Cena Din 3
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-TE LOVA DNI D O IVI
Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 12-— Rokopisi se ne vračajo
TEDNIKZA TELESNO VZGOJO
Četo n
4. januarja 1946
SC 1
Naloge učiteljstva v telesni vzgoji
V delu za ljudsko telesno vzgojo moramo dati iz sebe vse svoje sile, tako rekoč žrtvovati 'samega sebe, svoj prosti čas in svoje osebne koristi in jih dati na razpolago mladi-nt in s tem vsemu narodu. Mogoče mi bo kdo v srcu ugovarjal, da so to prevelike zahteve, prenaporno delo, temu naj odgovorim samo to: narod sam nas kliče k obnovi naše trpeče in uničene domovine, vsi sloji od delavca, obrtnika, kmeta in delovne inteligence so udarniško pristopili k delu za obnovo, zato je tudi dolžnost učiteljev, da nesebično in udarniško pristopimo k obnovi telesne vzgoje. Kot mora čutiti vsak posameznik notranjo potrebo po sodelovanju z narodom in za narod in poleg svojega po urniku določenega dela v svojem prostem času opravljati nešteto drugih poslov na upravnem, gospodarskem in političnem področju v dobrobit nas vseh, torej tako moramo mi vzgojitelji, ki smo poklicani dati vse svoje sile na razpolago narodu, to delati po notranji potrebi in ne samo na zahtevo katere koli oblasti.
Bodite pri svojem delu samoiniciativni, vprašujte, svetujte, porazgovo-rite se o vseh vprašanjih, zavedajte se, da imate odgovorno delo, vzgajati mladino, ki je nada, up in bodočnost vsakega nhroda. Mladina nam bo hvaležna, sami pa boste srečni in zadovoljni v svojem poklicu. Zato vam kličemo, pristopite udarniško k svojemu delu, vse za dobrobit naroda in domovine!
Praktično s; zamišljamo delo učiteljev telesne vzgoje med našo mlar dino tako. Vsekakor je zaželeno, da učitelji sodelujejo in posvetijo svoje strokovno znanje mladini tudi v društvih zasebne pobude, kajti tam mladino ne vežejo tako strogo šolska disciplinska pravila, ampak je vse delo zgrajeno na prostovoljnosti, samodisciplini, lastni volji in pokorščini. To prostovoljno podrejanje, ki se ne opira na pisane paragrafe, pa je vendar vezano na določen red, disciplino itd., daje mlademu človeku nešteto možnosti utrjevanja zna*-čaja in samovzgoje, vodniku pa daje zopet nešteto možnosti doseči cilj, ki ga zasleduje, vzgojiti celega človeka. Ne glede na to, da so učitelji telesne vzgoje tudi strokovnjaki v vprašanjih telesne vzgoje in nam danes takih moči primanjkuje kamor koli se ozremo, smo dolžni vse svoje znanje dati še drugim in ne ljubosumno čuvati svojo učenost in se bati morebitnih tekmecev. Kdor tako dela in ne da vseh svojih zmožnosti in skušenj bodočim rodovom, je kriv pred narodom, ker ovira njegov razvoj in napredek. Seveda pa ni dovolj samo teoretsko, papirnato znanje, mi vsi se učimo vse življenje, šele izkušnje in delo v praksi daje našemu znanju vrednost, našemu delu pa uspeh.
Na šolah imajo učitelji telesne vzgoje sedaj vso možnost navdušiti našo mladino za telesno vzgojo in vse njene panoge, jim posredovati potrebno znanje, prirejati z njo tečaje, množične tekme, nastope, voditi jih na telesno vzgojne prireditve, jih opozarjati na napake in dobre strani posameznih tekmovalcev tako v tehničnem kot vzgojnem pogledu, opozarjati jih na strokovno literaturo (kniige, časopise, predavanja, krajše članke itd.), jo z njimi obravnavati, kritizirati ali odobravati itd..; S tem bomo mnogo doprinesli kj vzgoji naših širših športnih množic ter vnesli v naše telesno vzgojne tekme prav duh. pravilno usmerjeno in izraženo borbenost in izkoreninili vsa slaba nagnjenja, ki le prečesto prihajajo do izraza. Tako organiziranemu delu, posečanju prireditev pod strokovnim vodstvom vzgojitelja strokovnjaka ne bodo mogli oporekati tudi najzagrizenejši nasprotniki telesne vzgoje.
Danes se še borimo z raznimi tehničnimi zaprekami, neurejenimi telovadnimi prostori, vadišči, pomanjkljivim telovadnim orodjem in opremo, vse to nas pa pri našem delu pe sme ovirati, kajti naša dolžnost Je, da vse te ovire premostimo in damo telesni vzgoji čimprej možnost največjega razvoja. Veliko je pomanjkanje tudi strokovno pedagoško šolanih vodnikov in učiteljev telesne vzgoje, čemur bomo pa odpomogli s tem, da prirejamo krajše ih daljše tečaje za vse panoge telesne vzgoje,
Z beograjske skupščine na novo delo!
VAŽNI SKLEPI IN SMERNICE ZA BODOČE DELO V TELESNI VZGOJI
Danes ni nobena skrivnost več, da se moramo tudi v svoji telesno vzgojni organizaciji, kot na vseh ostalih področjih boriti za njeno ljudskost, za njeno vsestranost.
Če ne prej, nam ravno danes, ko je dobila ta borba svoj konkretni izraz v članku tov. Zorana Poliča, ki je bil objavljen v zadnji štev. »Poleta«, postaja jasna povezanost nezdravega političnega in gospodarskega dogajanja v stari Jugoslaviji s stanjem v tedanji telesno vzgojni in športni organizaciji. Zato pa nam današnje izkušnje kažejo, da prehod oblasti iz rok peščice posameznikov na ljudstvo — ta nagli revolucionarni preskok v našem političnem stanju — nujno zahteva in povezuje tudi nagel in temeljit obračun z vsem, kar danes še v telesno vzgojni organizaciji hote ali nehote ovira razmah po osnovnih načelih: ljudskost, množičnost in vsestranost.
Preobleči se v kroj telesno vzgojne organizacije in tako' napel j avati vodo na svoj mlin — spravljati množice v svojo oblast — to je bilo vodilo predvojnih politikov, ki so zastopali ozke interese posameznih protiljudskih skupin. Pridobiti čini boljše igralce in razgreti množice v strastnem klubaškem nasprotju — to je bilo vodilo več ali manj — nekdanje športne politike.
Stari sistem vodstev športa in telesne vzgoje so predstavljali strokovnjaki, zbrani v upravah — žalostnega spomina in imena —, ki so vse h olj poznali športne kupčije in politikarjenje, kot pa narod in njega telesno duhovni" procvit.
Medtem ko so imele »telovadne« organizacije stare Jugoslavije svoj v resnici odločujoči forum v vrhovih političnih strank ali celo dinastije, so pa vladujoči športni politiki — več ali manj tudi vedno povezani z raznimi mogočnimi zaščitniki — povezovali v različne zveze, ki so obstajale za vsako panogo posebe.
Ravno ta organizacijska razcepljenost športne in telesne vzgoje je bila tedaj naj prozorne j-ši izraz uničujočega vpliva politikantov in bankirjev na telesno vzgojnem poprišču. Ta organizacijska razbitost športnih in telesno vzgojnih organizacij in njihovo egoistično tekmovanje pa je vodilo vedno do izolacije* telesne vzgoje in športnega izživljanja od narodnih množic.
Ko je nova, resnično ljudska svoboda — omogočila vsem tistim, kii so nekdaj delali z vso dobro voljo na telesno vzgojnem ali takrat od njega ločenem športnem področju, da poneso med ljudstvo svojo idejo o telesni vzgoji, zvezano z zdravo. tekmovalnostjo, da med ljudstvom oži-votvorijo svoje znanje in izkušnje telesno vzgojnega dela, so vsi nekdanji iskreni fizkuilturni delavci takoj uvideli potrebnost nove enotne telesno vzgojne organizacije, — organizacije, ki je enotna po svojem hotenju koristiti ljudstvu, delati po enotnem načrtu in v enotni organizaciji.
V Zagrebu so se zastopniki iz vse Jugoslavije letos s e šli na prvem zborovanju, ki naj bi prispeval k enotnemu načrtnemu delu. Zagrebško zborovanje je gotovo opravilo koristno delo zlasti v informativnem delu. Na njem so odposlanci posameznih federalnih enot izmenjali poročila o stanju telesne vzgoje v strokovnem, organizatornem in materialnem pogledu; dalje se je razpravljalo o tekmovanju za značko kot osnovi za splošno vadbo, medtem ko so ostale probleme le bolj nakazali.
tistim, ki se hočejo pa temu delu poklicno posvetiti, pa možnost, da študije dovrše.
Prepričani smo, da bomo v najkrajšem času že videli uspehe našega dela!	Jelica Vazzaz.
Nalogo, vzpostaviti enotno organizacijo, enotni sistem telesne vzgoje, enotno razmerje med telesno vzgojo in športom, enoten način propagandno prosvetnega dela, zdravstva in zavarovanje, načrtno reševanje gmotnega vprašanja pa je prevzela sedanja glavna letna skupščina.
Glavna letna skupščina
Fizkulturnega odbora Jugoslavije, ki je bila od 10. do 14. dec. 1945 v Beogradu. Na njej so se zopet sešla zastopstva vseh federalnih in avtonomnih enot, od katerih je vsaka imela po 10 članov z glasovno in 10 članov s posvetovalo pravico.
Zastopstvo Slovenije je po svoji sestavi poskušalo obseči vse zdrave elemente: poleg elanov FOS-a so bili v našem zastopstvu tudi tovariši iz okrožnih odborov, v kolikor so vspo-stavijeni. Zal smo morali pogrešiti tov. ing. Bloudka, ki je moral ostati zaradi bolezni doma, vendar je nekatere poglede, zlasti strokovnega značaja, razložil naši delegaciji, ki jih je potem zastopala na beograjski skupščini.
Zastopstva, sestavljena na podoben način iz članov prej vsemogočih različnih telesno vzgojnih ati športnih organizacij, so postale tudi druge republike. Na zborovanju smo videli mnoge tovariše, ki so bili odlikovani za svoje sodelovanje v borbi z redom osvobo jenja, Partizansko zvezdo, znaki in z redi za hrabrost, pa tudi nekdanje odlične športnike kot tov. Vero Krm potic, znano tekmovalko v plavanju, tov. Kreačiča, nekdaj drž. prvaka v namiznem tenisu, tov. Bana in našega Finžgarja ter Gašperšiča,. Razen tega je dalo močan doprinos delu skupščine tudi zastopništvo vojske, ki je bilo tudi v strokovnem pogledu sestavljeno iz res 10 sposobnih članov in je bilo v njem precej naših slovenskih fantov.
