Lovru Žvegliču. Ob slovesu še zahvala Janji Vidmar za prijetno, zanimivo in predvsem zabavno druženje. Na snidenje prihodnje leto, dragi bralci! UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Mojca ROŽMAN, knjižničarka AKCIJA ZBIRANJA ODPADNEGA PAPIRJA Tudi v januarju, februarju, marcu in aprilu so učenci šole pridno zbirali odpadni papir, saj smo skupaj zbrali kar 16.928 kg odpadnega papirja. V januarju smo zbrali 3.567 kg papirja, februarju in marcu smo zbrali 7.114 kg papirja in v aprilu 6.247 kg. Vsem učencem čestitamo za pridno sodelovanje! Prav tako vabimo krajane Štor, da v šolo pripeljejo odpadni papir, baterijske vložke in prazne kartuše tiskalnikov in s tem sodelujejo pri recikliranju odpadkov! Vse informacije na telefon: 780 21 10 Maja GRAJŽL, eko koordinatorka 31 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN NARAVOSLOVNI DAN – SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE KOLESARKI POLIGON V četrtek, 26. 4. V ponedeljek, 23. 4. 2007, smo imeli naravoslovni dan z 2007, smo imeli naslovom: Skrb za lastno zdravje. kolesarski poligon. Najprej smo se porazdelili v sedem skupin in si določili teme. Štirje učenci, ki so doma blizu šole, so v šolo pripeljali kolesa, s katerimi smo se vozili. Na začetku proge si moral pregledati kolo in ugotoviti, ali ima polno zračnico, ali delujejo sprednja in zadnja zavora ter zvonec. Med vožnjo si moral v roki držati predmet, voziti med količki, po ravni črti in se pravočasno ustaviti. Bilo je zelo lahko, zato smo skoraj vsi opravili nalogo. Ker nam je še ostalo nekaj časa, smo igrali nogomet. Nato smo se vrnili v šolo. Na razpolago so bile teme: uravnotežena prehrana, pomen obrokov, voda in njen pomen, nepravilno prehranjevanje, priprava mize in Tilen SIRK, 5.b/9 jedilnega pribora, vedenje v jedilnici ter šport in zdravje. Vse te teme smo opisali in še kaj narisali, nato pa nalepili na plakat. TEHNIČNI DAN – LUTKA IZ Med izdelovanjem plakata smo se tudi veliko naučili o ohranjanju svojega zdravja. Upam, da se bomo vsi kar ODPADNIH CUNJ najbolj držali opisanih navodil. V sredo, 25. 4. 2007, smo imeli tehnični dan. Iz odpadnih Anja JAZBINŠEK, 5.b/9 cunj smo izdelovali lutko. S sabo smo morali imeti šivanko, sukanec, gumbe, blago, vato in volno. VATERPOLO 25. 4. 2007 je na kopališču Golovec potekalo tekmovanje v vaterpolu. Seveda se je na prizorišču pojavila tudi naša šola. Deklice smo imele samo eno tekmo, saj sta bili samo dve ekipi. Skupaj smo se ogrele v mrzli vodi, si malo podajale žogo in že je sodnik zapiskal za začetek tekme. Na žalost smo, sicer z borbeno igro, izgubile proti III. osnovni šoli. Zasedle smo 2. mesto. Za dekliško ekipo smo igrale: Lena in Ana Gabršček, Nikita Privšek, Kim Majoranc in Alja Jurkošek. Svojo igro so nam pokazali tudi fantje. Igrali so borbeno, zabili kar nekaj golov in na koncu pristali na 4. mestu. Igrali so: Lovro Žveglič, Matic Arčan, Aleš Guzelj, Primož Mulej in Marko Kresnik, na pomoč pa smo jim priskočile še punce. Z nami je bila učiteljica Maja Berčon, ki je odlično vodila obe ekipi. Po razglasitvi rezultatov smo se oprhali in preoblekli ter se počasi vrnili v šolo. 32 Kim Majoranc, 9.a Najprej smo iz blaga izrezali obleko in glavo, nato pa smo v kos blaga, ki je bil namenjen za izdelavo glave, natlačili vato in vse dobro zašili. Oblikovali smo oblekico in jo polepšali z dodatki. Naše lutke so kar naenkrat oživele in nam polepšale dan. Anja JAZBINŠEK in Maruša ZALOKAR, 5.b/9 MAJ 2007 EKSKURZIJA V LOGARSKO DOLINO »Juhu!