Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei'Fabbri 2 Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj. se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma so ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. 63'i.
Upravništvo ..Zarje - je v Trstu, Via dei Fabbi i Št. 2. Sprejema naročnino, inserato in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6.—, za poi leta K. 8.—. Posamezne številke po 6 v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64189.
VABILO
na prvi redni očni zbor „Katoliškega tiskovnega društva v Trstu“, ki se bo vršil

v četrtek, dne 21. maja
..~ ob pol 11 uri preöpolöne
v prostorih
HVTenrijinega. doma. v Trstu, ulica s. Francesco d’Assisi 15. I nadstr.
V" S FORE ID :
, * '
Nagovor predsednika.
Poročilo tajnika in blagajnika. Volitev odbornikov.
Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi
Odbor.

'h pomjanščine.
V svoji 114. številki od 24. aprila je prinesla „Edinost“ med vestmi iz Istre članek, naslovljen: „Občinske volitve v Pomjanu pri Kopru“, v katerem dobro znani golobradi mladič zliva svoj gnjev na duhovščino v občini Pomjan, češ, le ta je kriva poraza na vsej črti v mesecu marcu. Ni mi na misli braniti duhovščino pred tako podlim napadom, saj kdor pozna razmere v tej občini, tako ve, kdo edini deluje za narod. Štiri župnije so, res za župnike so štirje Kranjci, ki so pa že delovali tudi drugod za narod, kamorkoli jih je privedla služba; narodne zastave niso zapustili nikjer, pač pa za. svoje narodno delovanje dobili črne pike tam, kjer jih takim duhovnikom dajejo.
Občinske volitve v Pomjanu so že dolgo vrsto let bile posebnega pomena in stale mnogo truda in žrtev, saj je bila tu odločitev, ali gre na Dunaj slovanski poslanec ali italijanski. To dejstvo dobro ve politično društvo „Edinost“ in tudi uredništvo „Edinosti“, saj sc se njih načelniki udeleževali osebno teh bojev.
Zakaj smo propadli 1. 1900? Občina je bila takrat razdeljena na dva dela, ilaritKigj^- Pomjan. Ako je bilo težko zmagati pred, Eo so bili sedanji jfcfžavedni“ Marežani še zraven, se more misliti, da je bilo brez njih še težje; propali smo, a upanja v bodočnost nismo izgubili. L 1903 so bile zopet volitve; kazalo je za nas silno slabo, zato se volilnega boja nismo vdeležili, Bartolič je zopet zmagal poj svoje. Sedaj pa smo izprevideli da je ljudsto, kakor trdi g. dopisnik „Edinosti," sam, res „zaostalo v gospodarskem in kulturnem oziru za kranjskim,“ in začeli, smo je radi podpirati s tem da smo vstanovili posojilnico v Pomjanu in kmetijsko društvo v Šmarji, oboje društev za vse štiri župnije. Ljudstvo je videlo korist zadružništva, oklenilo se je nas, in sedaj skupno delujemo za njegov blagor. Tisoče in tisoče so že naši kmetje poplačali dolga koperski gospodi in stopili na lastne noge. To je toraj tisti strah za g. dopisnika, te grozne črke SLS! Sedaj pa Vas povabim, g. dopisnik, pridite med to ljudstvo, ki se je oklenilo nas in našega gospodarskega delovanja, pa boste slišali vse kaj druzega, kakor natvezujete Vi bralcem „Edinosti.“ Seveda, ako poslušate pristaše Bartoličeve, ne bodete slišali pohvale, saj ravno Bartoliču je naša posojilnica naklonila delo, katerega ni bil navajen, bočeš nočeš, vstanovil jo svojo posojilnico, da reši saj nekaj Mi gremo na;;-j! Gospodarsko ojačeni, toda ne še na vrhuncu, jeli smo se gibati za letošnje volitve. Možje poštenega imena združili so se z nami in sedaj smo videli, da smo od zadnjih volitev silno napredovali. Prišli smo na volišče, a bili smo razočarani. Klicano je bilo nasprotnih 5-10 naših komaj eden, a vstrajali so! volitve so končale pozne v noč, a naši so bili šo tam lačni in žejni, saj so bile gostilne vse zaprte. Končal je tretji razred z razliko 130. Kako je bilo to mogoče ? Gospod dopisnik, Vi ste Istrijan, volitve so bile pa tudi — istrijanske! Volilo jih je iz ene biše po 4, 7, kje so dobili pravico, ne vemo. Toliko vemo, da mi nismo smeli prepisati volilne liste niti črke, oni pa so imeli preprise za vsak razred po vaseh, tako da je vsak vedel, da ima glas, četudi ni sanjal njem.
Razume se, da smo po takih volitvah vložili
LISTEK
Križani.
Iz češčine prevel F. C.
Bogoslovec Ant. Dobrovolny je izstopil iz vlaka. Bilo je že po deveti uri večer. Mesec je prodiral skozi raztrgane oblake in motna njegova svetloba je pretergano razsvetljevala aprilovo noč.
Dobrovolny je prišel na velikončne počitnice. Na malem vaškem kolodvoru ni bilo razven službujočega uradnika žive duše. Vlak je zažvižgal, odhitel, uradnik odšel in Dobrovolny je ostal sam — prav sam. Obrnil se je sem in tje, kakor da bi koga iskal, potem pa je stopil v temo in se je zgubil v temni noči: s kolodvora jo imel dve uri poti do doma.
„Grem sam... nič za to !... vsaj bodem lahko nemoteno dal prostost svojim mislim“ — je zašepetal sam sebi, zapel površnik tesneje k životu in s palčico udaril ob kamnje na cesti.
Dobrovolny ni nikoli pisal domov, kdaj pride; nikoli ni zahteval od domačih, da bi mu prišli naproti. Stariši so bili ubogi in vedel je, kako so potrebni počitka po celodnevnem delu, zato ni hotel očeta nadlegovati še z dolgo potjo na kolodvor; konja pa niso imeli.