Delo skupščine je. bilo vredno duha, ki vlada na vseh ostalih področjih v novi Jugoslaviji. Skupščina ni potekala v znamenju pozdravnih govorov ali banketa — kot so nekdanje — ampak sc je takoj s prvim dnem mrzlično lotila svojega dela in brez strahu zagrabila za vse najbolj pereče probleme fizkulture in jih skušala z vso vztrajnostjo razčistiti.
V tem pogledu je bilo podano
poročilo fajnišiva FOJ-e,
ki je bilo na začetku prvega dneva naše skupščine. Tov. Kreačič je v svojem poročilu prikazal naše uspehe v tem letu — množične zlete, uspehe nogometašev in igralcev tenisa — z vso objektivnostjo in ostrostjo pa je kot ostanke nekdanjega športarjenja obsodil p oj" a ve profesionalizma, podivjanosti itd.
Tov. tajnik je dalje postavil v pravo- luč razmerje telesne vzgoje do množičnih organizacij in narobe. Gotovo je najboljše spričevalo, da trdno voljo mladine po novi boljši telesni vzgoji tudi objektivno gledanje tov. Kreačiča (ki je tudi član OO UtSAO J-a) ne samo na dejanski doprinos mladinskih in sindikalnih organizacij telesni vzgoji, ampak tudi na nedo-statke, ki sta jih imeli ti dv,e množični organizaciji nap ra m naši.
Poročilo tajnika kot poročilo blagajnika je skupščina odobrila.
Diskusija, ki je sledila poročilom tajništva, je imela namen začrtati načelno pot posameznim komisijam pri podrobnem obravnavanju vprašanj, ki smo jih navedli kot nalogo beo-
grajske skupščine. Slovensko zastopništvo se je razgovora živahno udeleževalo na podlagi slabih in dobrih izkušenj, ki smo jih dobili v naši sorazmerno bogati in pestri tradiciji na tem torišču. Glavna stališča, ki smo jih — seveda v zvezi z drugimi zastopstvi — odtočno zastopali, je bila potreba enotne organizacije z enotnim strokovnim vodstvom, ne pa za vsako panogo ločeno, samostojno in samoodločujoče vodstvo, dalje nujnost, da ne postane šport sam sebi namen, ampak se razvija v telesno vzgojni organizaciji kot njen sestavni del in gomilo, da ne gojimo samo kvalitete poedinccv, ampak kolektiva — naše skupnosti. Opozorili smo tudi na nevarnost, da naše delo ne ovodeni zaradi pod imenom telesno vzgojne organizacije razvijajočega se zabavnega ali »kulturnega« življenja. Podčrtali smo važnost zadrug, ki bodo tvorile edino realno gospodarsko osnovo za množičnost naše telesne vzgoje.
V razpravi se je pokazala načelna in konkretna enotnost velike večine. Iskristalizirala pa so se nekatera stališča, glede katerih je bilo jasno, da so nujno potrebna odločne rešitve, če hočemo vzpostaviti enotno organizacijo in začeti z enotnim delom. Tako je del hrvatske delegacije postavil zahtevo po vzpostavitvi takih športnih organov, ki bi ustrezali nekdanjim zvezam im bi imeli tudi krajevno ločene sedeže. Dalje se je postavila zahteva po večji povezavi planinstva s telesno vzgojno organizacijo z ozirom na avtonomijo, ki smo jo pri nas dali PDS.
Po predlogu komisij je skupščina nato zadnji dan1 sprejela naslednje
glavne sklepe:
1. Postavlja se enotna telesno vzgojna organizacija, ki jo vodita plenum in sekretariat, katerega del je tudi strokovna komisija. Tej služijo kot pomožno-svetovalni organi odseki za posamezne športne panoge.
Verifikacija je bila izenačena z včla-njemjem.
2.	Splošna vadba je. za elane obvezna, uvaja se enotno nazivoslovje, določijo se posebne metode za vadbo na vasi.
3.	Obsodi se rezultatarski način pisanja v listih, ki pomeni le nadaljevanje starega načina nezdravega vzgajanja tekmovalcev in publike.
Skupščina je dalje sklenila izdelati enoten emblem za vsa društva v Jugoslaviji, enoten članski znak in ime organizacije »Fiz,kulturna zveza Jugoslavije«.
Kot mejo, ki določa volivno pravico in dolžnost plačevati članarino, je postavila skupščina izpoljnjenih 16 let.
»
Gotovo so do skupščine v Beogradu vsepovsod v Jugoslaviji priznavali načelo o množičnosti in vsestra-nosti. Toda resnica je, da so mnogokrat posamezni člani našega telesno vzgojnega pokreta v svojem konkretnem ravnanju pod temi gesli hote ali nehote samo nadaljevali staro politiko in star odnos oddvojitve od množic, zagledanosti v sebe ali celo nepravilne povezave v stare ozke skupine.
Beograjska skupščina, ki je postavila za vse nas obvezne konkretne smernice in organizacijske oblike, pa je dala vsem, ki imajo le dobro voljo, možnost pravilne usmeritve tudi v vseh podrobnih vprašanjih dela in organizacije, obenem bo pa s svojimi določnimi in jasnimi sklepi prisilila tiste, ki zlonamerno rušijo enotnost telesno vzgojne organizacije, da bodo kmalu morali pokazati svojo pravo barvo in se bodo tako izločili.
S tem je glavna letna skupščina dala gotovo novega poleta naši delavnosti, pripomogla k izčiščenju celotne organizacije in zato pomeni odločen preokret od vsega starega k pravilni usmeritvi telesne vzgoje, k njenemu res enotnemu, načrtnemu,
I ljudskemu in vsestranskemu delu,
★ ★ ★
Še nekaj pojasnila
Škodljive posledice, ki jih imajo na naše — ljudstvu namenjeno — telesno vzgojno delo, razni načini dela in organizacije, ki dišijo po starem, te škodljive posledice so danes najboljša življenjska utemeljitev konkretnih oblik organizacije in načina dela kot smo ga zastavili z našimi pravili in ga vseskozi zagovarjali v naših člankih, okrožnicah itd. Zato bo obravnavanje nekaterih še obstoječih -in dovolj zakoreninjenih napak tudi odgovor tistim, ki jim še sedaj — hote ali nehote ni jasno — kako je treba delati po novem.
Odsekarstvo
je napaka, ki jo je dandanes opaziti posebno v krajih, kjer sedanje telesno vzgojno delo sloni na združitvi več starih organizacij v eno društvo.
To odsekarstvo, ki se v njem kristalizira mnogo nezdravih pojavov iz preteklosti, je približno takale stvar: v istem društvu imaš lahkoatletski, telovadni (pod njim se napačno misli samo orodno in prosto vadbo), plavalni, smučarski odsek itd. Vsak od teh odsekov ima svoje člane, ki delajo samo v njem, svoje vodstvo, ki razvija dotično panogo samo z nekaj poedinci. Strokovna vodstva teh odsekov so večinoma nekdanja vodstva starih društev ali klubov tistega kraja s svojimi nekdanjimi člani v odsekih. Ob »odseke« se pa ne obregujemo, ker so »stari, nekdanji« ljudje v njih, ampak v glavnem zato, ker nadaljujejo v odsekih svoje ozko, od ostalega ljudstva ločeno življenje, nekdanji klubi ali telovadna društva, ki so stopili sicer pod enoten naslov, niso pa spremenili svojega starega načina dela. Odsekar-ska bolezen pa dobiva danes že take neumne, toda resnične oblike: v neki vasi je 19 fantov-članov društva — 11 jih je v nogometnem, 4 v telovadnem, 2 v smučarskem odseku in 2 pri namiznem tepisu.
Članka tov. Zorana Poliča in Trčka v št. 18. »Poleta« jasno kažeta, da govoreč o
splošni vadbi,
še oddaleč ne vidimo pred seboj izključno telovadnice, orodnih in prostih vaj:.
Tudi travnik Va. vasjo je za nas prostor splošne vadbe, pa reka in bazen, pečine, skalne stene in drevje, na katerega bomo plezali. Vidimo, da bomo pri splošni vadbi tekli čez hrib in goščavo, skakali preko jarkov, plotov, če ne bomo imeli kopij in krogci za metanje, bomo metali fižolovke in kamenje.
Tudi besedičenje, da bo ob splošni vadbi moralo končati vsako tekmovanje. Ne, mi bomo znali našo splošno, množično vadbo poživiti s še vse drugačnimi tekmovanji kot si nekateri to mislijo. Ne bomo znali tekmovati samo z žogo, na orodju in tako dalje: če ne bo drugače, bomo — n. pri na vasi — pozvali mladince, kdo bo prej splezal na drevo, dalje zagnal kamen!
Včasih nam naš vaditelj sam omeji splošno vadbo na štiri stene telovadnice, čeprav so zanje še druge možnosti in tako razvije telovadbo v enostranski — mesto vsestrani množični — »odsek«, ki le kot omenjena skupina živi poleg ostalih »odsekov«.
Posledica nekdaj cepljenega telesno vzgojnega dela je nujno bila, da imamo sedaj sorazmerno malo kadra, bolje posameznikov, ki bi kot element splošne vadbe obvladali in videli vse panoge, ki morajo in bodo postale njen del: poleg prostih vaj tudi plavanje, orodna telovadba, plezanje v stenah, lahka atletika, smučanje itd.
Zato se nam že pri rodno vsiljuje misel, da morajo sodelovati, vsesti se za eno mizo vsi ljudje iz enega kraja, ki se v teh panogah kaj spoznajo. narediti skupen načrt splošne vadbe, pri , katerem bodo upoštevali vse krajevne prilike in možnosti, ki
IZ DELOVANJA TD PARTIZAN
Delo v društvih kaže potrebe in naloge ljudske telesne vzgoje
Znan je pregovor, da več glav več ve. Zato je nujno in neobhodno potrebno, da s skupnim delom in svetom gradimo naša društva in jih čim-prej skupno dvignemo na ono višino, na kateri se bo potem vsako društvo čutilo dovolj močno in sposobno, da bo lahko res samostojno in uspešno vodilo in izpolnjevalo svoje naloge v službi za razvoj in procvit naroda. Vsi delamo večje ali manjše napake, toda te napake nam prinašajo spoznanja, z njimi pa izkušnje in izboljšanja. Dolžnost vsakega je, da ta spoznanja, izkušnje in izboljšanja nudi tudi drugim, da se z njimi okoristijo ter s tem pospešijo izgradnjo in splošno raven vsega ljudstva. Ne sramujmo se in ne prikrivajmo napak in slabosti v naših društvih, ki so sedaj še vsa v prvi razvojni, to je kritični fazi, temveč si jih odkrito in jasno razkrij-mo ter jih s konstruktivno kritiko analizirajmo in nato odstranimo ali popravimo z dobro voljo, z vztrajnostjo in doslednostjo- Naš »Partizan« iz Ljujbljane stopa prvi na to težko pot v upanju, da ga bodo vsa ostala društva moralno in konstruktivno podprla, s čimer bodo predvsem mnogo pripomogla k pravilnemu razvoju naše telesne vzgoje.
