glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE št.l • 1975 letnik XVII Rezultati dela v letu 1974 Dipl. oec. Marjana Kozamernik V januarju nam je že znano precej podatkov o poslovanju v preteklem letu. Nekaj pa jih bo na razpolago šele po sestavi zaključnega računa. Fizični plan proizvodnje smo dosegli 93 °/o v primerjavi s predvidenim, vrednostni 92 %, poprečno smo zaposlovali 94,6 %> delovne sile v primerjavi s planom. Prodali smo 96 °/o predvidene količine izdelkov in 124 «/o vrednosti. Na povečanje vrednosti prodaje je vplivalo predvsem povišanje prodajnih cen, kar pa je bilo nujno zaradi neprestanih podražitev osnovnih in pomožnih repromaterialov. Po posameznih obratih je bilo doseganje plana naslednje (v °/o): količina vrednost vijakarna 94,4 88,4 verigama 92,9 91,3 kovačnica 93,2 91,8 OTV 92,6 98,9 Količinski plan je bil najbolje dosežen v vijakarni, vrednostni pa v OTV. Produktivnost dela primerjamo z letom 1973. Vidimo, da so indeksi naslednji (produktivnost je v tem primeru merjena s količinsko proizvodnjo na zaposlenega): vijakarna 109,9 verigama 104,7 kovačnica 120,3 OTV 97,4 podjetje 103,0 Količinska proizvodnja na zaposlenega se je v primerjavi s preteklim letom najbolj povečala v kovačnici. V OTV je indeks pod 100, vendar to še ne kaže na manjši uspeh, ampak je to slabost samega pokazatelja, ker ta ne more upoštevati sprememb v asortimentu proizvodnje. Predvsem v OTV smo v preteklem letu začeli spreminjati program in začeli izdelovati več visokokvalitetnih izdelkov. Primerjava vrednostno izražene proizvodnje na zaposlenega s prejšnjim letom se kaže v naslednjih indeksih: vijakarna 118 verigama 157 kovačnica 157 OTV 124 podjetje 131 Po vseh enotah opazimo močan porast proizvodnje v din na zaposlenega, kar je posledica splošne rasti cen in se kaže tudi pri nas. Produktivnost dela zasledujemo še na tretji način, to je z doseženo količinsko proizvodnjo na eno dejansko opravljeno uro. Ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom naslednja (v indeksih): vijakarna 112 verigama 108 kovačnica 119 OTV 100 podjetje 105 S stabilizacijskim programom, ki je v izdelavi, skušamo zagotoviti vse pogoje, da bi se produktivnost dela povečala, ker je to eden osnovnih ciljev vsake delovne organizacije in tudi pogoj za uspešno poslovanje. Pri prodaji nas zanima področje prodaje. Lani smo prodali 71 % količine izdelkov doma, 29 °/o smo izvozili. Od tega odpade na konvertibilno področje 5S Vu, celale na klirinško. Vrednostno pa smo plasirali 82 °/o doma in 18 °/o izvozili in sicer 53 % na konvertibilna, 47 °/o na klirinška področja. Ge primerjamo delež domače prodaje količinsko in vrednostno, vidimo, da 71 °/o količine zajema 82 °/o vrednosti, pri izvozu pa 29 °/o količine le 18 % vrednosti. To kaže na močno dispariteto domačih in izvoznih cen. Kljub slabim cenam je izvoz za nas nujen, ker si na ta način ustvarjamo potrebna devizna sredstva za odplačilo obveznosti, ki nastajajo iz najetih deviznih kreditov za nakup opreme, pa tudi zato, ker na jugoslovanskem trgu ni možno prodati vseh naših kapacitet. Predvideni plan izvoza smo presegli za 5,9 °/o in ustvarili 12,7 °/o večji izvoz kot v letu 1973. Po posameznih mesecih je bil izvoz precej različen, najmanjši v aprilu, maju in juniju, največji v zadnjih dveh mesecih. Porast osebnih dohodkov je sledil rasti cen življenjskim artiklom. Indeks življenjskih potrebščin je znašal po podatkih Zavoda SRS za statistiko za obdobje januar — november 1974 124 v primerjavi s preteklim letom. Od tega odpade največji porast cen pri kurjavi in razsvetljavi (136,6), prometu in PTT (135,4), stanovanjski opremi (125,3). Indeks porasta stroškov hrane je 119,1. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so porastli v primerjavi s pretekhm letom za 38,5 °/o. V okviru Slovenskih železarn smo s povprečnimi osebnimi dohodki na fizično zaposlenega na četrtem mestu, pred nami so Železarna Jesenice, Tovil Ljubljana in Železarna Ravne, za nami pa Plamen Kropa, Železarna Štore in Žična Celje. Letošnje leto začenjamo z željami, da bi biU uspehi našega dela še večji, da bomo izpolnili letni gospodarski načrt in stabilizacijski program. Statutarni sklepi TOZD v javni razpravi Janez Smole Te dni v vseh šestih temeljnih organizacijah razpravljamo o začasnih statutarnih sklepih. Po pooblastilu zborov delavcev v vseh šestih temeljnih organizacijah je predloge statutarnih sklepov pripravila komisija za organiziranje TOZD. Začasni statutarni sklep ureja najnujnejša vprašanja v zvezi z organiziranjem temeljnih organizacij. Ta akt opredeljuje samoupravne organe v temeljni organizaciji, njihove pristojnosti in način izvolitve. Določa tudi pogoje in način izvolitve individualnega poslovodnega organa, to je vodja temeljne organizacije združenega dela. Začasni statutarni sklep torej omogoča vsaki temeljni organizaciji, da v najkrajšem možnem času dobi svoje samoupravne organe in vodstvo. To pa je prvi pogoj, da začno uresničevati svoje samoupravne in družbeno ekonomske pravice in obveznosti v skladu s svojim ustavnim položajem. Zlasti je pomembno, da se že tako organizirane temeljne organizacije lotijo obdelave samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. To je namreč temeljni akt, ki bo opredeljeval položaj, naloge, medsebojne pravice in obveznosti temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije. Predlogi začasnih statutarnih sklepov prinašajo nekaj pomembnih novosti v samoupravni organiziranosti. To, da ima vsaka temeljna organizacija zbor delavcev in delavski svet, ki prevzemata največ samoupravnih pravic in obveznosti, je samo po sebi umevno. To določa že ustava. Spreminja se vloga delovnih skupin. Delovne skupine naj bi v bodoče predstavljale organizacijsko obliko za osebno izjavljanje delavcev. Delegatom delavskega sveta temeljne organizacije naj bi služile za zbiranje mnenj, ki jih bodo prinašali na delavski svet in za prenašanje usklajenih stališč z delavskega sveta. Delovna skupina potemtakem predstavlja delegatovo bazo. Oblikuje se za vsak posamezen zaokrožen del delovnega procesa. Združuje torej delavce, ki imajo približno enake interese in probleme v proiz- vodnji. Delegati pa predstavljajo vez med delovno skupino in delavskim svetom temeljne organizacije. Vez med delovno skupino in delavskim svetom naj ne bi bila nikoli pretrgana. Zato se lahko iz posamezne skupine izvoli več delegatov. Skupine so namreč številčno različno močne, delajo pa lahko v dveh ali treh izmenah. Delovne skupine ne bodo več imele značaj glasovalnega organa. Zdaj smo namreč skoraj vse odločali z glasovanjem po delovnih skupinah. Iskala se je samo odločitev