Dobrovolnemu je v šolah delalo uboštvo veče skrbi, kakor vsi učni predmeti; spričevala je imel vselej z odliko — v žepu pa nikoli vinarja! Kadar je z maturo končal gimnazij, je vložil prošnjo za sprejem v semenišče. Bil je sicer pameten mladenič, gledal že važno na življenje, vedel je dobro, kak stan si je steni izvolil in zato je trepetal kakor list, ko je pisal to prošnjo in ko je nesel pismo na
pošto, zdelo se mu je, da je ta pot zanj---------
začetek križevega pota. Bilo mu je kakor da mu kdo stiska grlo, kakor da za njim že sedaj kdo meče blato: vedel je dobro, kaj ga v tem stanu čaka.
Stariši njegovi so bili veseli in zadovoljni, da bodo njih sin duhovnik, oni niso razumeli njegovih misli, niti razumeti jih niso mogli, ... saj so bili dobri, nepokvarjeni, pobožni... ali on je vedel, kakšni so mnogi drugi! Sam Bog zna, kaj se je takrat ž njim godilo, kak boj je bojeval — nekrvavi sicer — ali vendar odločilen. Včasih mu je bilo, kakor da vidi svojo prihodnjost pred seboj .. deželo pokrito z žalostno meglo in temnimi oblaki... in tam kjer se je pretrgala megla samo štrleče skalovje in prepade ... in solnce, ki jih je le malokdaj razsvetljevalo, zdelo se je, kakor da jih razsvetljuje samo zato, da jih dela še strašnejše...
Dobrovolny se ni ustrašil poti, katero je nastopil, saj je bil že od mladosti vajen pomanjkanju in žrtvam, pa vendar mu je bilo včasih tako,
utok na namestništvo, ki ima izreči svojo, in Bartolič do danas še ni novi župan. — Sedaj jp^ Vas vprašam, g. dopisnik! Zakaj pa se niste Vi udeležili boja za svoje ožje rojake? Ali se ne spominjate obljub, ki ste nam jih dali, da greste po naših vaseh ljudsvo nagovorjati na našo stran? Govorili ste širokoustno, ko pa je prišel čas delovanja, pa niste utegnili izpolniti svoje obljube, pustili ste nas na cedilu Vi, in Vaš prednik na tajniškem sedežu v Mar zigah ! Tako razumete delovanje za borni narod istrski! Nehote mi pride na misel rek profesorja v gimnaziji, ki nam je dejal : Vživljenju bodete našli prepričanje: „dulce est pro patria mori, sed dulcius pro patria vivere!“
Kar govorite, da se je vsled našega delovanja mnogo zavednih Slovencev obrnilo v italijanski tabor, je toliko res, kakor da bodete Vi s svojim delovanjem kaj koristili svojemu narodu! Ali se še spominjate dijaških svojih let? Kolikrat ste bili pri meni in sem Vam slikal razmere v naši občini, kako ste takrat govorili, da je skoro edinole duhovščina vspodbudila narod po Istri, in izmed te duhovščine je bila včasih tretjina Kranjcev, ki so res doma videli boljše gospodarske in kulturne razmere ter ravno v teh zadevah hoteli pomagati istrskemu ljudstvu ! Škoda li bila tu dalje govoriti, dejstva so, ki jih nihče utajiti ne more. Saj je najstarejša šola v občini delo duhovnika v Šmarji še pred 50 leti. Pomožne šole v Krkavcih, Košta-boni in Pomjanu so vstarovili duhovniki, poučevali na njih desetletja in deloma še poučujejo; zakaj pa teh šol nobena oblast ne izpremeni v redne šole, govorite Vi, ki ste domačin in veste, kaj so razmere istrske! Sedaj pa do tistega „ključa“ ob volitvah, katerega bi imeli v Šmarjah glede izida volitev. V Šmarjah volili so z nasprotno stranko le taki, ki bi raji zatajili Boga kakor Bartoliča, take jim privoš imo, a jih je že zelo malo. Ker smo kandidirali dva duhovnika, pa od naših ni odpadel nihče. Da pojasnim pa še to dejstvo. Od gonje proti duhovščini ni bilo nobenega govora, delali smo skupno; ko pa je bilo potreba zapisati odbornike, je naenkrat začela med ljudstvom govorica : duhovnika ne v odborv. Mi smo se temu čudili, ali ta govorica je šla polagoma od vasi do vasi, spoznali smo, da ljudstvo hujska nekdo od zunaj in prepričali smo se, kje je tisto gnjezdo. To čedno delo so prevjeli liberalci, delati za narod ti ljudje ne znajo, v razdizanju pa kar so drugi zidali, so mojstri.
Vam pa g A.... to še eno besedo. Ni še leto tega kar sva govorila zadnjič. Rekli ste: „Prepričan
kakor da bi po njem segala smrt s svojo mrzlo roko. . .
Takrat mu je vselej stopil na čelo mrzel pot in zdelo se mu je, kakor da bi se imel zadušiti... V taki trenutkih se mu je že dozdevalo, da se ne more več ustavljati klicu sveta, ki se mu je zdel, takrat tako vabljiv da mora zapustiti izbrani poklic in nastopiti gladek, širok pot, po katerem hodijo drugi navadni ljudje. Ali zopet takoj se je spomnil na uboge stariše, spomnil na šest bratov in sester, vsi pričakujejo od njega enkrat pomoči... in zato je ostal, čeravno je vedel, da bo ta pot... trnjev pot. ..
Včasih mu je prihajalo na misel, kakor da je v njem življenje razdeljeno na dvoje, — eno je življenje veselo, prijetno, kakor ga svet ponuja — to ni več zanj — to mora biti v njem križano. .. in njemu ostane za naprej le ono življenje brez smeha, brez veselja, brez časti, brez slave.. . Da takšno se mu je zdelo prihodnje življenje prav tako, kakor ta današnja pusta, molčeča, mrzla aprilova noč!
Vedel je da bo hodil skozi to življenje sam, kakor v tej noči, in da ga ljubezen ne sme vleči nikamor drugam, kakor kvečjemu še k sivim glavam svojih roditeljev. . . in kadar oni polože glavo k večnemu spanju, kaj potem ? . . . potem pa bode še bolj sam, kakor sedaj. . ..