Pri ustanavljanju TD Partizan nam je lebdelo pred očmi predvsem dvoje: pridobiti čim več članstva iz vseh slojev ljudstva ter pritegniti v odbor primerno število dobrih vodnikov in vaditeljev za telovadbo in druge športne panoge.
Delati smo začeli zelo širokopotezno: k sodelovanju ustanavljajočega se društva smo povabili zastopnike organizacij ZM'3, ZSP, AFŽ. OF, sindikatov in: vojske. Odziv je bil polnoštevilen in je vsaka organizacija po svojem zastopstvu dobila odgovarjajoče število mest v upravnem odboru. Za načelnike raznih športnih panog smo hoteli pridobiti izkušene strokovnjake, ki bi znali sistematično, vztrajno in z ljubeznijo vzgajati svoj naraščaj, toda pri tem, žal, nismo imeli dovolj sreče, ker so si druga pred nami ustanovljena društva že pridobila skoraj vse športne prvake in rekorderje in so se z njimi že takoj po ustanovitvi pokazala kot »močna« društva. Tako še sedaj nimamo pri nekaterih važnejših športnih panogah niti enega dobrega vaditelja, kaj šele strokovnjaka, čeprav bi morali z nekaterimi panogami (zimski šport) že takoj začeti.
Največje zanimanje za telesno vzgojo je pokazala naša mladina, pa tudi med vojsko je bilo mnogo odziva. Mladina, na primer, je imela teden dni na svojih rednih sestankih vedno tudi krajše predavanje o pomenu telesne vzgoje, kar je množično pritegnilo tudi ostalo mladino. Nasprotno pa je bil odziv članstva zelo majhen, kar je pri današnjem izredno razgibanem političnem življenju sicer razumljivo, a ne povsem upravičeno. Predvsem bo potrebno izvesti propagandno akcijo med sin-
jih imajo za splošno množično in ljudsko vadbo: poleg telovadnice tudi goro,' reko, travnike, sneg in led. Pri splošni vadbi se morajo smotrno izkoristiti, razpodeliti vsi kadri, se pravi, poleg nekdanjih članov telovadnih društev tudi odlični smučarji, plavači, alpinisti itd. Pri načrtnem zastavljanju splošne, množične vadbe je treba proučiti življenjske pogoje svojega kraja (kdaj in kako so ljudje zaposleni, katerega gibanja jim manjka) in razporediti čas in način splošne vadbe ■ tako, da ustreza večini.
Zakaj ne bi pri vodstvu splošne vadbe, pri njenem načrtnem delu sodelovali tudi smučarski, plavaški, nogometaši pa drugi vaditelji in tekmovalci. Vsi tisti od njih, ki iskreno govore o nalogi telesne vzgoje, da služi narodu, bodo posvetili del časa, ki bi ga sicer posvetili samo vež* banju za dosego osebnega uspeha, tudi množici in to ne samo v toliko, da dobijo zase, za svoje društvo nove talente, ampak zato, da bodo celotno množico dvigali.
Morejo in morajo biti člani
odsekov za splošno vadbo,
kot jih predvidevajo pravila FOS-e, strokovnjaki, “ki so se do sedaj posvečali le posamezni ah le nekaj panogam poleg njih pa oni, ki se razumejo na ustroj telesa, njegovo delovanje — torej predvsem zdravniki itd.
Ko bodo ti odseki za splošno vadbo — kot danes še niso — dejansko postali središče društvenega dela, ko bodo izkoristili vse naravne in materialne možnosti svojega kraja, ko bodo izkoristili ves kader, ki za množično vadbo pride v poštev, tedaj bomo mesto dosedanjega starega — »odsekov« ali bolje majhnih po delu ločenih nekdanjih športnih in telovadnih grup — dobili dobršen del »novega«:	splošno množično
vadbo.	Vojan Rus.
dikalnim delavstvom, ki še ni imelo dovolj prilike pravilno oceniti koristi in potrebe po telesni vzgoji.
Telovadba se je pričela razmeroma pozno, kajti kljub vsem naporom dolgo časa nismo mogli pripraviti telovadnice kakor je treba (ker so bili v njej množični sestanki, zborovanja, konference, 1 mitingi, dalje nas je oviralo pomanjkanje orodja, čiščenje itd.). Zato so bile prve telo-• vadne ure šele v drugi polovici novembra. Vse je presenetil visok obisk mladine in takoj se je pokazalo pomanjkanje prepotrebnih vodnikov in vaditeljev. Kljub temu, da je bila deca že takoj v začetku razdeljena v mlajši in starejši oddelek, je prišlo samo mlajše dece toliko (120), da je bila sicer prostorna telovadnica skoraj premajhna, vodnice pa so vso to vneto množico le z največjo težavo obvladale, saj so bili otroci šele prvič pri telovadbi in je bilo treba vsakega posebej postavljati v vrsto, ker povelj sploh še niso poznali . ..
Ker je bilo precej otrok še premladih za telovadbo, smo jim to povedali in jim naročili, naj prihodnjič ostanejo doma. Tako je število dece precej) padlo. V prvi polovici decembra so se številke že precej ustalile, a se počasi še vedno dvigajo, zlasti pri starejši deci in naraščaju. Sedaj telovadi pri našem društvu preko 50 odstotkov vse, v ZMS in ZSP organizirane mladine, kar je nedvomno zelo velik uspeh. Naslednje številke kažejo povprečen obisk pri telovadbi za prvo polovico decembra :
Ctani 9, m. naraščaj 62.25, st. m. deca 66.50, ml. m deca 58.25, članice 9, ž. naraščaj 38, st. ž. deca 63.50, ml. ž. deca 79.
Kakor sem že omenil, nam največje težave povzroča pomanjkanje vaditeljev. Tudi tukaj (kakor povsod drugod), moramo pričeti iz osnove, to se pravi, vse si moramo zgraditi iz nič, vse moramo zajeti in dvigniti iz nas samih, če hočemo nekaj imeti. Zato moramo izvežbati dve do tri vrste naraščaja, ter jih v doglednem času usposobiti za vaditelje in vaditeljice pri svojem in pri nižjih oddelkih. Do tega časa, pa bomo morali kritično dobo v društvu premagovati z delom in požrtvovalnostjo.
Za uspešnejše delo, za množičnost in resnično vsestranost
Mnogo sp govori in piše o tem, da mora telesna vzgoja postati množična. To vetja zlasti za naš mlajši rod, za razvijajočo se mladino, kajti to je za ohranitev in uspešen razvoj naroda bistvenega pomena. In vendar, ako pogledamo v telovadnice, na telovadišča, moramo z žalostjo ugotoviti, da resnična množičnost še ni dosežena. Posamezne oddelke pri telovadbi obiskuje komaj nekaj desetin otrok, v opoldanskih urah pa vidiš na cestah stotine mladine, ki hiti iz šole domov. Zakaj vsa ta mladina ne posveča telovadbe? Saj je vendar zdrava, razgibana, iz oči ji sije volja do življenja, do dela, do prostosti! Slišiš, kako se razgovor suče okrog snega, smučanja in drsanja, s kakim navdušenjem se menijo o ruskih športnikih, ki so za-divili ves svet. Ali ni naravnost greh, da se velika večina te mladine samo teoretično udejstvuje v športu, telovadnice pa so na pol prazne, enako igrišča in bele planjave.
Kje je krivda? Na telesno vzgojnih društvih, ki ne morejo in' ne znajo nuditi mladini, kaj si želi in zahteva, ter na mladini sami, ki ne zna in noče pravilno in uvidevno ceniti vseh težav, ki jih morajo danes premagovati vsa društva.
Telesno vzgojna društva so danes zgrajena na drugih temeljih, kot so bila v bivši Jugoslaviji, Na eno društvo prehaja sedaj delo različnih ne-
kdanjih društev in klubov. Takoj nam postane razumljivo, zakaj vsi odseki niti organizacijsko ne morejo razviti svojega delovanja v zadovoljivi meri.
Druga zapreka tiči ponekod v društvenih odborih samih: radi razširjenju telesno vzgojnega področja v posameznih društvih so se njih odbori morali sestaviti iz strokovnjakov raznih športnih panog, to se pravi, iz vaditeljev in vodnikov raznih nekdanjih društev in klubov.
Marsikje še ni, v teh novih upravah dosežena ona enotnost, ki vse povezuje v skupne napore in prizadevanja za procvit telesne vzgoje društva. Vsak zase že skrbi za svojo panogo in področje, ker pa je sedaj zima, se strokovnjaki za letne panoge umikajo k počitku, d očim ostalim vaditeljem tožijo radi preobilice dela in pomanjkanja sposobnih pomočnikov. In ker ni dovolj vaditeljev, štejejo posamezne vrste pri telovadbi 15 do 20 telovadcev, to se pravi, da pride vsak na orodje komaj 2 do1 3krat, v ostalem času pa, ker ne more ostati miren, se giblje in s tem še ostalim onemogoča izvajanje vežb. To odvaja. mladino od te.esne vzgoje.
Pojavlja se še ena napaka, ki zelo kvarno' vpliva na razvoj športa v Ljubljani, namreč, da se športniki gotovih panog zbirajo v posameznih drugtviih: tako se -na primer ,najboljši nogometaši zbirajo v enem društvu, najboljši telovadci v drugem, pingpongaši v tretjem itd., ne glede na to, ali stanujejo v terenskem območju dotičnega društva ali kakega drugega. To se je zgodilo deloma zato, ker so dotični športniki že pred' vojno delovali skupaj v enem društvu ali klubu, deloma zato, ker so nekatera društva hotela imeti že takoj ob ustanovitvi reprezentativna moštva ali vrste iz starih, znanih športnikov, ki bi častno zastopali njihove barve. To vodi do specializiranja posameznikov in moštev za prvake in rekorderje, za množično telesno vzgojo pa v takih društvih ni pravih pogojev.
Zaradi štiriletne prekinitve telesno vzgojnega udejstvovanja, sta naš naraščaj, zlasti pa še deca v tem smislu tako rekoč še nedotaknjena, hočemo reči, nimata zaradi nepravilne (enostranske ali zgrešene) vzgoje nobenih kvarnih posledic ali celo telesnih hib. Na drugi strani pa seveda prav tako nista izvežbana in utrjena. Zato čaka vaditelje vsestranska in odgovorna dolžnost, da nudijo svojim gojencem res pravilno in smotrno vzgojo v vsakem pogledu. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, da je »že dobil« pokvarjeno in pohabljeno deco.