večine. Usklajevanje mnenj in stališč ter iskanje enotne, najbolj sprejemljive rešitve za vse je bilo zanemarjeno. Doseči enotno, najbolj sprejemljivo rešitev za vse pa je eden od bistvenih elementov samoupravnega sistema. V tem smislu je bil sedanji sistem delovnih skupin precej tog. Delegat je v bistvu prišel na delavski svet le potrdit glasove svoje delovne skupine. Vodje delovnih skupin oziroma delegati zato ni- (Nadaljevanje na 2. strani) Naloge OOZK v sleherni TOZD Franc Hanžič Na osnovi ustavno opredeljenih odnosov in kongresnih sklepov ter dokumentov v vseh njihovih razsežnostih, na vseh področjih družbenega ustvarjanja je dolžnost članov ZK v povezavi z delovnimi ljudmi organizirano krepiti družbeno zavest in mobilnost. Komunisti morajo biti ustrezno organiziram v družbenih celicah, idejno in akcijsko morajo delovati v vseh centrih samoupravnega in političnega odločanja od DS do skupščin. Ne gre samo za uresničevanje stališč naših vodstvenih organov, pač pa za dogovore in sklepe, ki jih bomo sprejeli v vseh okoljih po kritični in samokritični analizi doseženega v procesu spreminjanja položaja delavcev v družbeni reprodukciji. Dogovor akcijskega programa izvršilnega komiteja predsedstva CK, da mora vsaka osnovna organizacija ZK oceniti dosežene rezultate, predvsem pa svojo dejavnost pri poglabljanju samoupravnih odnosov, moramo dosledno izpeljati. Taka aktivnost pa ne sme sloneti na enkratnosti, pač pa moramo v sleherni TOZD odpraviti kampanjsko uresničevanje ustavnih določil kot v stalno in trajno nalogo, da se to delo organsko poveže z rednim delom. Seveda pa samo dejstvo, da bomo imeli v sleherni družbeni celici orga- nizirano osnovno organizacijo ZK, ki bo sicer sprejela tudi svoj akcijski program, samo po sebi še ne zagotavlja revolucionarne akcije. Zahtevala se bo dosledna aktivnost slehernega člana, saj se še vedno opaža, da se dejavnost posameznih organizacij prične in konča pri sprejemanju sklepov, ki naj bi jih nekdo uresničeval. Samo sprejemanje sklepov, katerim ne sledi konkretna akcija, ne spremeni ničesar, pač pa celo škoduje, saj sejejo iluzije med ljudi. Oblike organiziranja ZK, predvsem pa metode dela, morajo zagotoviti, da se bo v vsakdanji praksi uveljavila aktivna vloga članstva v oblikovanju in izvajanju politike ZK in takšnega notranjega življenja, ki bo krepila lik komunista kot brezkompromisnega in požrtvovalnega borca za družbene spremembe. Učinkovita organizacija, predvsem pa odgovornost komunistov, zavestna disciplina pri uresničevanju sprejetih sklepov in stališč bo vedno znova širila fronto borcev za spreminjanje odnosov in fronto samoupravnih socialističnih sil. Na osnovi enotne idejnopolitične usmeritve bomo izpeljali močnejšo in smotrnejšo ukladitev dela med družbenopolitičnimi organizacijami in to tako, da ne bo krnila sa- ( Nadaljevanj e s 1. strani) so mogli v celoti odigrati svoje delegatske vloge. Niso bili prenašalci in usklajevalci interesov. Vlogo glasovanja oziroma dokončnega odločanja prevzamejo zdaj zbori delavcev in delavski sveti. Po predlogu statutarnih sklepov naj bi delavski sveti v temeljnih organizacijah imeli tudi dva kolegialna izvršilna organa: komisijo za medsebojna razmerja in komisijo za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti ( disciplinsko ). Komisija za urejanje medsebojnih razmerij rešuje, seveda v okviru vnaprej sprejetih planov in programov in v okviru sklepov delavskega sveta, vprašanja iz naslednjih področij: kadrovska politika in izobraževanje, varstvo pri delu in novatorstvo. Komisija ima torej tri področja dejavnosti. Kaj je bolj smotrno in racionalno, je vprašanje? Ali ena komisija za vsa tri področja, ali za vsako področje svoja komisija. Za eno ali drugo rešitev je vrsta argumentov. Pričakujemo, da jih bo javna razprava dovolj osvetlila. Odločitev bo potem lažja. Različna mnenja obstajajo tudi pri komisiji za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti. Dilema je v tem, ali naj ima vsaka temeljna organizacija mostojnosti posameznih subjektov in tudi ne spodbujala desistegracije, krepila parcialne interese in heterogenost v samoupravnem socialističnem gibanju, pač pa bo omogočila, da se dosežena stopnja še bolj utrdi. Povezovanje posameznih interesov v skupine, predvsem pa še globlje vkoreninje-nje razredne naravnanosti in politiki ZK v množice, bo moč doseči le s krepitvijo in neposrednim delovanjem komunistov v socialistični zvezi. Prav v tem trenutku moramo odločno zavrniti vse pojmovanje, ki ožijo vlogo SZDL po njeni transmisijski vlogi in proti temu, da bi ločili njeno vlogo od delavskega razreda. Enotne fronte socialističnih sil ni, če ZK kot organizacija in komunisti kot posamezniki ne bodo na čelu aktivnosti znotraj socialistične zveze. Zato je utrjevanje in krepitev socialistične zveze z neposrednim sodelovanjem slehernega komunista ena najpomembnejših nalog, saj je utrjena socialistična zveza predvsem temelj za spreminjanje družbenih razmer za uresničitev ustavno opredeljenih odnosov. Gospodarski načrt 1976—1980 Dipl. oec. Marjana Kozamer-nik Statutarni sklepi TOZD v javni razpravi (in seveda tudi skupne službe) svojo komisijo, ali naj bi za vse ustanovili eno, centralno. Logično je, da naj vsaka temeljna organizacija zase skrbi za svoj delovni red, saj k pravicam in obveznostim spada tudi disciplina. Res je, da sedmim komisijam ne bo možno nuditi toliko pravne pomoči kot samo eni. Res pa je tudi, da je pravilnik o odgovornosti delavcev na delu povsem jasen in konkreten, člani te komisije ga lahko dosledno uporabljajo brez posebnega strokovnega usposabljanja. Obstaja tudi bojazen, da se v delo teh komisij ne bi vrinila familiarnost in neodločnost, kar bi lahko imelo zelo slabe posledice. Tudi to je treba v sedanji razpravi pretehtati. V tem prispevku so prikazana samo nekatera važna vprašanja, ki jih obravnavajo začasni statutarni sklepi. V sedanji javni razpravi zaslužijo vso pozornost tudi druga važna določila, saj je statutarni sklep del bodočega statuta temeljne organizacije. Prav bi bilo, da se zadeve, ki so predmet začasnega statutarnega sklepa kar najbolj ustrezno rešijo. Potem jih pri dokončnem snovanju statuta čez nekaj mesecev ne bo treba spreminjati. V izdelavi je srednjeročni program razvoja za obdobje prihodnjih petih let. Zvezna skupščina je že sprejela zakon o pripravah novega družbenega plana. S tem izpolnjuje eno od pomembnih načel nove ustave, ki govori o tem, da je treba celoten sistem družbenega planiranja urediti tako, . Tudi Slovenske železarne so devizno deficitarna dejavnost. Leta 1974 smo izvoz sicer povečali na 41,6 milijonov dolarjev, kar pa še daleč ne