ZARJA“
sem, da bo Istra v 20 letih vsa krščansko socijalna,“ jaz pa se čudim, kako morete delati za libej ralno stranko, ako ste prepričani da propade ? ] Seveda, človek mora pohajati visoke šole, da je tako gorostasno „kunšten.“
Svetoval sem Vam, kot večleten znanec „dovršite svoje študije in kot zrel mož pojdite delovat za svoje rojake istrske, kot mož bodete se prepričali, kdo v resnici dela za narod, potem ne bodete nikoli nasprotovali duhovščini,“
Krenil ste na drugo pot ! nedostaje Vam iskušenj, zato sodite nopačno; vedite pa, da se v boju za narodove „časti in pravde“ osivela duhovščina ne da terorizirati po neiskušenih mladeničih!
M. Š. . . Ij.
politične vesti.
NEMŠKI MINISTER-ROJAK PESCHKA
NAGLOMA UMRL.
Dne 1. aprila je ob "eni zjutraj nemški mini-ster-rojak Pescha vsied srčne kapi v starosti 54 let nagloma umrl. Odkar je umrl vojni minister Bauer, je to prvi aktivni minister, ki je umrl v.j Avstriji.
V četrtek se je minister Peschka udeležil plenarne seje državnega zbora, pozneje se je udeležil tudi razgovora nemških poslancev s Češkega z mi-nisterskim predsednikom Bečkom, nakar so nemški poslanci s Češkega s Peschko zborovali v parlamentu do 8. ure zvečer Po teh sejah je minister v svojem uradu rešil še razne akte, ostali del večera pa je preživel v prijatelski družbi. Po večerji je šel minister s prijatelji v kavarno kjer igral tarok. Okoli 1. ure se je minister poslovil od prijateljev, rekoč : „Vlada mora iti prej: domov kot drugi“. Doma je minister šel na stranišče, kjer so ga s tako silo napadli srčni krči, da je padel na obraz in da se je ranil na čelu. Služkinja je čula padec, priletela je na pomoč, a našla je ministra brez zavesti hropečega na tleh. Takoj je prihitel v isti hiši stanujoči zdravnik dr. Pielka, ki je konstatiral samo smrt. Minis er je umrl zadet od srčne kapi. Pescha je imel srčno hibo. Ministerskemu predsedniku Becku so sporočili še ponoči telefonično vest o ministrovi smrti, nakar je Beck potom kabinetne pisarne ob 7 uri zjutraj poročal cesarju. Cesar je takoj brzojavno izrazil sožalje vdovi in pokojnikovima sinovoma, Za ministerskega predsednika Becka je nenadna smrt Peschova ustvarila jako kompliciran položaj. Sodi se da bo v sedanjem položaju težko dobiti Peschki naslednika. Med kandidati za naslednika Peschki se v prvi vrsti imenuje dr. Schreiner, predsednik nemške sekcije češkega de-želnokulturnega sveta.
LETOŠNJE VELIKE VOJAŠKE VAJE.
Letošnje cesarske vaje se bodo vršile na zahodnem Ogrskem. Udeleže se jih zbudimpeštanski, požunski in zagrebški armadni bor. Končale se bodo približno 18. septembra. Vostalih armadnih zborih bodo končali vojaško izobraževalno delo v vajah divizija proti diviziji. Vaje bodo izvedene na
Dobro vol ny je globoko vzdihnil; mesec je ravno pogledal skoz raztrgane oblake in mu razsvetlil obraz in pot.
• • • „Potem . . . potem pa živeti samo idealom vzvišenejšim, kakor je pozemeljska ljubezen, kakor je družinsko življenje, potem pa krepko na križ pribiti vse poželjenje in hotenje človeško v svojem srcu, odmreti vsemu na svetu in darovati se idealom nadzemeljskim — nadzveddnim“ . . .
. . .„Oblatus est, quia ipse voluit“... je zašepetal latinski izrek iz preroka Izaije. . . „Darovan je bil, ker je sam hotel“ .. .
Dobrovolnemu se je zganil obraz. „Sam je hotel.... se ve, sam je hotel, ampak le, da bi izpolnil voljo Očeta.... Ali hočem tudi jaz ? Da tudi jaz hočem izpolniti voljo očetovo in zraven — zraven tudi one druge neizprosne, nepremagljive okoliščine. — Dobrovolnij je zamahnil z roko, kakor bi hotel nekaj težkega odmakniti. „Govoriti o tem ne smem — bolje torej na to niti ne misliti.... Dušne’ boje razume od tisoč — komaj edea....“ Dobrovolnemu se je stisnila duša tako silno in bolestno, da je mis ii, da pade na tla. V glavi se mu je zavrtelo in na celem životu ga je oblil mo-zel pot. Domislil se je v tem trenutkuvsega, kar je čital v časopisih in različnih brošurah proti duhovščini, proti cerkvi, proti veri. Domislil se je na psovke, da držijo duhovniki ljudi v temi, da jik poneumnujejo, zasužnjujejo, da so brezdomovinci, nasprotniki vede in svobode....	(Dalje).
vojni podoben način. Zato bodo tudi počivale in se zavarovale čete kakor v vojski. Gledalo se bo na presenečenja po zasedah, nepričakovanih napadih, na nočne manevre. Vojakom se pridele biciklisti, motorji, avtomobili. Brzojav, telefon in optična znamenja bodo vporabljali v naj večji meri med maršom, ponoči in v nekrvavi bitki. Zrakoplovi se morajo izrabiti pri vajah. Vsa skrb se bo obračala na zdravje in na preskrbo izoliranih oddelkov. Poslovale bodo tudi vojne poštne ekspoziture. Za posebne uspehe patrulj se razpišejo denarne nagrade.
CARJEVA DRUŽINA.