Od značaja in sposobnosti vsakega vodnika in vodnice je največ odvisno, kakšen obisk bo imel pri svojem oddelku. Vodnik mora biti mladini nekaka osrednja točka, okrog katere se vrti vse življenje v telovadnici. Mladina mora imeti v njega popolno zaupanje, najti, mora v njem razumevanje in ljubezen za vse svoje težnje, za svoje mladostno zživ-ljanje. Rada se bo pokoravala vsem njegovim poveljem, rada bo hodila k njegovim telovadnim uram in še ostalo mladino bo pritegnila v telovadnico. To je ena najvažnejših, a tudi najtežjih poti, ki vodijo do množičnega telesno vzgoj. razmaha.
Mladina telovadi predvsem radi užitka, slasti, radosti in dobre volje, ki spremlja vsako nepretirano mišično gibanje. Te pozitivne lastnosti morajo vodniki pravilno izkoristiti in potom njih mladino privesti do spoznanja o pravem in globljem pomenu telesne vzgoje. Zato mora biti vsak dober vodnik obenem tudi dober pedagog in psiholog, pravilno mora razumeti težnje in nazore današnje mladine ter jim v tem oziru čim bolj ugoditi. Le tako jih bo lahko popolnoma neprisiljeno napravil disciplinirane in poslušne, a tudi sprejemljive za spoznavanje vseh dobrin, ki jiih Jiahko nudi človeku pravilna tevesna vzgoja. Potemtakem je tukaj tudi nujtno potrebna prosveta, katere bi moral bitji deležen vsak tielio-^adec in športnik.	Brelih Boris.
Na Slemenu pozimi, zadaj Škrlatica
Poročilo celjskega okrožja
Zaradi poživitve telesno vzgojnega gibanja v celjskem okrožju, je bil Osnovan 23. novembra 1945 v Celju iniciativni okrožni telesno vzgojni odbor, ki je imel doslej tri, seje. Določil je posamezne referente za okraje, ki naj bi poživili delo že v obstoječih društvih, v ostalih krajih pa pripravili vse potrebno za ustanavljanje novih društev. S^j so bili z okrožnicami iz Celja doseženi le slabi uspehi. Zato odhajajo sedaj referenci na teren in na licu mesta dajejo društvom smernice in potrebna navodila za delo. Uspehi takšnega dela se že kažejo. Marsikje so postavljeni začasni odbori, ki pripravljajo vse potrebno za ustanovitev društev. Pri svojem delu se referenti opirajo na množične organizacije, sindikate, ZMS in pa našo šolo. Predvsem polagamo važnost na izbiro tistih, ki naj vodijo društveno upravo, na kader. Pri tem dem se oslanjamo na, informacije odborov OF. Vsakomur je znano, da je ravno na ozemlju celjskega okrožja za časa okupacije bila kaj močno razvita mreža hitler-janskega fašističnega delovanja. Predvsem velja to za Celje, ki je bilo nekdaj žarišče vsega telesno vzgojnega gibanja ža vse okrožje. Ravno tu je bil vpliv najmočnejši. Nemški kapital, ki je tod absolutno gospodaril, je investiral ogromne vsote v delovanje raznih društev — predvsem bivše Atletike in Smučarskega kluba Celje. V teh društvih se je vzgajal kader, ki je vršil za časa okupacije najbestialnejši posel v celjski jetnišnici. To je bit kader pretepačev in gestapovcev. Celo najvidnejši predstavniki Lahke atletike, — balkanski rekorderji, so zajadrali V te vrste. Vsekakor najžalostnejša slika, ki je ne najdemo v nobenem drugem telesno vzgojnem delovanju v Sloveniji.
Drugi važni faktor je, da v okrajih, na podeželju, ne moremo ustanavljati telesno vzgojnih društev povsem samostojno, ampak morajo biti radi pomanjkanja strokovnega kadra, gospodarskih prilik in pomanjkanja domov, oziroma prostorov, povezana s prosvetnimi društvi in z njimi tvoriti novi tiip društva, društva, ki v svojem delokrogu izraža vse manifestacije delovanja naših kmečkih množic v dotičnem kraju. Samostojna telesno vzgojna društva .lahko ustanavljamo le v mestih in večjih trgih.
Sledovi okupacije so močno vidni v tem okrožju. Iz vseh okrajev prihajajo obupna poročila o stanju društvenih domov in telovadnega orodja. Predvsem primanjkuje telovadnega orodja in zaradi tega močno trpi splošna vadba. Predvsem sta prizadeta okraja Gornji grad in Šmarje, kjer so požgane cele vasi. Društva so brez sredstev in gospodarsko na tleh. Pomagajo pa si z raznimi prireditvami.
Marsikje so društva v sporih zaradi društvenih prostorov. N. pr. Slovenj gradeč, Žalec in Celje zaradi letnega vadišča in športnega prostora. Vsekakor bo treba najti tu zadovoljivo rešitev, ker marsikje so ustanovljeni iz bivših Sokolskih domov, domovi Ljudske prosvete in telesno vzgojni odsek le težko opravlja svoje delo zaradi nečistih prostorov po pogostih prireditvah.
V glavnem so se nekdanje telesno vzgojne organizacije in športni klu-
bi pridružiti novim telesno vzgojnim društvom — vendar je gledanje gotovih članov, predvsem nogometašev, še zelo ozko. Predvsem se ne morejo sprijazniti z dvakratnim tedenskim obiskovanjem splošne vadbe. Na množičnem sestanku v Celju so n. pr. nogometaši, kakor tudi nekateri člani drugih športnih panog, predlagali sledečo rešitev: Namesto 2 tedenskih ur splošne vadbe, naj se uvede le 1 obvezna ura, druga ura pa bi naj služila posebnemu urjenju za panogo, za katero ima kdo veselje in sposobnost.
V	okrožju gojijo telesno vzgojo vsi sloji in pri vadbi ni opažati nobenih razlikovanj. V njej so povezani kmetje in delavci, kakor tudi izobraženci. Društva se v svojem delovanju ostanjajo na naše množične organizacije. Najvidneje je to vsekakor pri celjskem društvu OLIMP, ki je močno povezano s sindikalno organizacijo. Vsekakor bo treba še večje naslonitve na te organizacije, predvsem ZMS, kjer pričakujemo največjo pomoč pri našem delu na podeželju.
Za poživitev dela v našem okrožju bi bilo nujno potrebno, da bi imeli na okrožju svojega stalnega referenta, ki bi vršil službo za telesno vzgojo. Nujno potrebno bi bilo organizirati vaditeljski tečaj, kjer bi za silo izpolnili vrzeli pri pomanjkanju strokovnega vodstva — vaditeljev. Saj na deželi je malo učiteljev, ki bi pomagali pri tem delu. Predvojnega vaditeljskega kadra je malo.
V	Celju samem je potrebno zgraditi bazen. To vprašanje je odprto dokaj let pred vojno. Ker se bo pričela regulacija Savinje v etapi, kjer je bila v načrtu tudi gradnja bazena, bi bilo nujno, da nas v tem podprejo vsi merodajni faktorji. Druga rešitev gradnje bazena bi bila na prostorih celjskega OLlMP-a, ki namerava svoje športne naprave graditi naprej po nekdanjem načrtu za izgraditev olimpijskega stadiona. Vsekakor bi za izgraditev tekmovalnega bazena potrebovali precejšnja denarna sredstva. Vendar smo vsi člani telesno vzgojnih društev v Celju pripravljeni, da z udarniškim delom pripomoremo ustvaritvi tega načrta.
Na tretji seji iniciativnega okrožnega telesno vzgojnega odbora, dne 11, decembra 1945 je bilo sklenjeno, da bo ta odbor sklical redno okrožno skupščino v mesecu januarju (datum bo določen na prihodnji seji), priredil okrožne smučarske tekme in organiziral poleti okrožni zlet v Celju. .Predlogi, da okrožje prevzame organizacijo prvenstev v raznih športnih panogah v letu 1946 (državno in prvenstva Federalne Slovenije) še niso bili sprejeti, ker vlada v Celju občutna stanovanjska kriza in bi za prireditev večjega formata nastopile velike težave za prenočišča. Podrobneje o tem bo razpravljala okrožna skupščina meseca januarja 1946. Na tej konferenci so biti določeni okrožni referenti za panoge, ki so v okrožju množično organizirane: Telovadba: Kokot Slavko: smučanje: Gradišnik Fedor; nogomet: Presin-ger Mirko: lahka atletika: Urbančič; odbojka in košarka: Jug Karel; namizni tenis: Božič Pavel; tenis: Gradišnik Fedor. Za ostale panoge: plavanje, jahanje, težko atletiko, kolesarstvo in boks začasno še niso postavljeni okrožni referenti.
★ ★ ★
IDRIJA SE PREBUJA
Dne 30. novembra 1945 je bil ustanovni občni zbor Telesno vzgojnega društva Idrija, ki je bil prav lepo obiskan, posebno od mladine. Za predsednika je bil zvoljen tov. Kavčič Lojze, za tajnico tov. Burica Ivanka, za načelnika tov. Logar Srečko in za načelnico tov. Lapajne Milena. Društvo že sedaj šteje nad 300 ipripadnikov. Počasi širimo telesno vzgojo med množico, naš glavni namen je, zbrati v društvu prav vse sloje, posebno pa rudarje, ki so do sedaj pri telovadbi vedno stali ob strani.
Načelništvo si je zadalo za prvo nalogo ureditev telovadbe vseh od- j delkov, ker bo telovadba osnova j vsemu ostalemu športnemu delova- j n ju. Pridno smo na delu tudi s pri- i pravami za zimsko sezono, ker bo j Idrija gotovo postala važno smučar-; sko središče. Snuje se tudi odsek za : namizni tenis. Urejena je telovadni- \ ca v ljudski šoli in opremljena z glavnim orodjem, ki se popravlja. Izvlekli smo ga iz raznih skrivališč, žal pa je glavni del orodja, posebno iz nekdanje realke uničen, kjer je porušena tudi telovadnica.
Žalostna slika se je nudila našim vaditeljem tudi v telovadnici. Kaj se je učila naša mladina pod Italijani res ne moremo razumeti! Začeti smo morati popolnoma znova z najosnovnejšimi pojmi redovnih vaj in discipline. Za delo smo morali porabiti predvsem stare telovadce, katerim se počasi pridružujejo mlajši. Med prvimi se je pojavil v telovadnici tudi stari telovadec France Krčnikov,
ki je naši javnosti dobro znan, in ki je prevzel v svoje izkušene roke člane.
Prepričani smo. da bomo Idrijo kmalu povzdignili zopet na ono visoko stopnjo v telovadbi, kakor pred okupacijo. Kdor še okleva, naj se čimprej prijavi, ker nam primanjkuje dobrih delavcev!