« sem zaklicala, ko smo se konec aprila odpravili na ekskurzijo. Ob 7.50 smo se zbrali pred šolo. Vsi smo že nestrpno čakali. Pot je trajala zelo, zelo dolgo, zato smo se zabavali na različne načine. Ko se je avtobus ustavil, smo vsi vedeli, da je napočil čas za ogled lesarskega in gozdarskega muzeja. Tam smo izvedeli veliko o lesu in gozdarstvu v preteklosti. Kmalu smo odšli naprej. Zaradi dela na cesti smo se premikali počasi. Ko smo končno prišli v Logarsko dolino, smo izvedeli, da ne bomo mogli oditi do slapa Rinka, ogledali smo si samo slap Palenk. Občudovali ga, fotografirali, nato pa počasi odšli nazaj domov. Na poti domov smo bili vsi utrujeni, zato smo na avtobusu malo dremali, nato pa smo odšli vsak na svojo stran. Vsem je bil ekskurzija zelo všeč. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Sara ZALOKAR, 5.b/9 OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Športna zveza Celje in atletsko društvo Kladivar Celje sta tudi letos pripravila občinsko prvenstvo v teku na tisoč metrov v Levcu, ki se ga je udeležila tudi naša šola. 24. 4. 2007 smo se zbrali na letališču v Levcu, prav tako tudi druge šole iz celjskega okrožja. Da ne bi prišlo do poškodb, smo se na začetku sprehodili po progi in si jo natančno ogledali, potem pa smo se dobro ogreli. Prvi so pričeli učenci letnika 1995, kjer so fantje dosegli odlične rezultate. Prvo mesto je zasedel Djordje Vujičić. Kmalu za njim se je na četrtem mestu pojavil Grega Gorjup, sledil pa mu je Janez Krevel, ki je zasedel sedmo mesto. Na štiriintridesetem mestu pa je pristal Jure Grajžl. Čas je bil, da svojo hitrost in vzdržljivost pokažejo tudi punce. Sedmo mesto je zasedla Nina Plank, na dvajsetem mestu je bila Anja Gajski, malo za njo pa Katja Brečko. In že so bili na vrsti fantje letnika 1994. Spet je prvo mesto pripadlo naši šoli. Zasedel pa ga je Sašo Šolinc. Enaindvajseto mesto je zasedel Dino Eminić, takoj za njim pa je bil Urban Žohar. Rok Kresnik pa je zasedel petindvajseto mesto. Na vrsti so spet bile punce. Tudi Lena Gabršček si je prisvojila zlato. Deseto mesto je osvojila Nastja Sivka. Anja Kragelj MAJ 2007 pa se je prebila do dvaindvajsetega mesta. Petintrideseto mesto je pripadalo Anki Frece. Znak za start so dobili tudi fantje letnika 1993. In naša šola se je ponovno veselila, saj je Marko Kresnik osvojil drugo mesto. Malo je zmanjkalo Fazliu Liridonu, ki je zasedel četrto mesto. Prav tako je dvanajsto mesto zasedel Davor Kukovič. Na osemnajstem mestu pa se je znašel Žiga Jurkošek. Za njimi so svojo dolžino pretekle tudi punce. Nikita Privšek je osvojila četrto mesto, na enajstem mestu je bila Azra Murić, Alja Jurkošek si je izborila devetnajsto mesto, Laura Hrvatič pa sedemindvajseto. Na vrsti so bili še najstarejši udeleženci tekmovanja. Kot vedno so seveda začeli fantje. Boštjan Florjanc se je znašel na devetem mestu, Matic Arčan se je pojavil na dvaindvajsetem mestu, osemindvajseto mesto pa je zasedel Aleš Guzelj. Svoj rezultat pri deklicah pa sva dodali še Anja Pušnik s šestim mestom in Kim Majoranc z devetim mestom. Tekmovanje se je tako zaključilo in sledila je še podelitev ekipnih pokalov. In spet smo bili odlični. Fantje so zasedli prvo mesto, punce pa drugo. Vsem tekmovalcem čestitamo! Šolska športna novinarka Kim Majoranc, 9.a 33 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KARATE KLUB ŠTORE ORGANIZATOR POMLADNE ŠOLSKE KARATE LIGE V Štorah se je končalo 4. kolo šolske karate lige. Nastopilo je 170 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov. Vidnejše rezultate so dosegli mladi tekmovalci. 3. 3. 