Vedne grožnje in nevarnosti; ki jim je izpo stavljen ruski car in njegova rodbina, so tako upli-vale na carično zdravstveno stanje in na njene živce, da se boje za njeno pamet. Carico stražijo sorodniki ponoči in podnevi, ker se boje, da 'pride v javnost carično zdravstveno stanje. Odkar je zasedla carica ruski prestol, je gledala vedno na to, da se je nahajala v carjevi in v bližini svojih otrok. Mislila je, da s svojo navzočnostjo in s pazljivostjo prepreči napade na carja in na svojce. Njena napeta pozornost in veden strah sta ji um otemnila. Zadnji napadi na carja in na carjevo rodbino so neposredno zmešali carico. Neko jutro je prinesel sluga carju zasebno pošto v kabinet, kjer se je nahajala tudi carica z otroci. Med po-šiljatvami je bil večji zavoj s pečatom moskovskega glavnega gubernatorja. Car je hotel odpreti zavoj, a carica je prestrašeno zaklicala, naj to opusti. Opazila je namreč, da naslov ni pravilen. Preiskovalni urad je dognal, da se je nahajal v zavoju peklenski stroj. Pred štirinajstimi dnevi je opazila neka služkinja v carjevi palači pod preprogo skrito nit, ki je bila izpeljana pod prestolonaslednikovo posteljo. Pod posteljo so našli 17 bomb, ki so jih nameravali z električno iskro zažgati ponoči. Ta napad je najbolj razburil carico. Ne upa se sesti in se približati kaki stvari. Bolj kakor zase se boji za prestolonaslednika.
MARLJIVA ITALIJA.
V Castellamaru se vrše priprave, da izptstijo v morje novo bojno ladjo. Dolga bo 168, široka 26’66, visoka .6 m. Imela bo 12 topov po 30'5 cm kalibra in 30 topov manjšega obsega.
KAKO SE GRADI IN KOLIKO BO VELJALA
SAND ŽAŠKA ŽELEZNICA.
Pripravljavna dela za sandžaško železnico so se pričela na štirih krajih. Vodijo jih štiri inženirske čete. Vsaka sestoji iz nadiženirja in 4 inženirjev. Inženirji so vsi Avstrijci. Turška komisija je sestavljena iz štirih višjih častnikov od štaba in dveh inženirjev od ministrstva za javna dela. Pripravljalna dela za trasiranje bodo trajala”:4-5 mesecev. Kapital za zgradbo bo znašal 60 milionov.
TISKOVNA SVOBODA V PERZIJI.
Odkar ima Perzija, ta sicer zanemarjena država, ustavo, so vse svoboščine državljanov popolnejše kakor v katerikoli evropski državi. To se vidi posebno pri tiskovnem zakonu. Nedavno je perzijski časopis „Musavat“ (Edinstvo) očital šahu razne razuzdanosti in pohujšljivosti v privatnem življenju. Urednik je bil obtožen, a je nastopil dokaz resnice. Nato je šah tožbo umaknil, in časopis zopet mirno izhaja. Perzijski kazenski zakonik namreč ne pozna paragrafa o razžaljenju veličanstva, kakršnega imajo „moderne“ evropske države, temuč mora vladar, ako se čuti žaljenega, tožiti kakor vsak drugi državljan, in tudi plačati vse stroške, ako s tožbo pogori.
VOJSKA MED AFGANIČANI IN ANGLE ŽI.
Položaj ob afganiško-indijski meji je jako resen. Afganiško mejo sta prekoračili dve veliki af-ganiški četi. Položaj še poostruje dejstvo, da so odkrili v Indiji obsežno zaroto proti angleškim uradnikom. Število Afganičanov cenijo na 13 do 20 tisoč mož. V soboto so videli sovražnika iz Landi-Kotala. Ponoči v soboto so napadli Afganičani utrjeno stražnico Dichin-Kaudach. Sovražnika so Angleži odbili. Ponoči 3. t. m. so izkušali vzeti Afganičani karavan seri jo. Streljanje iz stražnice je to preprečilo. Afganičani so se umaknili proti jugu. V Landi-Kotal je došel general Wilcas z brigado na konjih, z osmimi topovi in s kavalerijskim švadro-nom. Z napadom na Landi-Kotal je pričeta oficijelna vojska z Afganičani. Izmišljeno je poročilo, da je prepovedal emir Afganičanom napad na Angleže.
K 0 V 3 e €.
n Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Že zadnjic smo omenili, da napravi Katol. slov. izobraževalno društvo v Trstu romanje na sv Goro. Odšli bomo iz Trsta v soboto, dne 23. t. m. ob 10. uri in pol zvečer z državno železnico (Sv. Andrej). Ko pridemo v Gorico, se bomo takoj podali na goro. Hodili bomo torej v hladu. Vračah se bomo s popoldanskim vlakom iz Gorice v Trst. Vožnja za tje in nazaj stane 3 K 10 v. Kdor se hoče vdeležiti tega romanja, naj se javi pri g. Tulu, kapelanu pri novem sv. Antonu, ulica Vincenzo Bellini 2. IV. ali pa pri g. Renčelju, ulica s. Francesco d’ Assisi 15. I. Pismene prijave sprejema tudi upravništvo „Zarje“. Slovenci in Slovenke! udeležite se tega romanja v velikem številu; pokažite na ta način, da plamti v vaših srcih še vedno živa vera in ljubezen do Marije !
n Javna telovadba v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. t. m. se je zbralo v Ljubljani nad 200 telovadcev raznih telovadnih odsekov izobraževalnih društev k II. javni telovadbi Ob tri četrt na 12. so vsi telovadci — na čelu jim 80 uniformiranih korakali iz j;Uniona“ v frančiškansko cerkev k sv. maši, katero je daroval č. g. kanonik Šiška, stregla sta pa dva telovadca. Točno ob 5. uri popoldne se je v veliki dvorani hotela „Union“ pričela javna telovadba. Nastopilo je 210 telovadcev. Ne bomo natanko popisovali telovadbe, rečemo le, da tako vzornega reda, tako preciznega izvajanja posameznih vaj še nismo videli pri tolikem število telovadcev, čeprav smo imeli priliko videti že večkrat kako javno telovadbo drugega tiča. Ako bodo telovadni odseki, načelu jim vrli brat g. Jeločnik, tudi zanaprej izvrševali svojo nalogo, katero soj si začrtali s tako vnemo kot dosedaj, potem smo uverjeri, da bodo v doglednem času imeli pod svojim okriljem vse poštene slovenske mladeniče. Drugih pa itak ni treba poleg. Naša srčna želja je, da bi se tudi pri nas ražsirila ta ideja in da bi se tudi naša mladina združila po izbraževalnih društvih v telovadne odseke.