pomeni, da se sami devizno pokrivamo. Smo izdelovalci reprodukcijskega materiala, zato je devizni primanjkljaj sicer normalen pojav; to pa nas ne bo odvezovalo zlasti naslednje leto, ko bo po resoluciji o družbeno ekonomskem položaju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 izvoz moral porasti za 10 %, uvoz pa le za 6 %. Leto 1975 bo leto težke preizkušnje, v katerem moramo dokazati odpornost in učinkovitost naše samoupravne družbe. Preusmeriti bo treba generatorje iz razvijanja pretirane porabe in umetno vzpodbujanega popraševanja na tokove v izvoz. Vsa politika cen in financiranja proizvodnje bo morala biti posvečena tej prelomni nalogi. Z njo se bo ekonomiziral proizvodni proces, umirilo domače popraševanje, blažila rast cen na domačem tržišču in izboljšala stabilnost gospodarstva. Slovenske železarne bodo poleg lastne realizacije izvoza v resoluciji ekonomskega raz- voja leta 1975 morale biti prisotne predvsem s promtpnim izvrševanjem pogodbenih obveznosti, da ne bodo ovira ampak vzvod tisti predelovalni industriji, ki bo devize ustvarjala zase in za uvoz rude, starega železa, legur in drugih, za proizvodnjo jekla potreb nih surovin in opreme. Uspehi, ki so jih Slovenske železarne dosegle na področju poglabljanja samoupravljanja, vertikalnega povezovanja v proizvodnji in blagovnem prometu, v izvozu in rasti proizvodnje, so zagotovilo, da bomo zvesti svoji tradiciji po speševalno delovali tudi v letu 1975. Stroški za GLASILO in INFORMATOR v letu 1974 Niko Bulut Ob pričetku leta 1974 smo opustili primitiven način izdelave glasila (ciklostilno razmnoževanje doma) in začeli izdajati glasilo v obliki časnika. Zbiranje člankov, fotografij, priprava za tisk in urejanje glasila je s tem postalo zahtevnejše in seveda tudi dražje. Da ne bi stroške občutno povečali, smo se odločili za dvomesečno izhajanje glasila. Glasilo nam tiska Tiskarna Ljubljana v Ljubljani. Stroški za glasilo in informator v letu 1974 so naslednji: 1. Glasilo »VERIGA« Papir, klišeji, tiskanje Honorarji in nagrade za križanke Skupaj nekaj urah in takoj posredujemo ljudem. Člani naše delovne skupnosti večkrat postavljajo vprašanje, zakaj naše glasilo ne izhaja mesečno kot v nekaterih drugih podjetjih. V imenu uredniškega odbora sem dolžan dati pojasnilo. Za zbiranje člankov in drugega materiala, korekturo, pisanje čistopisa in urejanje glasila je v najboljšem primeru potrebno najmanj 10 dni časa. Ko je ves material pripravljen za tisk in oddan v tiskarno, je potrebno še na- 79.762 din 24.974 din 104.736 din V letu 1974 smo izdali šest številk v obsegu 10—16 strani s poprečno naklado 1.300 izvodov. Posamezni izvod stane 13,23 din. 2. Informator Matrice, papir, barva, sponke V letu 1974 smo izdali 47 številk Informatorja v obsegu 1—12 strani, s poprečno naklado 800 izvodov. Informator tiskamo doma. Posamezni izvod nas stane 0,34 din. V letu 1974 smo za Informator natiskali 150.400 strani informacij ali okoli 137 strani na vsakega zaposlenega. Skupni stroški za informacije 118.257 din. Naše glasilo pošiljamo vsem upokojencem, ki to žele, vojakom na odsluženju vojaškega roka, če nam pošljejo naslov ter nekaterim podjetjem, političnim organizacijam in ustanovam — brezplačno. Skupno pošiljamo po pošti izven podjetja okoli 260 izvodov. Informator pa ne pošiljamo nikomur izven podjetja. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je naše glasilo razmeroma drago, stroški pa bi se še podvojli, če bi ga izdajali mesečno. Informator, ki je pri nas osnovno sredstvo za obveščanje, je zelo poceni, lahko ga pa izdelamo v daljnjih 10 dni. Torej potrebujemo približno 20 dni od trenutka, ko je članek ali informacija napisana, do trenutka, ko ga naši ljudje dobe v roke. 13.521 din Spričo tega in dokler imamo takšne pogoje, je iluzorno govoriti o dobrem in pravočasnem obveščanju ljudi preko našega časopisa, pa čeprav bi ta izhajal mesečno ali celo 14-dnevno. Če bi glasilo hoteli izdajati mesečno, bi istočasno morali razmišljati o zaposlitvi poklicnega novinarja, kar za naše razmere prav gotovo ne bi bilo gospodarno in opravičljivo. Vprašanje pa je, če bi bilo tudi v tem primeru in ob sedanjih pogojih obveščanje boljše. Tudi v drugih podjetjih, kjer glasilo izhaja mesečno in pod podobnimi pogoji, ne moremo govoriti o dobrem informiranju. Izjema je Železarna Jesenice, kjer glasilo »Železar« izhaja tedensko in kjer imajo možnost glasilo natiskati v dveh dneh. Tako je glasilo zares dobro sredstvo za obveščanje ljudi. Železar ima veliko naklado in je za tiskarno bolj interesanten kot naše glasilo. Da bi bilo obveščanje ljudi pravočasno in dobro, smo se pri nas odločili za izdajo Informatorja. Že podatek, da smo izdali 47 številk v preteklem letu in 137 strani pisanih informacij na vsakega zaposlenega, zgovorno priča, da je bilo posredovanih informacij dovolj. Kar je še najbolj važno, so informacije prek Informatorja mnogo cenejše in hitrejše. Seveda bi se potemtakem lahko postavilo vprašanje, če- mu sploh imamo glasilo. Na to vprašanje, naj dajo odgovor člani delovne skupnosti, samoupravni organi in politične organizacije. Odbor za informacije in uredniški odbor ter vodstvo podjetja sta mnenja, da nam glasilo v dvomesečni izdaji lahko služi za objavo že sprejetih odločitev na vseh področjih dela (interni predpisi, planske naloge, strokovne razlage, predlogi, investicije itd.) Poleg tega pa lahko glasilo koristno uporabimo za izobraževalne, športne, počitniške, rekreacijske, reklamne in druge namene, kakor tudi za delo političnih organizacij. Zato menijo, da bi glasilo še naprej izhajalo dvomesečno. Če bi se v prihodnosti spremenili pogoji za tiskanje, bi razmišljali o pogostejši izdaji. Sedmi kongres ZSJ je za nami Vam. ing. Vitomir Rems Na Sedmem kongresu sindikatov v Beogradu je bilo po oceni prisotnih 1.485 delegatov iz raznih krajev Jugoslavije. Razen teh so se Kongresa udeležili še številni domači in tuji gostje. Na Kongres je bilo vabljenih 126 nacionalnih regionalnih in mednarodnih sindikalnih organizacij ter predstavniki Mednarodne organizacije dela »MOR«. Obširni uvodni referat o boju in delu sindikata za krepitev delavskega razreda pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, je imel Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Svečan trenutek na Kongresu je bil, ko je predsednik ZSJ tov. Mika Špiljak proglasil tov. Tita za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. V svojem govom je predsednik Tito poudaril, da se mora sindikat boriti predvsem proti ogrožanju pravic delavcev in da moramo predvsem pospešiti delo pri izgradnji novih gospodarskih tokov. Po svojem dnevnem redu j e delo Kongresa potekalo v