2007 je v Štorah potekalo 4. šolsko kolo v karateju, kjer je nastopilo okoli 170 tekmovalk in tekmovalcev iz sedemnajstih slovenskih karate klubov. Med njimi so moči merili tudi člani karate kluba Štore, ki so med močno konkurenco dosegli zavidljive rezultate. Kar nekajkrat so pokazali svojo premoč nad nasprotniki in se tako uvrstili v sam vrh mlade slovenske karate lige. Rezultati tekmovanj: 3. KOLO ŠOLSKE LIGE ŽALEC Malčki – 7 let /kata 3. mesto Matija Godicelj Mlajši dečki 10-11 let /kata 3. mesto Aleksander Kragelj Malčki 8let /kihon 2. mesto Miha Koren Mlajši dečki 8 in 9 let /jiyu 1. mesto Aleksander Kragelj 2. mesto Jan Resnik Ženske 16,17,18 let +57 kg 1. mesto Dijana Slemenšek Ml.dečki 10-11 let +40kg /borbe 1. mesto Jan Resnik St.dečki 12-13 let /borbe 2. mesto Aleš Guzej Ml. kadeti 14-15 let /borbe 3. mesto Kristjan Starček Ml. kadeti 14-15 let –63 kg /borbe 3. mesto Samo Lorger 4. KOLO ŠOLSKE LIGE ŠTORE Mlajši dečki / JIYU 1.mesto Aleksander Kragelj 2.mesto Jan Resnik Absolutno malčki /kihon 2. mesto Miha Koren 3. mesto Matija Godicelj Absolutno malčice /kihon 2.mesto Ema Kačičnik Mlajši dečki 10-11 let /kata 3. mesto Jaka Koren 3. mesto Aleksander Kragelj St. dečki 12-13 let /kata 3. mesto Matic Teršek Najmlajše do 7 let /kata 3. mesto Ema Kačičnik Malčice 8-9 let /kata 3. mesto Urška Krašovec 3. mesto Laura Kolšek Ml. deklice 10-11 let /kata 3. mesto Špela Šelih Starejši dečki 10-11 let - 40kg /borbe 2. mesto Jan Resnik St.dečki 12-13 let –50kg /borbe 2. mesto Matej Šolinc Ml.kadeti 14-15 let –57 kg /borbe 3. mesto Kristjan Starček Ml. kadeti 14-15 let +63 kg /borbe 1.mesto Samo Lorger Mlajše deklice 10-11 let –35 kg / borbe 3. mesto Nastja Lišanin St. kadetinje 16-18 +57 kg /borbe 1. mesto Dijana Slemenšek 1. POKALNA TEKMA HORJUL Mlajši dečki –45 kg /kate 2. mesto Jan Resnik Starejši dečki –45 kg /kate 3. mesto Matej Šolinc Kadeti – 70 kg 2. mesto Samo Lorger Članice +60 kg 2. mesto Dijana Slemenšek 5. MEDNARODNI KARATE POKAL GRAND PRIX ŽALEC 2007 Moški 10-11 let, -45kg 2. mesto Jan Resnik Moški 12-13 let, -45 kg 3.mesto Matej Šolinc Moški 14-15 let –70 kg 2. mesto Samo Lorger POKAL MESTA LJUTOMER 10. KARATE TURNIR Najmlajše –8 let /kate 3.mesto Ema Kačičnik Borbe ml. dečki 12 let –45 kg 2. mesto Jan Resnik Borbe kadeti –16 let –52 kg 2. mesto Aleš Guzelj 34 Emil Kačičnik Foto: Emil Kačičnik MAJ 2007 TURNIR V MALEM NOGOMETU 16. 6. 2007 V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA ŠPORT ŠTORSKI OBČAN na igrišču za mali nogomet na Lipi v Štorah Vabimo Vas, da se dne 16. 6. 2007 udeležite turnirja v malem nogometu v Štorah. Organizator turnirja je malonogometno društvo Sokoli iz Štor. Pričetek turnirja bo ob 9.00 uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Okrepčali se boste lahko kadarkoli med turnirjem, nudili Vam bomo celotno gostinsko ponudbo. Oki 041-381-321, Matjaž 041-674-095, Jure 041-646-678 Omejitve pri prijavninah ni, torej se lahko na turnir prijavijo vse ekipe, ne glede na starost oziroma izvor igralcev. Zaradi boljšega pregleda ekip lahko ekipo prijavite na zgornje telefonske številke, en dan pred turnirjem ali prej pa lahko tudi plačate prijavnino. Prijavnine bomo sprejemali tudi na dan turnirja do 8.45 ure. Prijavnina znaša 50 eur na ekipo. Nagrade: 1. mesto 2. mesto 3. mesto Igralec Vratar Skupaj Denarna nagrada 500,00 € 300,00 € 200,00 € Dodatno PRAKTIČNE NAGRADE 1.000,00 € Sponzorji turnirja: Štore Steel d.o.o Valji Štore d.o.o. Občina Štore Storkom Štore d.o.o 35 MAJ 2007 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Do konca prvenstva še trije krogi Zadnji trije krogi prvenstva v 3. SNL - vzhod bodo za nogometaše Kovinarja samo še prestižnega