★
Tek čez drn in slrn v Idriji
Kot prvo množično prireditev je izvedlo TD Idrija tek čez drn in strn dne 16, nov. 1945. Radi odjuge in slabe obutve je moralo žal odstopiti precej mladine, vendar se je javilo na startu 66 tekmovalcev in tekmovalk. Tudi tu se je nudila že znana slika. Člani so se javili samo 1 trije. Zmagal je na 3 km dolgi progi tov. Vinkler Ivan, ki mnogo obeta, saj šteje komaj 18 let. Med petimi članicami je zmagala tov. Pirc Štefka. Naraščajnikov je bilo na 1 km dolgi progi 17. Zmagat je tov. Tratnik Stavko. Njegov čas kaže, da se bo razvil v odličnega srednjeprogaša. Najboljše so se odrezale naraščajni-ce, katerih je bilo 41. Na isti progi so nas presenetile z dobrimi časi, posebno zmagovalka tov. Perm ozar Lavra. Posebej je treba pohvaliti srednješolsko mladino, ki je številčno daleč prednjačila in obeta telesni vzgoji v Idriji še lepo bodočnost.
Nastop »Udarnika« v Trstu
Gostovanje našit) telovadcev je bil pomemben športni dogodek
Končno je za telovadce TD Udarnika napočil težko pričakovani dan, ko jim je vodstvo sporočilo, da pojdejo v Trst. Pozabljene so bile vse težave, ko so bili vsi prosti večeri posvečeni edinole vztrajnemu urjenju in nadrobnim pripravam za ta nastop v Trstu. Vsakomur je bilo znano, da je bila "zadana naloga težavna in izvedljiva samo s skrajno požrtvovalnostjo vseh posameznikov, ker bo le v tem primeru nastop uspel. Kajti namen tega nastopa ni bil morda ta, da pokažejo našim rojakom, našim somišljenikom in našim italijanskim tovarišem, zmožnosti in znanja posameznikov, temneč, da jim pokažejo nekaj novega, kar temelji na širši osnovi in na novem duhu telesne vzgoje v ljudski državi. Prav zaradi tega tudi večeri urjenja telovadcem niso povzročali težav, ampak sč jim bile vesele ure, ko so po tolikih letih odmora zopet svobodno telovadili in to celo s posebnim namenom. Spored nastopa je že sam po sebi najzgovornejši dokaz, koliko truda je bilo treba za priprave že samo za vsako posamezno točko, da je bila pravilno izvajana, da je odgovarjala namenu in da je bila v celoten spored, ki je bil sestavljen premišljeno, pravilno uvrščena.
Največ posla med vsemi je imel tov. dr. Viktor Murnik, ki je ustvaritelj večjega dela sporeda. Kljub svojim 72. letom se ni ustrašil odgovorne naloge. Bil je povsod in vselej, če je le utegnil. Dajal je navodila, pojasnjeval namen in pomen posameznih gibov, popravljal in učil. Njegovi neutrudljivi pomočniki so bili sami preizkušeni vaditelji, polni izkustev, znanja in iniciativnosti. Njihovo delo je bilo še posebno težavno in odgovorno. Tudi vrhunski telovadci in telovadke niso mirovali, da pokažejo 7 vajami na orodju svoje znanje in sposobnosti, ki so jih občudovali že na olimpijskih igrah.
V četrtek odfjod
Od vseh strani so prihajali v četrtek zjutraj na ljubljanski kolodvor telovadci, telovadke, vaditelji in spremljevalci, vsega skupaj 81. To pot so bili vsi točni, nihče ni hotel zamuditi. Ko je vlak odpeljal s postaje, so se pričeli oni posebni razgovori, svojstveni mladini na potovanjih. V prijetni vožnji smo prispeli do Postojne, kjer je bil za nas pripravljen poseben električni vlak. S trdih klopi smo se preselili v mehke postelje. Vožnja je bila seveda še prijetnejša, ko smo drveli s hitrostjo nad 100 km na uro proti morju. Onim. ki morja še niso vi-
noma zasedeno. Temperamentni Tržačani so nestrpno pričakovali začetka. Ker pa so gledalci še po osmi uri neprestano prihajali v velikih skupinah, je bil začetek šele ob četrt na devet. Burno pozdravljeni so prvi nastopili člani, ki so izvajali »Naprej«, telovadno skladbo po Simona in Davorina Jenka narodni himni, ki jo je zložil tov. dr. Viktor Murnik. Skladno in strumno izvajanje je popolnoma presenetilo gledalce. ki do tedaj večinoma še niso videli kaj podobnega in je bilo njihovo navdušenje po končani točki ravno zaradi tega zelo veliko. Nič manj niso navdušile naslednje točke, ki so se vrstile z veliko naglico. Sledili sta telovadni skladbi tov. Borisa Gregorke ki sta ju izvajali moški naraščaj, po partizanskih napevih in ženski naraščaj, ki je izvajal vaje na gredeh. Za poživitev sporeda je nato vrsta članov nastopila na konju. Prisotne je posebno presenetilo, da cela vrsta skoraj enako obvlada iste vaje. Nato so članice pokazale precej težke vaje na dvovišioski bradlji, ki so zelo
'Sledil je »Scherzo«, ki so ga izvajali člani na M en d el s soh n o v o skladbo op. 64 št. 2. in za zaključek bojni ples »U boj« po skladbi Ivama Zajca.
Pri ponovitvi je bila po zadnji točki prirejena še alegorija, ki je bila izvedena na posebno izviren način. Ko so člani na sprednjem delu odra končali svoj »U .boj«, so ostali v končnem klečečem položaju kakih dvajset sekund. Med tem se je za njim spustil zastor in v skoraj neverjetno kratkem času nekaj sekund, so se za zastorom člani, članice, naraščaj in naraščajnice postavili v slikovito skupino, ki se je potem, ko je bil zastor zopet dvignjen, čudovito ujemala s spredaj klečečo skupino. Ker je bilo vse napravljeno v tako kratkem času, so gledalci presenečeni obstali in še zadnjikrat z gromkim ploskanjem nagradili nastopajoče.
V imenu Zveze društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst ter v imenu vseh prisotnih, se je telovadcem TD Udarnika najprej v slovenščini in nato v italijanščini zahvalil tov. France Caharija, ki jim je v znak
skrbno sestavljene in ki so še bolj navdušile že itak presenečene gle-' p riz nan"ja~ i z roči fšopek cvetlic, dalce, ki sc zdaleka niso pričakovali, da bodo videli tako vrhunsko telovadbo. Prvi del sporeda je bil zaključen z zletnimi vajami iz l. 1914., ki so jih izvajale članice in iz leta 19,30., ki so jih izvajali člani.
Telovadni plesi
Po odmoru so najprej nastopili člani na drogu. Peterica belo oblečenih telovadcev je izvajala vaje, v katerih so prevladovali veletoči in za zaključek tudi salto naprej ati nazaj.
Nato so sledili telovadni plesi, ki jih je zložil tov. Viktor Murnik in sicer:
Članice so izvajale »Soči«, ki je zložena po pesmi Simona Gregorčiča in napev Jakoba Aljaža. Pri ponovitvi akademije v petek, je pred izvedbo te točke tov. Černičeva najprej prečitala Gregorčičevo pesem in nato še prevod v italijanščini
Člani so izvajali »Polonezo« na Chopinovo skladbo op. 40 št. 1.
Članice so izvajale nato »Polonezo« s kiji. Ta ples je bil zložen za jugoslovansko tekmovalno vrsto pri mednarodni tekmi v Pragi 1. 1938.
Na Beethovnovo skladbo iz »Aten skih razvalin«, so člani izvajati eksotično »Turško koračnico«.
Članice so nato izvajale »Po jezeru«, zloženo na pesem M. Vilharja in »Valček« na Chopinovo skladbo op. 64 št. 1.
Uspeh telovadne akademije je bil izredno velik. Pokazal ni nastop samo izredne tehnične višine naše telovadbe, o katerem so se zelo pohvalno izrazili celo zavezniški »Glas zaveznikov«, »La voce libera« in tržaški radio, ampak je naznači! pot. ki naj tudi preko telesne vzgoje pospeši zbliževanje obeh narodov, posebno delavskega stanu, ki je pre nesel toliko žrtev v skupni borbi proti fašizmu.
Čez dan je mladini ostalo dovolj časa, da si je ogledala morje, tržaško pristanišče s številnimi angleškimi vojnimi ladjam^ med1 katerimi je vzbujala posebno pozornost ogromna, več kot 100 m dolga križarka.
Priliko pa smo imeli videti tudi številne napise, v katerih Tržačani izražajo željo, da postanejo 7. fede rativna ljudska republika^ v Titovi Jugoslaviji, dalje napise Živel Tito, proč s fašisti in še mnogo drugih, ki nazorno pričajo, česa si želi svobodoljubno tržaško ljudstvo.	=■
Pozno popoldne smo zapuščali Trst in morje, ki je bilo zavito v oblake, da ga skoraj ni bilo opaziti. Vroča želja vseh nas je bila, da se čimprej vrnemo vanj in da bi bil takrat že tak, kot si ga želi tržaško delovno ljudstvo.
(Tehnični opis nastopa v Trstu bomo priobčili v prihodnji številki. Op. ured.)
marjenja smuči na gornji del telesa, ki je bil za to delo do izuma diagonalnih vezi neuporaben in brez tlela. Noge so upravljale dvojno delo, t. j. krmarjenje in uravnavanje ravnovesja. Sedaj pa se to delo deli in noge prevzamejo predvsem delo uravnavanja ravnovesja in postanejo tako rekoč precizna vzmet, ki reagira ni vse spremembe terena.
Med plužno in paralelno tehniko ne obstoja določena meja. Nasprotno, meje sploh ni. Plug, plužna opora, plužni zavoji, lok, ter p južna kri-stjanja so najosnovnejši liki in prva podlaga za priučitev paralelne tehnike, to je paralelnega toka in tekoče kristjanje. Paralelna tehnika je visoka šola smučanja, ki bo dosegljiva le onemu smučarju, ki popolnoma obvlada plužno tehniko.
Tudi v plužno tehniko se je vneslo delo zgornjega dela telesa, to je oprsja, ramen, rok in glave. S tem se je tudi v tej tehniki razdelilo delo in gibi, kateri so se preje izvajali le z nogami, so postajali mehkejši in tekoči, izginil je izgled krčevitosti in nagla utrujenost.	Sr.