n Naročil za vžigalice „Slovenske krščanskosocialne zveze“ je zadnji čas toliko došlo, da se je moral naročiti že tretji vagon. To je najboljši odgovor na vse rohnenje liberalnega časopisja. Somišljeniki, somišljenice, zahtevajte povsod vžigalice „Slovenske krščansko-socialne zveze“, ki naj bodo vreden znak naše skupnosti! Dobite jih za sedaj pri trgovcu g. Škerlu pri Sv. Jvanu blizu cerkve.
n Umestna interpelacija. Furlanska poslanca dr. Faidutti in Bugato sta stavila na ministra notranjih zadev jako umestno interpelacijo, v kateri ga vprašata, da li misli prepovedati prepogoste plese na Furlanskem. Mislimo, da bi bila taka prepoved jako umestna ne le za Furlansko, ampak tudi za naše kraje. Kje se bolj pokvari naša mladino kot na plesu ? Kje se zapravi več denarja kot na plesih. Dolžnost vlade in pa tudi vsakega pravega rodo- in mladinoljuba bi bila, da bi zabra-njevali plese Tu pri nas na tržaškem pa vidimo, da vladne oblasti kar vprek dajejo dovoljenja za plese; saj že kmalu ne bo krčme, zlasti v spodnji okolici, kjer bi se vsako nedeljo ne plesalo. Prav tako pa opazujemo, da tudi naši narodnjaki ne morejo prirediti veselice, kjer bi se ne plesalo, kjer bi se ne dajalo mladini prilike za zapravljati noči, zdravje, življenje, denar in poštenje. Naj bi imela interpelacija obeh furlanskih krš. socialnih poslancev vspeh v korist obeh primorskih narodov.
n Romarski vlak v Lurd odide iz Ljubljane v pondeljek, dne 11. maja ob 4. uri popoldne. Toliko na znanje romarjem.
n Razpis natečaja. Pričetkom II. polletja šolskega leta 1907-08 se ima podeliti ena državna štipendija za Istro v znesku letnih 168 kron za gimnazijske dijake pristojne v kake občino kopne Istre in škofijo tržaško-kopersko. Gimnazijci, kateri uživajo to stipendijo, so obvezani posvetiti se duhovskomu stanu. Pravico prezentacije ima škof. ordinarijat v Trstu, pravico podeljenja c. kr. namestništvo v Trstu. Prosilci za ta štipendij morajo predložiti svoje prošnje škofijskemu ordinarijatu v Trstu do 25. maja 1908 in dodati jim krstni list, spričevalo o cepljenju koz in ubožni list, potem dokaz pristojnosti v kaki občini kopne Istre in šolska spričevala zadnjih dveh polletij. Od c. kr. namestništva v Trstu, dne 24. aprila 1908.
n Umrla je vsredo nagloma gospa Gabriela pl. Burgstaller-Bidischini v starosti 78 let. Pokojnica je bila velika dobrotnica ubogih in potrebnih ter je mnogo žrtvovala za dobrodelne zavode. N. v m. p.!
n Umrla je v torek popoldne Vincencija ud. Skakoc, mati veleč. g. Fortunata Skakoc, župnika v pokoju, službujočega sedaj v tržaški bolnišnici. Pogreb se je vršil v četrtek prepoldne. N. v m. p.!
n Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda
pri sv. Jakobu uljudno vabi svoje pevce, da se redno vdeležujejo pevskih vaj, katere se vršijo v lastnih prostorih nasproti cerkve, kjer je bil prej policijski komisariat in sicer vsako sredo in petek od 8 do 10 ure zvečer.
Ker namerava pevski zbor nastopiti tudi javno in ker se bliža čas, da se bo pevski zbor vde-ležil mestne procesije, se pevski zbor obrača tudi do novih moči. Kdor želi pristopiti, naj se javi pri pevski vaji.
n Uvedenje električne moči na alpskih železnicah. Pripravljavna dela za uvedenje elektrike na alpskih želeanicah v železniškem ministrstvu se prav marljivo nadaljujejo. Pred vsem se skrbi za koncesije vodnih moči, merjenje istih na vrednost moči in izdelovanje troškovih proračunov za pridobivanje električnih sil. Kot prvi del alpskih železnic, na katerem se bode uvedel električni obrat, določena je proga Trst-Opčina, kjer se bodo potem opazovali uspehi električne moči posebno z ozirom na mnoge predore ob tej progi.
n Samoumor učiteljice. Dne 2. t. m. je v
Trstu skočila skozi okno 25 letna mestna učiteljica Gilda Gleria. Vsled poškodb je umrla čez dve uri. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano.
n Lahkomiselna mladina. 18 letni trgovski uslužbenec Julij pl Langendorf in ravno toliko stari zasebnik Bernard Fesse sta se na Reki seznanila z dvema artistkama v cirkusu Bisini. Da bi mogla za dekletoma v Trst, ukradel je prvoimenovani učitelju telovadbe Nardu listovnico s 760 kronami. Vsled brzojavne rekvizicije je tržaška policija aretirala lahkomišljena mladiča v hotelu „Moncenisio“ ter ju izročila sodišču.
Somišljeniki! Somišljenice !
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze“: „V korist obmejnim Slovencem“ ! Kupujte te naše vžigalice!