pomena, saj se boju za naslov prvaka niso niti približali, prav tako pa so si že pred nekaj koli zagotovili ponoven nastop na istem nivoju. odigranih tekem v spomladanskem delu prvenstva. Ekipa preseneti z odlično igro, zmaga tekmo ali dve, potem pa izgubi s podpovprečno igro. A za končno analizo je morda še malo prezgodaj, vseeno pa veseli dejstvo, da so se v prvo ekipo prebili domači fantje iz mladinske selekcije, na katerih bo v naslednjih sezonah mogoče graditi še močnejšo ekipo. Dosedanji nastopi Kovinarja v spomladanskem delu ŽELEZNIČAR MB : KOVINAR ŠTORE 0:3 1:0 KOVINAR ŠTORE : MU ŠENTJUR 0:2 PALOMA : KOVINAR ŠTORE KOVINAR ŠTORE : TRGOVINE JAGER 3:4 1:0 POHORJE : KOVINAR ŠTORE KOVINAR ŠTORE : KOROŠKA DRAV. 4:2 1:0 ČRENŠOVCI : KOVINAR ŠTORE 0:0 KOVINAR ŠTORE : ODRANCI 0:1 MALEČNIK : KOVINAR ŠTORE Za nogometaši Kovinarja je večji del letošnje sezone nastopov v tretji ligi. Ostala so še tri kola, a kot kaže Aleš Korošec, NK Kovinar trenutno stanje na lestvici, predvsem pa trenutna forma ekip, je tekma za prvaka odločena. Ekipa Zavrča je zasluženo pred zgodo-vinskim uspehom - uvrstitvijo v 2. slovensko ligo. Tako ostaja še boj za obstanek, v katerega so vključena zadnja štiri moštva na lestvici. Moštvo Kovinarja zaseda dobro peto mesto, vendar pa je ob najugodnejšem razpletu lahko celo drugo. Po drugi strani pa se lahko ob najslabšem scenariju znajde celo na desetem. Ne enega in ne drugega pa realno ni pričakovati, tako da se nadejamo ob normalnem razpletu solidne uvrstitve okrog petega mesta. lokalni derbi s Šentjurjem je napolnil domačo tribuno 36 Sicer pa spremljamo, vsaj kar se Kovinarjev tiče, precej slabšo sezono. Vzrokov za takšno igro je precej, najbolj pa izstopa izjemno veliko število odsotnih igralcev, tako da mora domači trener skozi vso spomladansko sezono “krpati” prvo moštvo z igralci, na katere ni pred začetkom sezone nihče resno računal. In prav tem fantom gre ogromna zasluga za presenetljivo dober položaj na lestvici, ob konstantno dobri igri večine zdesetkanih članov prve ekipe. Realno je to v tem trenutku tudi skrajni domet ekipe. Da so resnične težave trenutne ekipe v zgoraj omenjenih razlagah, nam nazorno pokaže tabela do sedaj 29 Lestvica v 3. SNL - vzhod po 23. odigranih krogih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Zavrč Trgovine Jager Tehnostroj Veržej Odranci Kovinar Štore Paloma Malečnik Stojnci MU Šentjur Črenšovci Pohorje Dravograd Železničar Tišina 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 14 12 13 11 11 10 10 10 8 9 8 7 7 3 6 5 1 4 3 5 4 4 7 4 3 3 2 5 3 6 9 8 9 8 9 9 8 10 12 13 14 15 50:12 40:34 46:34 38:26 27:28 41:33 36:33 31:41 32:30 33:35 29:33 20:46 27:44 21:42 48 41 40 37 36 35 34 34 31 31 27 24 23 14 MAJ 2007 ZGODOVINA NOGOMETA V ŠTORAH Od “divjih” klubov do organiziranega društva ŠPORT ŠTORSKI OBČAN ... Tako je leta 1934 po večletni dobi priprav, od neorganiziranega in sproščenega igranja ter tekanja za žogo po vseh mogočih travnikih do že solidnega športnega življenja v divjih klubih, nastalo čvrsto legalno športno društvo Štore. (iz prejšnje številke) O čistem amaterizmu v predvojnem društvu Če že obujam spomine na predvojno športno življenje v Štorah, je treba še posebej naglasiti vrsto težav, s katerimi smo se borili, ker pri merodajnih činiteljih nismo našli nobene podpore in pomoči. Predvsem je v vsakem športniku pred vojno bila globoko vsidrana zavest o potrebi športnega udejstvovanja za lastno zdravje in razvedrilo, za koristi športne vadbe samemu sebi in s tem neposredno za dobro družbo. Bil sem med ustanovitelji SK Vinete. Svoje