Objavljamo pričujoči prispevek znanega tekmovalca, toda s pristavkom, da mu v vsem ne moremo pri-
★ ★ ★
tehnika #ataietne$a suaua*'\a
Poleg vprašanja o smučarski opremi, ki je danes že toliko rešeno, da bo v tej zimi možno opremiti velik del naših smučarjev, se posebno med mladino pojavlja drugo vprašanje, namreč potreba po sposobnih vaditeljih. Danes, ko stojimo po dolgi pavzi pred ponovno oživitvijo smuškega športa, moramo žal' ugotoviti, .	_	. TT da nam primanjkuje sposobnih smu-
deh pa je bilo to se prepočasi. Ho- §kih učiteljev in vaditeljev. Ako ho-videti ze v Pezam, kjer £emo, jja bo postalo smučanje naš
teli so ga nas je pregledala zavezniška vojska. Nato smo drveli naprej proti Trstu.
Toliko zaželjeni trenutek smo doživeli kmalu po poldnevu. Pred nami se je razprostirala ogromna zelena ploskev, obrobljena z belim peskom. Še dobre pol ure in prispeli smo na tržaški kolodvor.
V Trstu
Odšli smo najprej na Via Car-ducci 6, kjer je sedež NOO za Primorsko in Trst. Med potjo smo že opazili velike lepake, ki so v slovenskem in italijanskem jeziku pozivali na akademijo, na kateri bodo nastopili celo olimpijski tekmovalci iz Ljubljane. Prav tako so na akademijo, ali kot so jo Italijani na-zvali »Serata di girmastica artistica« pozivali tudi časopisi. Po kratkem odmoru smo odšli v gledališče Penice, da opravimo zadnje priprave pred nastopom. Bojazen, da bo oder za nastop preozek ali prekratek, se ni uresničila, kar je bilo zelo hitro ugotovljeno. Neugodno je bilo samo to, da je oder nagnjen, kar je telovadce precej oviralo. V dobri uri je bila skušnja opravljena in odhiteti smo večerjat, na kar smo se takoj vrnili.
Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst, ki je povabila naše telovadce, je priredila dve akademiji in sicer v četrtek in v petek zvečer, katerih spored pa je bil isti.
Spored akademije
Ze precej pred osmo uro, za ka-lero je bil določen začetek akade-^'je, se je začelo polniti ogromno gledališče, ki je bilo skoraj popol-
narodni šport, da bo tudi vsak Slovenec smučar, ni dovolj, da se vse naše zanimanje usmeri na preskrbo opreme, temveč predvsem je važno, da si organiziramo kadre sposobnih smučarskih vzgojiteljev.
Povezanost kretenj in popolno obvladanje ravnotežja, so odlike dobrega smučarja
Te kadre bomo dobili predvsem iz vrst izvežbanih smučarjev, turistov in tekmovalcev. — Predvsem so za to poklicani »odsluženi« smučarji tekmovalci, katerih dolžnost mora biti, da svoje znanje in izkušnje dajo novemu rodu. Pri vzgoji kadrov smuških učiteljev se mora posvečati vso pažnjo tako, da bodo smuški učitelji res sposobni voditi tečaje, da
bodo znali učencem poleg osnovnih likov pokazati tudi pot do novejše tehnike smučanja.
Med smučarji, posebno med mladino je zavladalo z ozirom na nagel razvoj tehnike vožnje, prepričanje, da je stara šola, ki je temeljila na tako zvani plužni tehniki zastarela, preokorna in nesodobna, ter da nima nobene zveze in skupnosti z najnovejšo tehniko vožnje, tako zvano paralelno tehniko. To mnenje pa je popolnoma zgrešeno.
Po dolgih letih izkušenj v razvoju smuške tehnike preko najrazličnejših načinov vožnje — Zdarskyjeve, Schneiderjeve, arlberške, Sehjosove šole, šo se istočasno postopoma razvijali razni tehnični izumi v smuški opremi, ki so bistveno posegli v način in tehniko vožnje. Smuči, palice, predvsem pa vezi, ki so se stalno izpopolnjevale in prilagojevale, so omogočile, da se je pod njihovim vplivom izkristaliziral nov način izvajanja smuških likov, tako zvana paralelna tehnika. — Ta tehnika, ki nujno zahteva tudi primerno opremo, daje možnost, da se poveča br-zina smuka ne glede na težkoče terena, vrste snega in istočasno tudi poveča gotovost in lahkoto vožnje. Radi tega je ta način vožnje navdušil vse smučarje in gledalce, ki z užitkom opazujejo smučarja, ki smuča v največji brzini mirno in sproščeno s paralelnimi smučmi, plavajoče brez znakov krčevitosti. sunkovitih gibov in sile.
Najvažnejše za izvajanje te tehnike vožnje so vezi na diagonalni poteg, ki omogočajo potreben predklon, ki je prav v paralelni tehniki vožnje posebno izrazit in pri tem vežejo noge in smuči v skoro neločljivo enoto in s tem omogočijo, da smuči ubogajo smučarja že na najmanjše pritiske — prenose teže, ki jih izvajamo z zgornjim delom telesa. Lahko rečemo, da telo krmari smuči in' smuči pokorno slede tudi najrahlejšim okretom telesa. S tem, da je s pomočjo vezi na diagonalni poteg kontakt med smučmi in telesom večji in popolnejši, kot že rečeno, omogoča, da se je preneslo delo kr-
Hitrost in drznost ustvarjata popolnost v obvladanju zaprek
Odločnost in tveganje sta pot do uspehov na tekmovanjih
trditi. V kolikor se pisec oslanja na slalom na utrjeni progi, je gotovo, da pomeni tako zvana paralelna tehnika mogočno pridobitev za dosego največjih hitrosti. Izven1 te rabe — na turnem smučanju s prtljago, ali na alpskem smučanju, pa je ta tehnika povsem- neuporabna, če ni sneg prav posebno ugoden in teren brez velikih ovir, ki v tem primeru niso slalomski količi ali smerni znaki pri spustu, temveč' skalovje, drevesa in podobno. Paralelna tehnika torej ni neka vrhunska pridobitev in popoln način novodobnega smučanja, temveč izkristalizirani način, ki je v največji meri prilagojen, kakor že rečeno, za tekme na prirejeni p r o -g L Visokogorsko smučanje ali turno smučanje bo nujno ostalo pri plužni tehniki. Znanja smučanja torej ne bomo ugotavljali po tem, če se bo kdo znal elegantno spuščati po zglajeni vesini, na kateri ni nobenih ovir, temveč po tem, kako bo premagovat zapreke na terenu. Šele iz dobrega obvladanja terenskih zaprejc vodi pot v tekmovalno smučanje in v paralelno tehniko, zaradi tega pisec povsem pravilno ugotavlja, da je obvladanje paralelne tehnike odvisno od osnovnega znanja plužne tehnike. Vaditelji so dolžni, da pouče mladino o tem in ji ne dopuščajo enostranske vadbe na zglajenem va-dišču, temveč jo navajajo na smučanje po terenu s priročnimi zaprekami.	Ured.
★ ★ ★
NAMIZNI TENIS
Dve tekmi med Jeseničani in Kranjčani
Delovna odseka zn namizni tenis z Gorenjske sta se pomerila v igri belo žogico. Jesenice so bile pred vojno nadmočna v tej panogi športa po vojni pa se je znatno spremenilo. Jeseniški pingpongaši so v osvobodilnem boju žrtvovali svoje najboljše moči, saj so pač zgubili devet igral cev, Kranj pa je med tem časom iz vežbal mnogo mladinskih igralcev, ki gredo od uspeha do uspeha in so danes že resni nasprotniki vsem prvorazrednim moštvom. Znatno se je dvignilo tudi zanimanje za namizni tenis med širokimi plastmi tako mladine (kot tudi starejših, kar velja predvsem za Kranj.
Prvi dvoboj obeh moštev je bil na Jesenicah. Obe moštvi sta bili precej izenačeni. Po menjajoči se sreči, ko so vodile Jesenice s 3:1, je Kranju uspelo s tesnim izidom 5:4, odločiti ta boj v svojo kor-st.
Doseženi uspehi
Božič-Ahačič I. 0:2, Štrumbl I.-Mo-drijan 2:0, Štrumbl II.-Ahačič II. 2:1, Štrumbl I.-Ahačič I. 2:0, Božič-Ahačič II. 0:2, Štrumbl II.-Modrijam 0:2, Štrumbl I.-Ahačič II. 2:0, Štrumbl II. -Ahačič I. 0:2, Božič-Modrijan 0:2.
Istočasno so se pomerile med seboj tudi tovarišice. Kranjčanke so bile nekoliko nadmočne in so zmagale s 3:1. — Pri tem je omeniti zmago Mesarjeve nad Kranjčanko Urbarje-vo, ki p-o osvoboditvi še ni doživela poraza. Zelo dobro se je izkazala tudi Aljančičeva.
Mesar jeva-Urbarjeva 2:0, Štrumb-Ijeva-Al Jančičeva	0:2, Mesarjeva-
Štrumbljeva : Urbarjeva-Bedenkova 0:2. Mesarjeva. : Aljančičeva 0:2.
Povratno snidenje je bilo naslednji teden v Kranju. Pred mnogoštevilnimi gledalci je bil odigran ta dvoboj v znamenju visokorazrednih srečanj. Vse igre so bile zelo lepe in napete ter so številni gledalci, ki so pazljivo sledili poteku iger, z velikim odobravanjem nagradili vsako lepo potezo gostov, kot domačinov, kar je vse pohvale vredno. Kranjski igralci so se izkazali za zelo borbene in tudi njihovo znanje je razmeroma dobro, manjka pa jim še nekoliko rutine. Jeseniško moštvo, ki se opira na brata Štrumblja, pa je zapustilo v Kranju lep vtis ter s svojim mirnim nastopom in rutino prepričevalno zmagalo s 6:2. Štrumbl I. je ponovno ostal neporažen brez izgube seta ter s tem dokazal svojo zmogljivost.
Štrumbl I.-Ahačič 1. 2:0, Štrumbl II.-Modrijan 0:2, Štrumbl I.-Leber 2:0, Štrumbl II.-Ahačič II. 2:1, Štrumbl I. -Modrijan 2:0, Štrumbl II.-Leber 2:0, Štrumbl I.-Ahačič II. 2:0, Štrumbl II. -Ahačič I. 1:2.
Istočasno srečanje tovarišic je tudi tokrat prineslo zmago Kranju. Tako Urbarjeva kot Aljančičeva sta se pokazali v tej borbi: v odlični formi in tudi zmagali s 3:1. Najlepša točka tega dvoboja je bila igra dvojic, v kateri sta Jeseničanki po zelo napeti igri zmagali z 28:26.
Št rumbi jeva-Urbar jeva 0:2, Mesar-jeva-Al Jančičeva 0:2, Štrumbljeva -Mesarjeva :	Urbar-Aljančič 2:1,
Štrumbljeva-AlJančičeva 0:2.