3z okolice.
o Dopis iz sv. Ivana. Če se prav spominjam, je bil pred leti izvoljen za našega deželnega poslanca g. dr. Edoardo Slavik. Rekel sem, „če se prav spominjam“, kajti dosedaj še nisem nikdar čul, da bi g. poslanec dvignil svoj glas in zahteval za naš okoliš vsaj najpotrebnejše in najnujnejše stvari. Ceste so skoro brez izjeme vse zanemarjene, še celo ona, ki vodi od cerkve doli do električne železnice. Ljudje hodijo sedaj večinoma po sredini te ceste, ođlo'ene za vožnjo, ki je v tisočkrat boljšem stanju, kakor pa ob straneh, kjer je za pešce. Bil sem že parkrat priča, ko se je ta ali oni spodtaknil ob kak kamen, štrleč iz ceste, in padel, kakor je bil dolg in širok. — Tudi razsvetljava ni vredna piškavega oreha. Ako hoče priti človek po noči do svojega doma, ki leži morda v biegu, mora si sam svetiti, da sploh ne zgreši. Zakaj se nas tako zanemarja? Saj vendar tud mi pla'ujemo davek in ne samo tisti, ki imajo to srečo, da hodijo pri krasni razvetljavi po gladkem tlaku. Trdno upamo, da se bo v bodoče g. poslanec vsaj semtertja spomnil, da je na š poslanec in da ho kaj koristnega storil za nas. če mu pa ni znano, kake težnje, prošnje in zahteve imamo, naj pride med nas, da ga bomo o vsem podučili. Dolžnost poslanca je, da gre med ljudstvo, ne pa, da bi moralo ljudstvo okoli iskati svojega poslanca.
o Prvi majnik v sv. Križu. Skoro bi ne vedeli, da je prvi majnik, če ne bi že na predvečer zvonovi slovesno naznanili začetek majnika in veselih šmarnic. Vas je imela vsakdanje lice. Kmetje so vsi delali; isto oni kamnolomci, ki imajo kaj dela po kamnolomih, tudi marsikateri kletar je šel delat ali v delavncio ali pa v breg. Videli smo vsega skupaj 2 ali 3 rudeče zastave; „impozantnega“ sprevoda z godbo na čelu se je udeležila ogromna množica 20-30 delavcev ; pri veselici z igro „Trije tički“ ista vdeležba; ob 8 pol zvečer je bilo vse komedije konce.
Lani smo opazili pri obhodu po vasi tudi par dobrih krščanskih mož, letos pa ni bilo nobenega. Vsa čast jim! Pameten človek že zapazi, kam „rudeči“ pes taco moli, zato se umakne; norec pa ostane v oni družbi. —
o Iz sv. Križa. Danes popravljam optimistično poročilo, da so socialisti ustanovili tukaj svoj kon-sum. Oprostite, prosim, če sem bil tako neumen verjeti, da so tukaj šni socialisti zmožni kaj dobrega napraviti. Danes javno preklicujem svoj optimizem, in povem, da niso prav nič napravili in da so tu'šaj samo zato, da ljudi begajo in brutalno napadajo vero in duhovnike.
o Pazite na petrolejke. Iz Bazovica nam poročajo : V Križmačičevi hiši se je prevrnila in razbila goreča petrolejka. Pri tem se je desetletni Mariji Križ na ičič unela obleka. Stariši niso mogli drugače plamena pogasiti, kakor da so deklico nesli v bližnjo mlako. Dakle je tako ožgano, da bo težko okrevalo.
'iz 3s!re.
i Analfabeti v Istri. V Istri je pismenih analfabetov, to je takih ljudi, ki ne znajo pisati, moških 49 odstotkov, ženskih 59 odstotkov. Torej nad polovico prebivalstva po Istri ne zna pisati. No temu se ne smemo preveč čuditi, saj smo „južni“ Avstrijci.
i Nesreča v mlinu. Iz Rižanske doline se nam poroča: „Pri mlinih“ na Rižani pod Crnikalom v občini Dekani se je zgodila zadnji petek grozna nesreča. Petintridesetletna mlinarica Marija Kafol, žena Ivana Kafol, je prišla, ne ve se kako, med mlinska kolesa. Ko so jo našli, je bila mrtva in vsa zmečkana. Bržkone jo je kolo zagrabilo za obleko in jo potegnilo na se. Varnostne naprave v istrskih mlinih so popolnoma nezadostne. Tu naj bi obrtni nadzornik ostro nastopil.
i V Pregarjih imajo zdaj izvežban cerkveni pevski zbor. Pevce in pevke je izvežbal g. nadučitelj Sežun. Da bi le kmalu dobili tudi orgije na kor! —
3z Amerike.
a Slovenci v Ameriki Javna morala je začela tudi med Slovenci močno pešati. Tako pišeta dva Slovenca iz Lehigha (Okla) „Glasu Naroda“ : „Tukaj nas je šest Slovencev, ki si kuhamo sami, ker so nam ženske pobegnile, drugih pa ni v tukajšnjem kraju“. — Nogo ja popolnoma zmečkalo v Rock Springsu rudarju Antonu Kavčiču. — Mrtvega so našli v Black Diamondu 41 letnega Iv. Hrena iz Kokarjev v Savinjski dolini. Revežu se je zmešalo.
a Katoličani v Ameriki. Pred 100 leti so katoličani v Združenih državah imeli samo eno škofijo, ki jo je vodil dr. Carrol. Še pod njegovim škofo-vanjem se je razdelila v štiri : New York, Boston, Philadelphia, Bardstown, Kentuky. Med 100.000 katoličani je pastirovalo 30—40 duhovnikov. V teku 100 let pa je narastlo število katoličanov na 20 milijonov.
a Iz New Yorka poročajo, da naselniška komisija silno strogo postopa z izseljenci, da včasih naravnost neusmiljeno. Ako je le količkaj povoda, da se boji, da bo ta ali oni izseljenec na breme javnemu usmiljenju, takoj ga zavrne, ako se ga kdo ne usmili in ne prevzame zanj odgovornosti in skrbi. Tako je bilo pred kratkim odposlanih v domovino nazaj 17 Črnogorcev. Zadolžili so se, da so plačali vožnje do Amerike. Imeli so naslove navadnih rojakov-delavcev, ki so sami brez dela tukaj. Ganljivo je bilo gledati uboge sirote, ki so pokleknili pred uradnika, ki je imel nalog odvesti jih nazaj na la dijo, in ga jokaje prosili, naj jih pusti naprej. A pomagalo ni nič. Zato pa ljudje božji, nikar ne tiščite v Ameriko, tam vas čaka le revščina in prevara
jYiarijina družba.