naslednjih komisijah: komisiji za vprašanja družbeno ekonomskega razvoja in sistema dohodka, komisiji za življenjske in delovne pogoje, komisiji za izobraževanje in kulturno življenje, komisiji za politična vprašanja, komisiji za mednarodne odnose in sodelovanje. Kot delegat 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije sem delal v Komisiji za življenj- ske in delovne pogoje, v razpravi pa sem sodeloval na naslednjem področju z referatom: »Naloge sindikata, katerih izpolnitev bi omogočila, da bi varstvo pri delu postalo uspešnejše«. Na kratko naj se dotaknem nekaj mojih misli, ki sem jih posredoval na Kongresu v Beogradu. V praksi se je pokazalo, da so sindikati varstvo pri delu večkrat obravnavali in odkrili najrazličnejše slabosti, ki so posledica počasnega uveljavljanja varstva pri delu v OZD in TOZD. Delo sindikatov pri obravnavanju varstva pri delu je bilo v preteklosti usmerjeno predvsem na dve področji: — zaradi slabih delovnih pogojev, ki vladajo v OZD, doseči čim ustreznejše zdravstveno, pokojninsko in invalidsko varstvo, — obravnavati varstvo pri delu zaradi prizadevanja- za dosego dostojnega življenjskega standarda delavcev. To ozko gledanje danes ocenjujemo kot pomanjkljivost in si večkrat zastavljamo vprašanje, kako bi na tem področju dosegli večjo smiselnost in celovitost. Sindikat daje premajhno podporo ali celo pozablja na prizadevanja za nenehni dvig stopnje varnosti pri delu. Na koncu pa še tole: Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je bil zelo pomemben za vse delovne ljudi naše domovine in je vzbudil tudi veliko zanimanje v tujini. Na Kongresu je bilo zbranih 250 novinarjev, predstavnikov radia in televizije, da bi bila javnost čim natančneje obveščena o delu in sklepih tako pomembnega zbora delavskega razreda Jugoslavije. OBVESTILO Naša delovna organizacija ima z odborom godbe na pihala pri KPD Svoboda Lesce sklenjeno posebno pogodbo, da sodeluje pri pogrebih umrlih članov kolektiva kakor tudi upokojencev Tovarne verig Lesce, razen če svojci pokojnika udeležbo godbenikov odklonijo. Da ne bi v bodoče prihajalo do nesoglasij med vodstvom godbe in svojci glede organizacije pogrebov, priporočamo vsem svojcem umrlih aktivnih članov kolektiva oz. upokojencev TVL, da se takoj ob sporočilu smrti izjavijo, če želijo pri pogrebu tudi godbo ali ne. Iz splošnega sektorja Poškodbe pri delu Majhna neprevidnost — velike posledice V mesecu decembru se je pripetilo 9 nesreč pri delu. Poškodovali so se: SUJEVIČ MARJAN, delavec v OTV, si je pri nalaganju 500 kg težkega kolobarja žice poškodoval sredinec desne roke. ČIRIČ JAKOVU, delavcu iz OTV, je 500 kg težak kolobar žice padel na nogo in mu jo zlomil. BORŠIČ IVAN, delavec v verigami, si je opekel nart leve noge. SIMIČ RANKO, delavec v verigami, je padel in si pri tem poškodoval levo roko. SMOLE JOŽU, delavcu v orodjarni, je tekočina karbo- fluida brizgnila v oči in obraz. LAHARNAR ANTON, delavec v OTK, si je poškodoval palec leve roke. SAMAC PERSA, delavka v verigami, se je urezala v palec desne roke. ŠABIČ FERID, delavec v kovačnici, je pri privijanju vijakov dobil kilo. TURK JOŽE, delavec v vi-jakarni, si je pri stroju poškodoval kazalec desne roke. Težjih primerov nesreč je vedno več. V enem letu so se dvignile za 100 %>. V zadnjem mesecu sta se pripetili kar dve težji nesreči pri delu. To nam daje še bolj misliti, kako odpraviti napake in zagotoviti varnejšo delo delavcem. Vedno znova ugotavljamo, da smo na enem področju bolj uspešni kot na drugem. S stališča varstva pri delu lahko trdimo, da se še vedno ponesreči preveč delavcev. Eden od vzrokov nesreč je ta, da delavci ne odklanjajo nevarnega dela. V žicovleku sta se zaradi neprimerne velikosti in teže kolobarjev žice resneje ponesrečila dva delavca. Ko se je ponesrečil prvi delavec, je služba varstva pri delu opozorila vodstvo obrata, da se morajo takoj pričeti izvajati vsi možni varstveni ukrepi, da se organizira transport z viličarjem. Vendar smo raje počakali, da se je ponesrečil še en delavec, kot da bi kaj ukrenili. Taki smo pač ljudje, saj nam je v naši samoupravni družbi tako ali drugače vedno prizanešeno. Iz SVD Preveč nesreč pri delu Varn. ing. Vitomir Rems Kazalca pogostosti in resnosti nesreč pri delu kakor tudi ostale podatke o gibanju nesreč pri delu uporabljamo že vrsto let pri setavljanju letnih poročil o varstvu pri delu. S tem skušamo prikazati širokemu krogu delavcev, kakšno stanje in stopnjo varnosti imamo v OZD. Ocenjevanje in obravnavanje stanja varstva pri delu v letnih poročilih je potrebno in koristno, ker le na ta način lahko pričakujemo boljšo organizacijo dela na tem področju. Javnost hoče vedeti, kakšni so dejanski uspehi na področju varstva pri delu. Podatke, katere zbiramo že vrsto let, pa smo spravili v določeni vrstni red ter napravili medsebojno primerjavo. GIBANJE NESREČ PRI DELU 9 Število nesreč Izgubljeni dnevi 1973 1974 1973 1974 Nesreče pri delu 87 106 1.426 1.447 Nesreče na poti 3 4 28 90 Skupaj 90 100 1.454 1.537 ŠTEVILO NESREČ PO SEKTORJIH 1973 1974 OTK — 2 Splošni sektor — 1 Komercialni sektor 5 — Orodjarna 7 6 Vijakarna 9 15 Verigama 21 26 Kovačnica 16 28 OTV 13 17 Vzdrževanje 19 15 Skupaj : 90 110 VZROKI ZA NESREČE PRI DELU SO NASLEDNJI Število nesreč 1973 1974 1. Nesmotern nezanesljiv način dela 47 49 2. Kršitev predpisov o varstvu pri delu, nediscipliniranost, naglica pri delu 13 19 3. Slaba organizacija pri delu 7 12 4. Pomanjkanje delovnih izkušenj 1 2 5. Ostali vzroki 13 9 Osebni faktor skupaj 81 91 Faktor okolice 9 12 Ostalo neopredeljeno nevarno delo — 7 Skupaj 90 110 Poprečno število izgubljenih dni na eno nesrečo — 16,1 v letu 1973, 13,9 dni v letu 1974. V dosedanji praksi pa zbiramo še vrsto drugih podatkov, s katerimi skušamo prikazati učinkovitost varnostnih ukrepov. Zato smo se odločili prikazati, kakšna je dejanska povezanost med nesrečami pri delu s proizvodnjo in številom opravljenih delovnih ur in nadur. S statistično metodo ugotavljamo, da se nesreče pri delu ne dogajajo slučajno. Na osnovi izračunanih vrednosti in narisanega diagrama pa smo dobili naslednje ugotovitve: Povezanosti med nesrečami, opravljenimi delovnimi urami in nadurami nismo ugotovili, To si lahko razlagamo, s tem da delo v nadurah opravljajo verzirani delavci. Vemo pa, da se število nesreč pri delu zmanjšuje, če je delovna praksa oziroma verziranost višja. Drugačen pa je izračunani in dobljeni podatek povezanosti med količinsko proizvodnjo in številom nesreč. Pearsonov koeficient povezanosti kaže rahlo zvezo med produktivnostjo, količinsko proizvodnjo in številom nasreč. Dobljeni podatek nam pove, da je v naši OZD 7,2% vzrokov