Moštvo CDKA je odšlo iz Jugoslavije neporaženo
Tri zmage in ena neodločena igra
'dvojo zadnjo igro v Jugoslaviji so sovjetski nogometaši odigrali 23. decembra v Beogradu. Tudi to njihovo zadnje snidenje je močno oviralo blato, ki je onemogočilo, da bi se igra razvijala hitro in neovirano, čemur je največ krivo to, da igrišče ni poraslo s travo. Tudi v tej igri so igralci CDKA pokazali svoje izredno tehnično znanje ter zasluženo zmagali nad beograjsko Crveno zvezdo 3:1. Zanimanje za to njihovo zadnjo tekmo je biio posebno veliko, saj se je zbralo na igrišču »20. oktober« okrog 25.000 gledalcev, kar predstavlja za Beograd rekordno število.
CDKA je nastopil v postavi: Ni-kanorov. Prohorov, Sokolov, Afana-sijev, Kočetkov, Vinogradov, Gri-njin,' Nikolajev Fedotov, Ščerbakov, Djemin.
Postava Crvene zvezde je bila: Lovrič, Popovič, Petrovič, Oajič, Ku-šanin. Čirič, Šapinac, Mitič, Tomaše-vič, Drenovac, Horvatinovič.
Enako kot Dinamo (Moskva) v Angliji, je tudi CDKA ostal' v Jugoslaviji neporažen. Uspehi njegovega gostovanja v Jugoslaviji so:
V	Beogradu: CDKA : Partizan 4:3
V	Zagrebu: CDKA : Repr. Zagreba
2:2
V	Splitu: CDKA : Hajduk 2:0
V	Beogradu: CDKA : Crvena zvez-
da 3:1.
Razmerje doseženih in dobljenih zgoditkov j6 torej 11:6 v korist CDKA.
Pri odhodu iz Jugoslavije, želimo slavnim Rdečearmejcem še veliko uspehov v nadi, da jih bomo imeli še kdaj priliko videti v naši domovini.
Ljudje o borbi § prirodo
V. Solovjev:
LOV V TAJGI
Kmalu je prišel na stare sledove cele črede jelenov in še trenutek potem na docela sveže; videlo se je, da hodijo češčc tod. Sled je vodila na vrh hriba, zavijala pod drevjem in se pomikala tik ob prepadu.
Od tod je videl lovec vso planjavo kakor na dlani. Ujulgu je šel počasneje in previdno, da ne bi vzbudil pozornosti, pri tem pa je skrbno opazoval svet okoli sebe. Dokaj dolgo je hodil in ni ničesar videl. Na-gloma pa se je bil obrnil v goščavo in se je skril za grm. Malo dalje se je komaj vidno pomikala čreda desetih jelenov. 'Stopali so počasi in previdno, kakor da bi se česa bali. Spredaj je korakal tolst, siv jelen, vodja črede in je visoko dvigal krasno glavo z obilnim rogovjem. Poznalo se mu je, kako previdno zre in voha naokrog. Zdaj pa zdaj se je za hip ustavil in je obračal glavo, zroč prav tja, kjer je čepel Ujulgu. Za njim so oprezno stopali ostali jeleni, ne sluteč, da gredo smrti naproti.
Ujulgu je bil dobro skrit. Pripravil je puško, čakaje, da se jeleni približajo. Več ko na 10 do 15 korakov ne sme lovec streljati iz puške na kresilo, zakaj tak strel bi bil preveč negotov.
Jeleni so prihajali bliže' in bliže. Vodja je čedalje pogosteje postajal, kakor da bi slutil krij slabega. Glej, že se je čreda približala na streljaj. Pok, — strel je zagrmel in hrupno odmeval po dolini. Ujulgu je strelo-vito naglo znova nasipal smodnik in zopet meril. Med tem se je dim razblinil in je videl da vodja črede le-
ži na tleh. Čreda se je za hip ustavila, kakor da bi jo bil kdo zabil v zemljo. Trenutek nato se je prestrašena tesno strnila v krdelo in je udarila v beg. Tedajci je znova počilo. Še en jelen se je bil prckobalil na tla. Zdaj se je čreda na mah razpršila in vsak je bežal, kamor ga je podil slepi strah. Toda mehak sneg je jelene oviral pri begu in so padali, s težavo izmotavali noge in se zopet pogrezali globlje; vse to jih je do nemoči utrujalo. Boj je postajal od trenutka do trenutka obupnejši. Nekateri so vendar dospeli do gozda in so izginili v goščavi, trije pa so se venomer borili s snegom.
Zdaj lovcu ni bilo treba več puške. Naslonil jo je na grm in se po bliskovito vrgel v sneg. V roki se mu je zabliščal nož in ročno se je zakadil v nemočno žival. Ujulgov obraz je ves zardel, nos se mu je napel in bliskajoče sc oči so se vbadale v plen. Urno je zaklal prvega in drugega jelena. Tretji pa je bil močan in se je z vsem naporom izkopal iz snega, hoteč uteči. Ujulgu se je brž spustil za njim, ali jelen je našel tršo pot in je tekel hitreje. Ko je Ujulgu spoznal, da ga ne bi bil dohitel, ga je pustil.
Tako se je lahko lovec ustavil, si oddahnil in utrl pot s čela- Na rdečem obrazu mu je zasijalo zadovoljstvo in veselje. Redek plen! V nekaj minutah je bil ubil štiri jelene. Zdaj se že lahko vrne domov, ker ne bo prišel praznih rok. Zažgal si je pipo, vrgel puško na hrbet in odhitel tja, kjer ga je čakala rodbina.
Dalje prih.
FIZKULTURNI ODBOR SLOVENIJE
6LAS Z GORA
NA KRVAVCU JE 50 cm NOVEGA SNEGA
Letošnja zimska sezona se dolgo kar ni mogla razmahniti, snega ni bilo, mila zima je priklicala iz tal pomladansko cvetje in venomer je rosil zopern dež, da smo preživeli blaten božič, za novo leto pa se zdi, da se že bliža pomlad. Ta nenavadna zima pa je ostala le v dolinah, v gorah vlada zmrzal, sneg je in led. Smučarji so nezaupno prebirali poročila o snegu, slabe izkušnje s takimi poročili so jih bile iz-nrodrile, toda glasovi o ugodnem smuku so bili to pot resnični. PDS je opremilo Dom na Krvavcu, ki bo vedno oskrbovan vso zimo. Smučarji, ki so se podali za novo leto na Krvavec, vedo povedati, da so se do vrha naužili bele opojnosti. Na višinah skoraj vedno sije sonce, vrnili so se porjavelih obrazov in nad vse zadovoljni.
Dom na Krvavcu bo do nadaljne-ga edina vedno oskrbovana smučarska postojanka PDS. Društvo bo poskrbelo, da bodo smučarji imeli
skromno, toda toplo zavetje in čeprav se bo treba za zdaj odreči marsikateri nekdanji udobnosti, bo ta postojanka neprecenljive važnosti za naše smučarstvo in za vsakogar, ki bi želel prebiti nekaj dni v zimskih gorah. Snega je zdaj dovolj in ga bo vedno več. Kdor utegne, naj ne odlaša z obiskom. Za skromno prenočišče ni skrbi, vzemite s seboj odejo in nekaj hrane, letos je treba še potrpeti, naslednjo zimo pa bo tudi -v planinskih postojankah vsega dovolj.
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE PDS V LJUBLJANI
Dne 21. decembra je bil v Ljubljani občni zbor podružnice PDS, ki je na osnovi novih pravil začela z delovanjem. Izvoljena je bila nova uprava, ki ji načeluje znani alpinist, univ. prof. dr. ing. France Avčin, v odboru pa so razen strokovnjakov zastopane tudi naše množične organizacije. Obširneje poročilo o tem važnem občnem zboru bomo objavi li prihodnjič.
Na zadnji plenarni seji FOS-e dne Ljubljana; 27. decembra 1945 je bilo sklenjeno' redno objavljati zaključke s sej FO-"S-e, da bodo društva tako stalno obveščena 'o delu FG'S-e.
Glavni zaključki zadnjih dveh sej ple'numa FOS-e, dne 8. in 27. decembra 1. k bi bili kot sledi:
Sestavljena je bila delegacija za skupščino FOS-e", razdeljeni so bili referati članom odposlanstva. Po povratku je delegacija poročala o poteku skupščine v smislu kot je to objavljeno na drugem mestu našega glasila.
Sklenjeno je bilo dati takoj doda>-tek k pravilom, ki bo urejal vprašanje prehajanja iz društva v društvo.
Dalje je bil sklenjen najodloč-nejši nastop proti takim in sličnim poskusom kot jih predstavlja resolucija jeseniškega fizkulturnega društva. Ugotovljeno je bilo, da jeseniško telesno vzgojno društvo ni izpolnilo svoje obljube, ki jo je dalo delegatom FOS-e. da namreč prekliče svojo okrožnico kot napačno in škodljivo. Izbrani so bili 4 delegati FOS-e z nalogo preiskati dokončno slučaj jeseniškega društva in tovariša Uroša Župančiča.
Bili so določeni delegati FOS-e za sestanek gorenjskih smučarjev z nalogo pojasniti, da ne moremo dovoliti osnovanje sličnih pododsekov kot naj bi bil smuški za Gorenjsko na Jesenicah.
Sklenjene je bilo, da se disciplinsko razišče tudi stvar z dopisom, ki ga je PDS poslalo ostalim federalnim fizkulturnim odborom in ki je napravilo drugod slab vtis o neenotnosti naše telesno vzgojne organizacije s planinstvom. Glavni odbor PDS je skušat zadevo pojasniti s ponovnim dopisom vsem federalnim fizkulturnim odborom.
Soglasno je bil dalje sprejet sklep, da sedaj člani telesno vzgojnih društev ne bodo plačevali članarine PDS, ampak da bo članarina plačana tel. vzgoj. društvom in njih izkaznica — po tej strani — zadostovala za dosego pravic in ugodnosti PDS. FOS pa bo z osrednjim vodstvom PDS iz svojih sredstev obračunal za potrebe PDS z ozirom na število svojih članov v PDS.
Ugotovljeno je bilo, da je tudi dokončno stališče oblasti ta, da društva kot so »Društvo ostrostrelcev v Ljubljani« »Strelska družina v Kranju« morejo delovati naprej z vstopom njih članov kot posameznikov v našo organizacijo, ki pa že sedaj prevzame njih premoženje.
Stališče plenuma glede odnosa moto društev do fizkulturne organizacije je bilo naslednje: potrebna je tesnejša povezava moto športa s celotno telesno vzgojno organizacijo v skladu s sklepi skupščine FOS-e in neorganiziranje samostojnih društev s samostojno zvezo ali- čim sličnim. Organizacijskemu odseku je bila poverjena dokončna ureditev medsebojnega organizacijskega odnosa.