Od 29 aprila do 3 maja vršile se so v armenski cerkvici duhovne vaje za naše družbenice. Zjutraj se so zbirale večinoma dekleta — popoludne žene. Zadnji dan zjutraj bilo je skupno obhajilo, katerega se je vdeležilo do 500 družbenic — popoludne pa je bila sklepna pobožnost združena s sprejemom novih udov. Na novo sprejetih je bilo 33 — zopet nova četa. Duhovne vaje je vodil č. g. Jakob Ukmar, kapelan pri Mariji Pomočnici. V petih jasnih in krepkih govorih je povedal druž-benicam vse česar potrebujejo da se dušno prerode in utrde. Da bi le družbenice bile vprihodnje deležne dobrote božje, ki se razodeva onim, ki v Boga upajo in duši, ki ga išče !
Č. gospodu pa bodi izrečena tun potom srčna hvala za njegov trud in njegovo skrb. — V četrtek ob 4 uri pop. bil je pogreb Ane Bradač iz ulice Eremo v cerkev sv. Vincencija. Bila je družbi ena naših boljših žen. Na shodih jo je bilo vedno videti. Ljubila je mir. Vzgojila si je sebi enako hčer. Pokoj njeni duši !
V nedeljo ob 5. uri bode v prostorih Marijinega doma, domača ves lica. Spored: Ljudska igra „Bela nedelji“, šabigra „Neubogljiva služkinja“ in nekaj pesmi. —
Jfaročajte in razširjajte
„ ZM3Q! “
Književnost.
kn Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Po arhival-nih virih spisal dr. Josip Gruden. Ta za našo cerkveno, kulturno in politično zgodovino prepomembna knjiga je bila že obširno ocenjena v našem časopisju. Važnost dela je v tem, da uvaja razumevanje reformacije med Slovenci, ker razglablja vzroke postanka gibanja. Tvarina je med nami dozdaj bila v celoti neobdelana — dr. Grudnovi knjigi daje še večjo vrednost to, da naslanja sliko predreforma-cijskih cerkvenih in prosvetnih razmer na- dozdaj še popolnoma neznane vire (konstitucije ljubljanske sinode iz leta 1848 — najdene v kapiteljskem arhivu v Vidmu). V sklepu označuje pisatelj boj med „reformacijo“ in protireformacijo za boj za cerkveno avtonomijo. Ni dvoma, da bo to delo vsled svoje objektivnosti in znanstvenosti našlo odmeva v vseh izobraženih slojih in postalo neob-hodno potrebno za našo duhovščino, laike, zgodovinarje, pa tudi za širše sloje, ki jih ravno dan-danajšnji begajo z napačnimi nazori o pomenu in namenu reformacije. Knjiga se dobi v „Katoliški Bukvami» v Ljubljani. Cena broš. 5 K.
Razne vesti.
r Umrl je v Budapest! general Türr, v 83. letu. Tiirr ima zelo burno preteklost. Leta 1849 je pobegnil kot poročnik od ogrskega polka v Lombardiji k Pijemontezom, in sicer zaradi poneverbe in lahkomiselnih dolgov. Pijemontezi so ga z veseljem sprejeli ter ga napravili za poveljnika nad avstrijskimi beguni v Sardiniji. Iz teh ljudi je osnoval Tiirr legijo 150 mož. Po porazu pri Novari je bežal Tiirr v Pariz in London, kje je snoval z madžarskimi pregnanci revolucijske načrte. Pozneje je postal Kossuthov agent v Italiji. Leta 1853 se je udeležil vstaje v Milanu, a je pravočasno pobegnil. Avstrijsko vojno sodišče ga je obsodilo na smrt. Pozneje je ščuval k vstajam na Srbskem in Ru-munskem. Ko je izbruhnila orijentalska vojska, je vstopil v angleško službo ter postal polkovnik. Kot tak je bil poslan v Kalabrijo in Moldavijo, da bi nakupoval konje, a je le ščuval k vstaji na Sedmo-graškem. Avstrijske vojaške oblasti so ga prijele in zopet obsodile na smrt, a po posredovanju kraljice Viktorije je bil izpuščen ter za vedno izgnan iz Avstrije. Leta 1859 je prevzel poveljstvo nad bataljonom Garibaldijevih lovcev, a leta 1860 je spremljal Garibaldija kot njegov adjutant v Sicilijo. Garibaldi ga je tudi imenoval za generala in guvernerja v Napolju. Leta 1866 je agitiral iz Srbije za vstajo na Ogrskem. Ko pa je uvidel, da je ves trud zaman, začel je delovati za trozvezo med Italijo, Avstrijo in Francijo, a na svoja stara leta, ko se je .smel vrniti v domovino, je postal propagator za odpravo vojsk in dvoboja.
n Kako so opeharili zdravnika — Žida. Nek
židovski zdravnik, ki izvršuje svojo prakso v Brajli (Romunska), je bil nedavno temu poklican k neki ženski, ki je imela prisad na rani. — Potrebna je bila mala operacija, toda zdravnik je zahteval, da se mu njegov honorar 40 frankov plača naprej, sicer da ne počne z operacijo. Rodbina pa je bila silno ubožna in ni mogla takoj plačati zahtevane svote. Pogajali so se semtertja, toda zdravnik se ni dal omehčati. Minul je četrt ure. Izplačali so mu 40 frankov, nakar je izvršil operacijo, ki se mu je posrečila. Ko je zdravnik odšel iz bolniške sobe ter se je hotel v hodniku obleči, je pogrešil svoj dragoceni kožuh, ki ga je bil ob svojem prihodu tjakaj obesil. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je
J»	................. -	■■■	— -
stvar razjasnila. Medtem ko so v sobi semtertja razpravljali, da je treba takoj plačati operacijo, je edon članov rodbine, vpričo preteče nevarnosti za bolno ženo vzel kožuh ter ga nesel zastavit sosedu za 40 frankov. — Bila je ostra zima, toplomer je stal globoko pod ničlo in zdravnik si ni upal brez kožuha domov. Preostalo mu ni drugega, nego rešiti kožuh pri sosedu in ta mu je zaračunil za eno uro 10 frankov obresti, kakor je bil pogodil s človekom, ki mu je prinesel zastaviti kožuh.