nesreč pri delu pogojenih s produktivnostjo oziroma večjo proizvodnjo. Če pogledamo diagram, bomo ugotovili, da je dinamika proizvodnje v vseh letih bolj enakomerna, kakor pa število nesreč pri delu. Proizvodnja v letih 1973 in 1974 je počasi naraščala, število nesreč pri delu pa se je strmo dvignilo. To pa se dogaja predvsem zato, ker je večji blagovni proizvodni promet, običajno poteka delo z večjo naglico. V delavnicah imajo zadostno število naročil, kupci neprestano urgirajo za neizdobavljene izdelke, vodje obratov pa iščejo rešitve, ki so pa za varstvo pri delu nesprejemljive. Pri taki proizvodnji pa večkrat delavci pozabljajo na svojo osebno varnost. Problematika otroškega varstva Varn. ing. Vitomir Rems Sindikalna organizacija je izvedla med našimi delavci anketo, s katero je skušala ugotoviti, kakšno je varstvo otrok delavcev TVL. Od 470 anketnih listov, jih je bilo vrnjenih 208 ali 44 %. Število vrnjenih anketnih listov je še vedno takšno, da omogoča dokaj natančno oceno te problematike. Iz podatkov iz anketnih listov je razvidno, da je 23 % otrok naših delavcev, ki so stari od 3—7 let, v vrtcu. Nadalje je iz ankete razvidno, da bi nujno potrebovali otroške jasli, saj je približno 30 % otrok naših delavcev starih manj kot 3 leta in za vrtec še niso dovolj stari. Ker je 90 % družin z 1 ali 2 otroki, smo ugotovili, da je organizirano otroško varstvo še toliko bolj pomembno, saj sta v takšnih družinah zaposlena oba starša. Ker ima približno 41 % staršev zaposlenih v TVL varstvo urejeno tako, da starša menjata dnino, jev prašanje, če takšen odstotek že ne moti proizvodnje, na vsak način pa prispeva k odtujevanju v družini, saj se starša ves teden ne srečata. Naši delavci menijo, da bi moral prispevek za vrtec rasti z osebnim dohodkom, nekateri pa se zavzemajo za brezplačno varstvo. Ker zaposleni starši v našem podjetju pokrivajo KS Lesce s 50 %, Žirovnico zli %, Radovljico s 14 %, Bled z 8 %, Gorje, Begunje in Brezje pa s po 5—6 %, bi bilo otroško varstvo za otroke naših delavcev v precejšnji meri urejeno z realizacijo programa, ki se predvideva v občini Radovljica, če bodo kapacitete seveda dovolj velike. Delo sindikata Franc Vovk 14. 1. 1975 se je sestal sekretariat Konference OOS in sprejel zaključni račun Konference. Kot je znano, konferenca posluje samo s sredstvi, ki jih dobi v obliki dotacij od podjetja, sindikalna članarina pa po odvajanju višjim sindikalnim forumom ostane osnovnim organizacijam. Pa poglejmo, kakšni so bili dohodki in izdatki Konference v lanskem letu: Dohodki: din — Dohodek od članarine za 3 mesece (pred reorganizacijo) 6.787,40 — Dotacija za 8. marec 45.000,00 — Redna dotacija podjetja 55.675,00 — Dotacija za tovariško srečanje 65.000,00 — Dotacija za dodatni regres članom kolektiva 18.240,00 — Dotacija za nabavo ozimnice soc. šibkejšim članom 20.000,00 — Okrepčevalnica za odkup hrane in delikatesnih artiklov, ki so ostali na tovariškem srečanju 11.996,55 — Saldo iz leta 1973 29.835,40 Skupaj 252.821.25 Izdatki: din — Izdatki do reorganizacije 59.114,00 — Seje, posvetovanja 1.168,40 — Dotacije OOS, solidarnostne pomoči 24.981,20 — Šport in rekreacija 9.658,55 — Prispevek Svetu Slovenskih železarn 2.200,00 — Stroški praznovanj 2.782,00 — Tovariško srečanje (22. 6. 1974 v Ribnem) 62.839,35 — Dodatni regres 18.240,00 — Za ozimnico 9.930,00 — Šoli Lesce in DPM Žirovnica za organizacijo 5.000,00 novoletnih prireditev za otroke — Poštnina 69,55 — Stroški denarnega prometa SDK 197,80 — Časopisi, brošure 784,00 — Nepredvideni izdatki 3.374,90 Skupaj 200.309,75 Saldo blagajne je bil torej na dan 31. 12. 1974 — 52.511,50 dinarjev. Ravno tako so bili izdelani zaključni računi vseh šestih OOS. Teh ne bi podrobneje navajali, razen mogoče stanje blagajn posameznih OOS na dan 31. 12. 1974, ki je bilo takole: OOS Kovačnica OOS Verigama OOS Vijakarna OOS OTV OOS Tehnični sektor OOS Strokovne službe 6.220,90 din 8.363,30 din 7.369.50 din 9.145.50 din 12.939,70 din 15.551,10 din Dodajmo še, da je znašala skupna pobrana članarina v letu 1974 (0,6% neto OD): 193.069,90 din, od tega smo odvedli ObS ZP Radovljica 60 °/o ali 105.944,00 din, osnovnim organizacijam pa je ostalo 77.227,90 din. Finančno poslovanje sindikalnih blagajn in Blagajne vzajemne pomoči je pregledal nadzorni odbor in o tem pregledu dal poročilo. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je sindikat razpolagal v preteklem letu s kar precejšnjimi sredstvi. Precejšen je tudi saldo blagajne Konference OOS. Vendar moramo pripomniti, da še nismo plačali nekaj storitev, za katere še čakamo računov, precej denarja pa bomo porabili za program, ki ga nameravamo izvesti v bližnji prihodnosti. — Dogovarjamo se z upravo drsališča na Bledu, da bi za delavce TVL enkrat tedensko rezervirali umetno drsališče. TTKS Radovljica pa bo preskrbela trenerja za začetnike. — Ustanavljamo pevski zbor Tovarne verig, za katerega upamo, da bo kmalu zaživel. — Prvenstvo TVL v smučanju bomo letos organizirali v Krpinu v Begunjah, seveda če bodo to dovoljevale snežne razmere. — Večje stroške predvidevamo tudi za organizacijo praznovanja 8. marca, Dneva žena. — V Domu upokojencev v Radovljici smo rezervirali avtomatsko kegljišče enkrat tedensko za dve uri, kjer bodo lahko kegljali člani našega kolektiva. Zato ob tej priložnosti obveščamo vse, ki jih zanima ta oblika rekreacije, da je kegljišče rezervirano za člane kolektiva TVL ob petkih od 18. do 20. ure. Omenimo naj, da ima rezervirani stezi za mladince TVL tudi naša mladinska organizacija in to ob ponedeljkih v Radovljici (Dom upokojencev) od 17. do 19. ure in ob četrtkih na Bledu (kegljišče Rikli) od 18. do 20. ure. To je samo nekaj nalog vezanih z večjimi stroški, ki so v teku ali se jih mislimo lotiti v prihodnjih mesecih. Člani kolektiva so večkrat tarnali, da zaradi vse višjih cen, ne morejo organizirati več izletov ali ekskurzij. Spraševali so se, kako to zmorejo npr. v Železarni Jesenice, kjer organizirajo precej več in tudi dražjih izletov kot mi. No, dobili smo podatek, da iz sredstev bruto OD delavnih enot obračunajo 0,36 % delež, ki gre izključno osnovnim organizacijam za njihovo dejavnost, izlete, šport in razne kulturne prireditve. To so vsekakor precejšnja sredstva, poleg tega pa dobijo še namenske dotacije podjetja npr. samo za športno dejavnost 370.000,00 din. Glede na to je koordinacijski odbor sindikata pri SŽ na zadnji seji sprejel sklep, naj bi vse OZD vključene v SŽ sprejele enoten način financiranja sindikalnih organizacij. O tem bomo v naših OOS vsekakor morali še razpravljati . Sedaj pa še nekaj organizacijskih problemov. Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je sprejelo sklep, naj bi organizirali takoj v začetku leta po vsej Sloveniji v Osnovnih organizacijah občne zbore. Ker pa je minilo komaj dobrega pol leta, odkar smo se v Tovarni verig reorganizirali in imeli občne zbore, je sekretariat Konference sklenil, da tudi letnih skupščin ne bomo organizirali. Vse Osnovne organizacije pa so izvedle razširjene seje Izvršnih odborov, na katerih so sprejeli zaključne račune, letne delovne načrte, finančne načrte za leto 1975 in pregledali delo preteklega obdobja. O tem nista razpravljali samo OOS Tehnični sektor in OOS Strokovne službe. Ti dve OOS bosta morali organizirati občni zbor. OOS Tehnični sektor se bo namreč ob ustanovitvi TOZD Orodjarna in Vzdrževanja moral razdeliti tudi na dve Osnovni organizaciji sindikata. Vse OOS bodo morale čimprej tudi sprejeti oziroma uskladiti pravila o organiziranosti in delovanju Osnovnih organizacij sindikata, s sklepi in statutarnimi določili, ki jih je sprejel 8. kongres ZSS in 7. kongres ZSJ. OSEBNI DOHODKI V ZP SLOVENSKE ŽELEZARNE V LETU 1974 Poprečni osebni dohodki na zaposlenega, neto me- sečno, za 182 ur dela mesečno, so bili v ZP SŽ v letu 1974 naslednji: Železarna Jesenice 2.826,00 din Železarna Ravne 2.927,00 din Železarna Štore 2.768,00 din Flämin Ki ujjd /3.75o,UU Ciin TOVIL Ljubljana 2.903,00 din Veriga Lesce 2.761,00 din Žična Celje 2.346,00 din Metalurški inštitut 3.662,00 din OSS SŽ 4.662,00 din V primerjavi z letom 1973 so se osebni dohodki v celotnem združenem podjetju SŽ povečali okoli 21 %. Iz biltena ZP SŽ Za primerjavo navajamo še nekaj podatkov o po- prečnih osebnih dohodkih v nekaterih večjih podjetjih v ohčini Radovljica, za prvih devet mesecev 1974: Sukno Zapuže 2.240 din, Almira Radovljica 2.023 din, Elan Begunje 2.318 din, GG Bled 3.349 din, Kemična tovarna Podnart 3.187 din SGP Gorenje Radovljica 2.672 din, LIP Bled 2.550 din, Murka Lesce 2.333 din, Iskra Otoče 2.406 din, TlO Lesce 2.483 din Plamen Kropa 2.624 din, Veriga Lesce 2.624 din. PREIZKUS ZNANJA Tokrat vam postavljamo tri vprašanja z različnih področij. Pri vsakem vprašanju so trije odgovori a), b) in c), a samo eden je pravilen. 1. Kako se imenuje vulkan v Italiji, ki je ob najhujšem izbruhu leta 79 po našem štetju uničil z lavo kopališče Herculaneum in mesto Pom-pej? a) Etna, b) Vezuv, c) Hekla 2. Ob 400-letnici slovensko-hrvaških kmečkih uporov so postavili v Stubici veličasten spomenik. Kateri kipar ga je ustvaril? a) Ivan Meštrovič, b) Zvo- ne Jovanovič, c) Anton Avgu-stinčič 3. Ameriško kegljanje se razlikuje od igre na asfaltnih stezah ne samo po izdelavi steze, ampak tudi po številu in obliki kegljev ter po velikosti krogel. Kako se imenuje ta šport? a) Schlagball, b) Balinanje, c) Bouling Obkrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, nato poiščite nekje v tej številki glasila pravilne odgovore. Če ste pravilno odgovorili na vsa tri vprašanja, pomeni, da se za tovrstne znanosti nadpovprečno zanimate. STROKOVNA EKSKURZIJA NA ČEŠKO Jože Hozjan Lansko jesen je bilo nekaj naših strokovnjakov na praksi v češki tovarni TONA v Pecky. V kovačnici te tovarne so bili nekateri naši člani na strokovnem izpopolnjevanju in so obenem tam navezali dobre prijateljske stike. Naša nova kovačnica, ki jo gradimo, bo dobila del postrojenj prav iz te češke tovarne. Prav zaradi tega je vodstvo kovačnice dalo pobudo sindikatu kovačnice, da za svoje člane organizira ekskurzijo in ogled te tovarne. Kmalu je bi’o sklenjeno, da sekretariat OOS kovačnice zbere interesente in uredi vse drugo v zvezi s tem. Kot predsednik TK aktiva mladih delavcev sem bil zadolžen, da organiziram in izvedem ekskurzijo. Najugodnejše pogoje za prevoz in druge usluge nam je ponudil Kompas Jesenice. Preko Ljubelja smo odšli na Dunaj, ki smo si ga s krožno vožnjo ogledali in kmalu nadaljevali pot proti češki meji, ki smo jo po kratkih mejnih formalnostih prestopili pri Mi-kulovem. Pot nas je nato vodila preko Breclava v Kyjev, kjer smo si ogledali šraubarno. Sprejel nas je tudi glavni direktor s svojimi sodelavci. Tu smo imeli prijateljske pogovore. Nato so nas pogostili, mi pa smo na koncu vse tiste, ki so nas vodili skozi tovarno, obdarili s skromnimi darili in jih povabili, naj pridejo k nam. Obisk je bil prisrčen in prijateljski. Potovanje smo nadaljevali, med potjo nas je prijetno zabaval Ažman Valentin iz vodovodne delavnice in kmalu smo bili v Brnu in Hynburgu, kjer smo prenočili. Naslednje jutro smo nadaljevali vožnjo proti Pragi, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta, posebno pa Hradčane. Naslednji dan smo se odpeljali iz Prage proti Budjevicam in avstrijski meji proti zloglasnemu taborišču Mathausen. Žal smo prispeli prepozno in smo si ogledali le obzidje, toda že to je zadostovalo, da smo si ustvarili predstavo o trpljenju vseh tistih, ki so šli skozi to taborišče in mnogi tam končali svojo življenjsko pot. Potovanje smo nadaljevali proti Celovcu in zopet preko Ljubelja v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Lesce. Ker se je za to ekskurzijo prijavilo 82 interesentov, smo jo morali ponoviti, ker z enim avtobusom ni bilo mogoče opraviti vsega naenkrat. Potek ekskurzije druge skupine je bil podoben prvemu obisku, razlika je bila le v tem, da si je druga skupina ogledala še šraubarno v ždanicah, kjer so nam poleg pogostitve izročili še spominske značke in dve veliki gramofonski plošči z češkimi pesmimi. Obe ekskurziji sta bili uspešni. Iz pogovorov med udeleženci obeh skupin te ekskurzije se lahko zaključi, da obstaja veliko zanimanje za ogled Pariza. Zato obveščamo vse interesente, da nam je poslovalnica Kompas Jesenice, na našo željo pripravila dva programa: Prvi: z ekspres spalnikom Ljubljana—Pariz, za 5 dni z gostinskimi uslugami, ogledom nekaj svetovnih razstav in seveda ogledom mesta za 210 starih tisočakov za osebo. Ta izlet bi bil za prvomajske praznike. Drugi: program bi bil kot prvi s to razliko, da bi bilo potovanje z avtobusom, ki je dražje in znaša 250 starih tisočakov za osebo. Možno je organizirati izlet tudi z letalom, ki bi trajal 3 dni in bi z gostinskimi uslugami stal 190 — 200 starih tisočakov za osebo. Interesenti lahko dobe podrobne informacije v sindikalni pisarni. Ker je težko naenkrat zbrati tako vsoto denarja, imajo vsi interesenti možnost že vnaprej vplačati po 500 Ndin februarja, marca in aprila (ob izplačilu osebnih dohodkov), ostalo pa morajo poravnati najmanj tri dni pred odhodom. Varstvo okolja delovnega človeka Ing. Aleksander Tolar V dobi velikega tehničnega napredka smo priče vsakdanjim raziskavam našega onesnaženega okolja. Vprašanje varstva in zaščite okolja se je pojavilo