prve drese smo si kupili igralci s pritrgovanjem denarja, ki so ga nam dajali starši za kosilo v dneh, ko smo imeli še popoldanski pouk. Na isti način smo zbirali sredstva za nakup žog. Klubske značke na majice smo si šivali sami. Kdo bi le mislil na nogometne čevlje! Na nogometne tekme smo se vozili s kolesi ali pa hodili peš ... SK Štore in SK Poljčane l. 1935 na igrišču v Počovju dinar. Vneto smo pobirali članarino, prispevke na tekmah, prirejali smo vrsto drugih »donosnih« prireditev in kar bi želel še posebej naglasiti - za svojo športno aktivnost smo sami ogromno žrtvovali. Kot v telovadnem društvu, kjer smo prišli do prve telovadnice s preureditvijo hleva pri Franclu in telovadišča s planiranjem njiv pred tem hlevom, kjer smo mesece in mesece krampali in lopatali, tako je bilo tudi pri divjih športnih klubih in bodočem SK Štore pri urejanju igrišča nad bivšim rudnikom. Vsi smo se pehali s težko ilovico in več let poskušali doseči igrišče minimalnih mer, da bi lahko na domačem terenu igrali prvenstvene tekme. Kljub požrtvovalnosti in idealizmu pa se nam Poglejmo še SK Sočo, kako so tam ta želja ni izpolnila. Celotno naše delo prišli do prvih enotnih majic. Dolge je prevevala globoka klubska zavest, mesece so marljivo zbirali članarino, ljubezen do društva in pravilen odnos nato kupili rdeče platno, drese pa jim do vsedruštvene imovine. Iskreno je brezplačno šivala gospa Črešnikova. napisano - čisti amaterizem v svojem Navada je bila v tistih časih, da smo si najglobljem smislu, ki je današnjim povsod iskali zaslužka. Našli smo ga športnikom tako odmaknjen ... v hmelju za časa obiranja, v Štorah z zbiranjem starega železa, že močnejši Šport je v predvojnih Štorah poleg pa tudi z delom v tovarni v času drugih vrednot opravil tudi svoje počitnic. V društvu smo se borili za vsak vzgojne naloge. Če je bil v l. 1930 na MAJ 2007 nogometnem igrišču med igralci v navadi nemški občevalni jezik, po zmagoslavnih tekmah pre-pevanje nemških pesmi, se je z leti ob trdnem vodstvu naprednih športnih delavcev položaj povsem spremenil. Preobrazili smo večino športnikov v zavedne Slovence, ki so se otresli hlapčevske nemške miselnosti in jih veliki dogodki l. 1941 niso našli nepripravljene. Res je sicer, da jih je nekoliko stopilo tudi v službo okupatorja, kar pa z ozirom na pravi konglomerat članstva po političnem prepričanju in pa trdni nemški vzgoji v tem kraju ni bilo nič čudnega. Prekratko je bilo obdobje društvenega dela, da bi lahko dosegli stoodstoten uspeh tudi pri tem težavnem delu. Doba okupacije je prekinila športno aktivnost. Vsi napredni športniki pa so prispevali po svojih močeh svoj delež v narodnoosvobodilnem gibanju. (Karel Jug - bilten 25 let športa v Štorah) Aleš Korošec, NK Kovinar 37 VABILA ŠTORSKI OBČAN Kulturno društvo Štore - OKTET LIPA 2002-2007 vabi na praznovanje ob 5. obletnici delovanja društva v petek , 8. junija 2007, ob 19.30 uri v prostorih Osnovne šole Štore. 38 MAJ 2007 Vljudno vabljeni VABILO na proslavo občinskega praznika vsem občankam in občanom Štor. Slavnostna prireditev bo v telovadnici osnovne šole Štore na predvečer praznika, V ČETRTEK, 31. MAJA, OB 19.00 URI. V kulturnem programu bodo nastopali GODBA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV, MLADINSKI ZBOR OŠ ŠTORE, RECITATOR, HARMONIKAR, KVARTET TROBIL, UČENCI ŠTORSKEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE CELJE, OKTET LIPA, SAŠA ZAMERNIK ter ANSAMBEL PREŽIN. Osrednji dogodek bo podelitev občinskih priznanj letošnjim nagrajencem. Program bo povezovala Vesna SPREITZER. Prisrčno vabljeni! OBČINA ŠTORE