Opaženo je bilo dalje, da nekatere nižje sindikalne podružnice nimajo pravega razumevanja za delo in smernice FOS-e in se je zato določilo delegate, da uredijo te odnose neposredno z osrednjim vodstvom sindikatov
Izpopolnil se je Gospodarski odsek s tov. Simončičem jn Čebularjem in dobil kot nalogo sestaviti odbor, ki bo uredil prepis nepremičnin bivših društev in klubov na FOS.
Videlo se je, da so razni dopisi, ki niso bili na liniji današnje naše telesne vzgoje, često dobili možnost pojaviti se v dnevnem časopisju. —
Enotnost v poročanju se bo zato dosegla s tem, da FOS odobri ali odkloni za objavo vse članke načelne važnosti.
Kot je dalje podrobneje razvidno iz danes objavljene okrožnice, je bilo sklenjeno, da se ustanovi Muzej telesne vzgoje za Slovenijo. Na predlog z Gorenjske je bilo sklenjeno mesto tehničnega lista, objavljati od časa do časa v »Poletu« tehnično prilogo.
Na našo prošnjo je predsedstvo SNOS-a zagotovilo vnesti v proračun za naslednje leto tudi primeren znesek za telesno vzgojne namene kot je to že nameravalo.
Sklenjeno je bilo dalje odločno nastopiti proti vsakemu, ki bi skušal ovirati in škodovati razvoju zadruge »Elan«, ki pomeni prelom z dosedanjo tradicionalno privatno izdelavo smuči, telovadnega orodja itd.
Načelno je bilo spreieto brezobrestno posojilo 10.000 dinarjev telesno vzgojnemu društvu Mengeš za popravilo doma.
5. Tržič; 6. Vitanje; 7. »Zvezda« v Križah; 8. »Železničar«
- Maribor; 9. Mengeš; 10. Št. Vid nad Ljubljano; 11. Novo mesto; 12. Hrastnik; 13. »Svoboda« - Zalog; 14. Jesenice; 15. Studenci; 16. Dol pri Ljubljani; 17. Stepanja vas; 18. Borovnica; 19. »Peca« - Mežica; 20. Ruše; 21. Brežice; 22. Maribor; 23. Celje; 24. »Bratstvo« - Vojnik pri Celju; 25. Radovljica; 26. »Rudar« v Trbovljah; 27. Bled; 28. Grosuplje; 29. »Sora« pri Medvodah; 30. Črnomelj.
Pozivamo okrožne in društvene telesno vzgojne odbore, da pošljejo FOS-e (Tabor - Telovadni dom) tele podatke o osnovanih telesno vzgojnih društvih, ki so imela društvene zbore v smislu § 9. društvenih pravili in nam še niso javila svojega obstoja:
a)	društveno ime in sedež,
b)	izvoljeni odbor (odbornikovo ime, poklic, starost in opravilo v odboru),
c)	sedanje število dece, naraščaja in članstva, ločeno po spolu,
č) katere panoge lahko množično organizira kot šport (v tekmovalne namene),
d)	kakšne prostore ima društvo za gojenje telesnih vaj in čigavi so,
e)	dan občnega zbora in udeležba č anstva,
f)	potrdilo krajevnega narodnega odbora, da se strinja z izvolitvijo.
Društva, ki teh podatkov še niso poslala, naj to store takoj!
Pripominjamo, da bomo v bodoče objavljali vsa na novo sprejeta telesno vzgojna društva v našem glasilu »Polet«. — Društvo, ki ne bo prijavilo svojega odbora okrožnemu odboru in FOS-e, ne more biti sprejeto v Fizkuiturno zvezo Slovenije.
NASTOPANJE FIZKULTURNI-KOV IZ JA
V	naslednjem podajamo izvleček iz odredbe Ministrstva nar. obrambe, v kolikor ga morajo poznati vsa društva pri prirejanju tekmovanj, turnej itd.
1.	Fizkultuiniki JA morejo nastopati le za vojsko, izjemoma pa za mesto ali federalno edinico, v kateri služijo (če ne nastopajo tudi v tekmah te vrste za vojsko).
2.	Če hoče vojaško zastopstvo neke edinice igrati tekmo s civilnim moštvom, mora za to imeti odobre-nje svojega nadrejenega političnega oddelka armije ali polit, oddelka MNO (z ozirom na območje turneje)
3.	Medsebojne tekme morejo igra-
ti fizkultumiki vojaških edinic le z odobren jem svojih nadrejenih potit, oddelkov.	FOS.
VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM!
Da se ohrani spomin na veliko delo in uspehe slovenskega naroda na telesno vzgojnem polju v preteklosti, je FOS na svoji redni_ plenarni seji dne 8. decembra 1945 sklenil ustanoviti
Muzej telesne vzgoje za Slovenijo.
V	tem muzeju bodo zbrani vsi prapori, značke, spominske J isit| in e in dokumenti nekdanjih društev in klubov, dalje vsi pokati, plakete, diplome, spomenice, znaki, kolajne in drugi spominsko borbeni znaki, ki si jih je priborilo društvo (klub) ali za društvo (klub) grupa njegovih članov, kot tudi odlikovanja posameznikov, če so bila stalno v lasti ati hranjenju društev. Zbrani pa bodo v tem muzeju tudi znaki itd., ki so jih priborili in branili posamezniki in bi jih ti sedaj prostovoljno odstopili.
Zato morajo vsa telesno vzgojna društva in aktivi:
1.	Pozvati vse posameznike, zasebnike — brez razlike ali so člani društev ati ne — da takoj izroče vse zgoraj naznačene in slične predmete, ki so bili last prejšnjih društev ali klubov. Sprejema naj se pa tudi vse
predmete, ki bi jih na povabilo bili pripravljeni oddati posameznik:, ki so jih sami priborili" in sami hranili.
2.	Narediti seznam vseh predmetov, ki po gornji oznaki pridejo v poštev za omenjeni muzej in jih društvo že hrani in tistih, ki jih še pogreša. Ta seznam je poslati na FOS, Ljubljana-Tabor, najkasneje do 25. januarja 1946.
Zbrane predmete naj društva do nadaljnjega hranijo, za pogrešanimi pa poizvedujejo. V krajih, koder je bilo nekdaj, več društev in klubov, naj društva sedaj predvsem zbirajo in poizvedujejo za predmete društev ali klubov, ki so bili na n tih področju.	FOS.
VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM!
Velik del tudi aktivnih in večjih društev še ni formalno potrjen kot član naše organizacije, čeprav delujejo ta društva kot njen del.
Zato je potrebno, da vlože vsa društva, ki tega še niso storila in še niso formalno potrjena kot naš član, prijavo, ki mora vsebovati naslednje:
1.	kdaj, ob kateri priliki in kako je potekel ustanovni občni zbor in volitev novega odbora;
2.	sestava odbora (imena in funkcije);
3.	potrdilo krajevnega odbora o
neoporečnosti odbora.	FOS.
OMEJITVE TURISTIČNEGA PROMETA
Ministrstvo za trgovino in preskrbo je dostavilo sledeči dopis:
»V zvezi z dopisom Ministrstva za notranje zadeve NVS v Ljubljani od 28. novembra t. l. št. 4918-1—45 sporočamo sledeče:
Zaradi bližajoče se zimskošportne sezone so potrebni nekateri ukrepi, ki tlaj na eni strani zaščitijo neoviran razmah zimskega turizma in športa, na drugi pa izvrševanje tega spravijo v sklad z interesi državne obrambe in varnosti. Večji del naših zimsko športnih centrov leži blizu državne meje in njihovi smučarski tereni segajo prav do meje. Vsled tega bodo nujno potrebni nekateri ukrepi, ki so sicer prehodnega značaja, ki pa zahtevajo, da jih vsak turist in smučar točno in vestno izpolnjuje.
Zgornje dostavljamo s pozivom, da naslov na primeren način pouči svoje člane o potrebi teh ukrepov, ki bodo izdani ter priporoči, da se delovanje v letošnji zimi usmeri bolj v notranjost dežele.
O prednjem je obvestiti vse v poštev prihajajoče tu jskoprometne či-nitelje, podružnice in podrejene odbore.«
VESTI UPRAVE
Tej številki smo priložili položnice in prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da to store čimprej. Veliko uslugo nam tudi napravijo, če nam nakažejo naročnino vsaj za nekaj mesecev naprej.
VESTI UREDNIŠTVA
Ponovno pozivamo vse, ki se čutijo sposobne za dopisovanje v naš list, da nam pošiljajo dopise. Pišite razločno samo na eno stran lista s črnilom.
Zadnja številka lanskega letnika je morala radi tehničnih ovir izostati, odslej bo list redno izhajal vsak petek. Rokopise sprejema uredništvo do torka opoldne.
POPRAVEK
V zadnji številki je bil pod člankom »O sovjetskem plavalnem športu« pomotoma podpisan tov. Lipar Marjan, kar s tem popravljamo.
lpinizem v Sovjetski zvezi je množičen. — Skupina planincev na poti čez ledenike proti vrhu Kazbeka
OBJAVE
Na seji FOS-e dne 27. decembra
1.	1. so bila sprejeta v Fizkuiturno zvezo Slovenije ta-ie telesno vzgojna društva: 1. »Udarnik« - Ljubljana:
2.	»'Svoboda vzhod - Ljubljana; 3. »Krim« - Ljubljana. 4. »Edinost«
e E3ECi5Si35 rfEEH
priljubljen in upoštevan. Seveda bi radi nekateri, Tu ne razumejo telesne vzgoje pravilno, da bi bil drugače urejevan; skratka da bi bil bolj senzacionalen, poljudnejši in bolj športen. Dostikrat smo že pisali o vsem tem, kolikokrat je bilo že povedano, da gradimo novo ljudsko telesno vzgojo na novih temeljih m da sprejemamo od starega le to, kar je bilo preskušeno in dobro. In c e kaj ni bilo dobro, — gotovo ni bil dober nekdanji športni tisk zato smo se v našem tedniku izognili vseh njegovih superlativskih tradičij in smo posvetili vso pozornost stvarem, ki pomenijo pospeševanje množičnosti in vsestranosti, posvetili smo v vzgoji novega rodu. Kdor nas je razumel, nam je že zdavnaj pritrdil m je vstopil v našo skupnost, kdor pa hoče drugače, nas m razumel, ali pa ni hotel razumeti in bo še nadalje terjal, da naj pišemo ta o kakor nismo in kakor nikoli ne bomo pisali!
Fizkulturna zveza Slovenije si je z izdajanjem lista naprtila velike stroške, ki so medtem zaradi zvišanja tiskarmskih cen, se znatno narasli. Da lista vsaj ne bomo dajali pod tiskarmsko ceno, smo morali s 1. januarjem t. 1. zvišati naročnino in bo list odslej veljal mesečno 12 din, posamezna številka pa 3 din m prosimo naročnike in kupovalce lista, da to povišanje upoštevajo.
Uredništvo in uprava
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Rezek