celo v OZN v New Yorku, kjer so sprejeli predvsem ukrepe zoper onesnaževanja morja. Problem onesnaževanja se je pojavil predvsem v industrijskih deželah, saj ravno industrija najbolj onesnažuje okolje. Tudi v Ju- goslaviji sta predvsem zrak in voda že hudo onesnažena, zato je novo sprejeti republiški zakon o varstvu zraka in okolja nujna pot v naši samoupravni skupnosti. Bili smo lahko priče o hudi onesnaženosti reke Save od HC Moste do Ljubljane. Vendar ne onesnažujemo z odplakami samo rek, temveč tudi jezera. Na podlagi podatkov osnesna-ženosti okolja v SRS je repub- Po poteh partizanske Jelovice Jože Avsenik Sredi januarja letos ni bilo Slovenca, posebno pa še prebivalca Gorenjske, ki ne bi bil vsaj informativno seznanjen o dogajanjih v partizanski Kropi v Dražgošah. Letošnja prireditev je bila zasnovana na množičnosti, saj so sodelovale enote JLA, Zveza rezervnih vojaških starešin, Teritorialne obrambe, samo spomin na slavne dni boja proti fašizmu, temveč tudi opomin in izročilo bodočim rodovom, da se take ali podobne grozote ne bi nikoli več ponovile. V nedeljo, dne 12. januarja 1975, zgodaj zjutraj so se razlegale partizanske koračnice po Kropi, ki je bila za ta praznik še posebej slavnostno partizanske enote in milice. Na prireditvi so sodelovali tudi godbeniki iz Lesc, seveda v popolnoma novi preobleki (pripadniki teritorialne obrambe), kot kaže slika. Za konec so naši godbeniki zaigrali še nekaj koračnic in s tem je bila ta tradicionalna prireditev v Dražgošah za ta dan zaključena. Vsakoletne prireditve v Dražgošah niso okrašena. Ob sedmih je bil sprejem patrulj pred spomenikom padlih borcev. Sledil je pregled častne čete in drugih ekip, ki ga je izvršil generalpolkovnik Franc Hribernik-Svarun. Ob osmih so startale prve tekmovalne patrulje, ki so nadaljevale pot preko Jamnika v Dražgoše, kjer je bila popoldne tudi osrednja prireditev. Franc Hribernik-Svarun je prišel pozdravit leske godbenike liška skupščina sprejela zakon o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo okolja pri vseh občinskih skupščinah v Sloveniji. Pri radovljiški občinski skupščini so tako SIS ustanovili že lani. O zaščiti varstva in okolja v občini razpravlja tehnična komisija, ki jo sestavljajo podkomisije za zrak, vodo, zemljo in hrup. Komisija se je že lani srečavala z nerešljivimi problemi, ki pa niso bili tehničnega izvora. To je bil predvsem izpust vode iz jezu HC Moste, kjer so vodo izpuščali terminsko ne glede na dotok vode v jez. Ob tako veliki škodi, ki se je pojavila ob pomoru rib in onesnaženosti Save, se je celo pojavilo vprašanje ekonomskega obstoja HC Moste. Drug zanimiv problem pa je sanacija blejskega jezera, kjer komisija zahteva od strokovnjakov, ki jezero zdravijo, končne in jasne odgovore ter rezultate zdravljenja. Za sedanjo sanacijo t.j. umetni dotok Radovne v jezero, je znano, da jezera ne bo ozdravila. Komisija je sklenila, da bo povabila k sodelovanju tuje strokovnjake. Komisija se tudi zaveda, da bo treba zdraviti ne samo jezero, temveč tudi okolico. Največji problem SIS za varstvo okolja občine Radovljica, ki pa zadeva v naj večji meri naše podjetje, je odlagališče cianidov. Že večkrat je naša služba za varstvo pri delu postavila zahtevo, naj določijo prostor za odlaganje teh cianidnih snovi. Vedno pa je naletela na gluha ušesa pristojnega organa. Ta problem je nujno treba dokončno rešiti, saj cianidi že resno ogrožajo naše okolje oziroma naše zdravje. Ko gledamo delavce pri delu v starem oddelku žicovleka v OTV, ko delajo v nemogoči atmosferi, nasičeni od pare in žveplene kisline, toplo pozdravljamo odločitev naših samoupravnih organov, ki so se odločili graditi novi žicovlek. V tem oddleku bo novost predvsem v novem tehnološkem postopku čiščenja žice. čiščenje se ne bo več vršilo z žvepleno kislino, temveč s peskanjem. Kar vprašajmo se, kam sedaj odteka žveplena kislina, ko pride do okvare banje ali pa do nepopolnega nevtralizi-ranja? Odgovor bi verjetno našli v vodnih izvirih, ki napajajo kopališče Šobec. Zato še enkrat pozdravljamo odločitev organov in upajmo, da se bo rešil problem odlagališča cianidov. Kot zanimivost naj navedem zahodno-nemški zakon zaščite narave in okolja predvsem pa vode (rek), ki pravi, da lahko industrijsko podjetje zajema vodo iz reke le 50 m za svojim izpustom oz. odtokom svoje industrijske vode. Pozitivne posledice tega zakona se danes kažejo prav lepo v reki Ruhr, ki je bila še pred nekaj leti kot naša Sava v oktobru, sedaj pa je polna ribjega življenja. V kakšnih delovnih razmerah pa delajo delavci v drugih oddelkih podjetja, pred- vsem strojni in ročni varilci. Kupujemo varilne stroje z vedno večjimi kapacitetami varjenja in pri tem sploh ne pomislimo na delavčevo počutje oz. okolje. Imejmo pred očmi samo zrak nasičen s plini oziroma dimom v oddelku verigame in OTV. Mislim, da je skrajni čas, da nabavimo dobre prezračevalne naprave. Upam, da je vsak član delovnega kolektiva vsaj enkrat stopil v oddelek strojne kovačnice in prepričan sem, da se ni dolgo zadržal v njem, posebno ne, če ni bil tam po delovni dolžnosti. Zato je skrajni čas, da smo se odločili za nov oddelek kovačnice. Pristojni organi v podjetju naj imajo vedno pred očmi predvsem delavčevo zdravje in okolje in ne samo, kot je bilo doslej v navadi, višino oziroma kapaciteto proizvodnje. Če se že zgledujemo po novitetah zahodnega sveta, se zgledujmo tudi po njihovih zmerom večjih zahtevah in prijemih zaščite narave in okolja. Res nam sedanje onesnaževanje še ne škoduje, toda le zamislimo se, kakšno zapuščino predajamo našim potomcem. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta, se vsem sodelavcem in sodelavkam verigarne, za denarno pomoč, najlepše zahvaljujem. Štefka Rožič ČLANKE IN DRUGE PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 28. MARCA 1975 Železarna Jesenice odgovarja! Delavski svet »Verige« jena svoji seji dne 25. 10. 1974 razpravljal o posledicah nezadostne oskrbe s surovinami v letu 1974 in sklenil, da se o tem obvesti DS Železarne Jesenice in Železarne Ravne. Na naše pismo o navedeni problematiki nam je Železarna Jesenice odgovorila z dopisom z dne 24. 12. 1974, ki ga citiramo: »Prejeli smo vaš dopis od 30. 10. 