r Ženo umoril, razkosal in zažgal. Iz Apolde na Tiirir.skem se poroča, da je izdelovalec košar Friderik Koch iz Grossromstedta v veliki vojvodini Sachsen-Weimar ubil v prepiru svojo ženo s sekiro. Nato je truplu odsekal roke in noge ter jih popolnoma razkosal na tnali. Naslednjega dre je kosce polil s petrolejem in jih zažgal. Kar ni zgorelo, je zakopal v kleti in na vrtu. Eno nogo je vrgel v kam nolom, in ta ga je izdala. Kocha so že zaprli. Na sumu ga imajo, da je izvršil poleg tega še dva umora v zadnjih letih. Prestal je že devet let zapora radi nenravnosti in poizkušenega umora.
r Žrtev socialno-demokraških listov. „Ostrav-ski Kraj‘' poroča: Državni pravdnik je vprašal morilca orožniškega stražmojs ra Jarhube, „sodru-ga“ Breneka, kakšne časnike je navadno čital. Morilec je odgovoril: „Cer v on ky“, „Duh času“ in „Rasple“. Iz teh socialnodomokraških lističev je srkal svoje sovraštvo.
r Usodepolna brzojavka. Potniki budimpeštan-skega brzovlaka so bili preteklo nedeljo priče zelo vznemirljivega prizora. Med potniki se je nahajal lvovski-trgovec Ignacij Kleli, ki je potoval na otok Brač. Na postaji Püspokladany je dobil trgovec brzojavko. Ko jo je prečital, je prebledel, hodil razburjen semir.tja, in ko se je jel vlak premikati, se je zaslišal na koridorju strel. Potniki so našli ondi lvovskega trgovca mrtvega s prestreljeno glavo. Brzojavka., ki jo je dobil tigovec, se je glasila: Nemogoče!
r Ali sme pravni zastopnik med sodno razpravo citati časopise? Pred kratkim je bil v Oberhausenu nek pravni zastopnik obsojen v 75 mark globe radi nepristojnosti, ker je med razpravo (ital časnik. Pritožil se je na višje deželno sodišče v Düssel-porfu, ki ga je rešilo kazni, češ, da čitanje časnika ni smatrati za nepristojnost.
r Nov stroj zä umetno dihanje. Profesor Tree, ameriški učenjak, je iznašel stroj za umetno dihanje, s pomočjo katerega se lahko dovaja umirajočim v pljuča kisik. Iznajditelj trdi, da je stroj prepotreben v slučajih krča ali zastrupljenja s svetilnim plinom. Poizkusi so se posrečili. Zdravniki izjavljajo, da ta iznajdba prekaša vse druge.
r Iznajditelj barometra. Mesto Faenca v Italiji se pripravlja k proslavi tristoletnice rojstva Torricellija, ki je iznašel barometer. Obhajali bodo v proslavo tega velikega učenjaka veliko, splosno slovesnost v mestu. Poleg tega bosta dve razstavi, katerih ena bo podajala pregled glede razvoja me-teorologičnih instrumentov, za kojih izpopolnitev si je Torricelli pridobil velikih zaslug, druga bo obsegala umetnine stare in moderne keramike.
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffa (gffanißaf Sfierf
TFrsst, «Sv« Iv tira.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OMm Ib Msiibo Mi Si. Im
&
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom	5
javlja sl. občinstvu, daje svoje p-VJtore
preustrojilo v najnovejšon sloju.
Ima na razpolage veliko dvorano v pritličju, n tj modernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domačevino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo.
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
<>❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖I_____________________________ .
❖❖❖<><>
❖❖❖❖❖
<><><>❖❖
❖❖❖❖O
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
O-
Slovenski jVIarijin Dom v Trstu.
Slovenci in Slovenke pošiljajte prispevke č. s-blagajniku - tajniku	11 < I i-c-.i « «	1 »It,
duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.
❖
4^^

Josip S|ože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene jako nizke.
ITT

27 A UNO G--A_
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
'pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Mr* Knjižico „Ples“
katero je razven šest škofijskih uradnih listov (Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor, Poreč in Trst) priporočilo še mnogo drugih slovenskih in hrvaških listov, kar najtopleje priporočamo. Cena 70 vinarjev brez pošte. Naroča se: Uprava «Ples-a» TRST Vincenzo Bellini 2, IV.
Išfaievaife „Zarjo“
po vseh gostilnah in javnih lokalih!
V Trstu dobite za sedaj „Zarjo“ na prodaj v teh-le tobakarnah:
Rubnič, via sette Fontane 14 Supanz, via Vinc. Bellini 13 Frank, via Stadion 10 Hreščak, campo Belvedere 1 Bruna, via del Rivo 44 Stanič, via molin piccolo 14 Mose, via Miramai* 1 Bruni, piazzetta s. Lucia 1 Grammatico, via del Bosco 1 Schmied, via delle Acque 2 Magnolo, via Belvedere 49 Škerl, pri sv. Ivanu
Trgeu^l^e-ebrtna zadruga
S. Francesco d’Astid št. 2, I. r. V TRSTUj Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I. n.
C	kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-04.
S	Poštno hranilnični račun 74679
I Sprejema hranilne vloge od vsako- EL0 Sprejema tudi vloge po 1K na teden,
£ gar, ludi če ni član, in je obrestuje po	o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. —
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah • posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po - .j Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 12 d.	_ —_
in 3—5 r. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
✓ŽGm.	■ —	■ m -
r.
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
nnnnnnnnn
tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
-1 i*c>'v-: 111ži --.g.. i ■ ■ <>~f. as i	> ssörv'eÄo nnnnnnnnn
Spre j ema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4*12°
Davke plača hranilnica sama. Q Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en milj on Kron in pol-Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
0
0
0
o
3
o
J
Razširjajte in priporočajte