1974, v katerem nas obveščate o sorazmerno slabem izpolnjevanju pogodbenih obvez Železarne do vašega podjetja. Obenem navajate težave, ki jih zaradi tega imate, kakor tudi dejstvo, da je vaše podjetje bilo tudi v času stagnacije orientirano na oskrbovanje v Železarni. Pri tem želite, da ukrenemo vse potrebno, da se stanje dobav izboljša. Oproščamo se zaradi sorazmerno poznega odgovora, vendar zasedanja našega Delavskega sveta niso tako pogosta in je to prva možnost, da vam na vaš dopis odgovorimo. Po podatkih odgovorne službe bo z realizacijo naših pogodbenih obvez do konca leta stanje naslednje: Torej bo Železarna Jesenice izdobavila ca. 95 % sprejetih obvez, kar ni niti tako slabo. Strinjamo se, da smo obveze izpolnjevali rokovno sorazmerno neugodno za vaše podjetje, pa tudi po asortimanu realizacija ni ugodna. Tu gre predvsem za vlečeno žico, kjer je izpolnjevanje pogodbenih obvez najslabše, za vas pa je ravno ta Sortiment najbolj interesanten, tako vsaj sklepamo iz vašega dopisa. Res je, da bo Železarna Jesenice v vlečeni žici izpolnila količinski program blagovne proizvodnje, vendar so velika odstopanja ravno v sortimen-tu, kjer je vaš interes naj večji, t. j. v žarjeni in specialni žici. Verjemite nam, da smo pri izpolnjevanju obvez v tem sortimentu dali prednost vašemu podjetju, kljub temu pa je realizacija dokaj slaba. Za- radi pomanjkanja vložka za lastne obrate (žebljarna) nismo bili v stanju. realizirati obvez v specialni žici, ki relativno najbolj obremenjuje naše kapacitete. Zato leto 1975 smo pri sklepanju pogodb bolj smotrno programirali naše možnosti in smatramo, da ne bo toliko problemov, kot v tekočem letu. V novem 1975 letu vam želimo mnogo delovnih uspehov in vas lepo pozdravljamo!« Glavni direktor: Mag. Peter KUNC, dipl. ing., 1. r. Predsednik DS: Alojz KALAN, dipl. ing., 1. r. valjana žica vlečena žica term. obd. jeki valjano jeklo sklenjeno 6.000 t sklenjeno 2.500 t sklenjeno 5001 sklenjeno 1.000 t sklenjeno 10.000 t dobavljeno 6.500 t dobavljeno 1.735 t dobavljeno 4301 dobavljeno 8501 dobavljeno 9.515 t Občni zbor gasilskega društva Anton Nežmah Kot vsako leto smo se tudi letos po preteku mandatne dobe zbrali, da pregledamo minulo delo in si zarišemo pot za prihodnje leto. Udeležba je bila skoraj polnoštevilna, saj sta manjkala le dva člana, ki pa sta se opravičila zaradi gripe, ki je bila prav v tem času na pohodu. Zaradi te bolezni sta bila odsotna tudi direktor podjetja in poveljnik občinske gasilske zveze tov. Pogačar Vinko. Precej kritike pa zaslužijo sosednja podjetja. Od vseh povabljenih sta se odzvala le gost iz »Žita« Lesce in Krajevne skupnosti. Več razumevanja za naše delo pa smo prejeli od ONZ občine Radovljica, občinske gasilske zveze, službe za varstvo pri delu, vodstva podjetja in zelo številne udeležbe gostov iz sosednjih društev. Naloge in obveznosti z zadnjega občnega zbora smo skoraj v celoti in zadovoljivo izvršili. To nam v občinskem merilu dokazuje visoko števi- lo točk, ki smo jih zaslužili pri ocenjevanju po njihovih merilih. V društvenem merilu pa smo poskrbeli za redno preventivo naših poslopij, pregled gasilnih aparatov, opravili smo nekaj mokrih in suhih vaj. V Verigi, Murki, Gorenjki in osnovni šoli v Lescah smo organizirali nekaj predavanj in praktično delo z ročnimi gasilnimi aparati. Naša skrb je, da naučimo čim več delavcev rokovanja z gasilnimi aparati, da bodo kos tudi sami zadušiti začetne požare. Prav ta oblika vzgoje se nam je v preteklem letu pokazala kot zelo učinkovita. Delavci, ki so že znali rokovati z gasilnimi aparati so v preteklem letu pogasili skoraj polovico začetnih požarov. Res je, da so ti požari posledica malomarnosti nas delavcev in bi mogoče z nekaj več znanja in poznavanja nevarnosti do tega ne prišlo. Vsa ta drobna, na videz skoraj neopazna, včasih celo zaničevana opravila, pa so nam gasilcem osnova za bodoče delo. Kadrovske vesti PRIŠLI: Finančni sektor: Svete Lidija Vijakarna: Vidic Janez, Klöckel Venceslav, Sotlar Danica, Vojnovič Djordje, Humar Predrag, Rozman Ivanka, Pavec Zdenka Verigama: Barber Branko, Šebjanič Janez, Sokač Stjepan, Pauko Anton, štabi Duro Kovačnica: Arko Janez, Šipelj Albin, Čeh Vincenc OTV: Benjamin Ribič, Zupan Anton Vzdrževanje: Mulej Franc ODŠLI: Vzdrževanje: Poljak Janko, Černe Anton, Jenstrle Marjan Vijakarna: Mihajlovič Bosa, Uršič Anica, Smodiš Jožef OTV: Ajkič Hasan POROČILI SO SE: Muršec Albin iz vijakarne, RODILI SO SE: Jagodic Vinku iz vzdrževanja sin Aleš Kavčič Antonu iz orodjarne sin Damjan Fister Lovru iz verigarne hči Vanja Zoran Jožetu iz verigarne sin Zdravko Jemc Cirilu iz verigarne hči Maja Tutič Matu iz kovačnice in Tutič Kati iz verigarne sin Igor ZAMUDNIKI (december 1974 in januar 1975) 1. Ališič Ekrem, kovačnica, 35 minut. 2. Arko Janez, kovačnica, 15 minut, 10 minut. 3. Arko Leopold, OTV, 10 minut. 4. Bizjak Marjan, tehnični sektor, 30 minut. 5. Bole Primož, tehnični sektor, 35 minut. 6. černilec Jože, vzdrževanje, 20 minut. 7. čop Franc, splošni sektor, 1 ura. 8. Džanan Zilija, kovačnica, 12 minut. 9. Felicijan Viljem, verigama, 1 ura. 10. Globevnik Janez, vijakarna, 40 minut. 11. Horvat Franc, vzdrževanje, 10 minut. 12. Jankovič Janez, EOS, 10 minut. 13. Jelenc Dušan, vzdrževanje, 3 ure 40 minut. 14. Jesenko Franc, orodjarna, 1 ura. 15. Kejžar Jože, vzdrževanje, 1 ura. 16. Kobal Janez, kovačnica, 10 minut. 17. Koblar Lidija, kovačnica, 55 minut. 18. Kokalj Janez, vajenec vzdrž., 55 minut. 19. Korošec Stanislav, vzdrževanje, 1 ura. 20. Kristan Vinko, vijakarna 30 minut. 21. Kunstelj Mihael, vijakarna 55 minut. 22. Kurtovič Azra, verigama, 55 minut. 23. Lampe Albin, proizv. sektor 1 ura. 24. Legat Marija, EOS, 45 minut. 25. Legat Urban, vzdrževanje, 45 minut. 26. Legat Olga, verigama, 15 minut. 27. Lokar Franc, orodjarna, 20 minut. 28. Ljubičič Jakov, OTV, 55 minut. 29. Marič Ivica, vijakarna, 20 minut. 30. Mohorič Alojz, OTV, 40 minut. 31. Mulej Alojz, vzdrževanje, 45 minut. 32. Novak Ivan, verigama, 15 minut. 33. Piber Leopold, tehnični sektor, 45 minut in 1 ura. 34 Plemelj Jože, verigama, 55 minut. 35. Sever Danijel, vajenec orod. 25 minut. 36. Sokač Stjepan, verigama, 45 minut. 37. Subotič Nevenka, verigama, 40 minut. 38. Šubic Silvo, vzdrževanje, 40 minut in 45 minut. 39. Zupan Janez, vzdrževanje, 55 minut. Iz evidence kadrovskega oddelka Naši gasilci vedno pripravljeni V svojem poročilu »Pravna ureditev požarne varnosti v OZD Veriga Lesce«, je varnostni inženir poudaril nenehno rast podjetja in uvajanje nove tehnologije v posameznih obratih. Prav tam pa se v vedno večjih količinah ponavljajo na delovnih mestih nevarne in škodljive snovi ter požarne nevarnosti. Nova ustava bo s področja pravnega urejanja varstva pri delu, kakor tudi požarnega varstva, prinesla bistvene novosti, saj je naša država podpisala vse dogovore s tega področja. Diskusija na občnem zboru je bila zelo živahna. Nekaj gostov je naš zbor samo pozdravilo, drugi pa so nam prikazali težave v društvih na vasi in občini. Tudi mi smo jih seznanili s težavami, ki nas mučijo. Vprašanje našega orodišča in garažiranja gasilskega avta še danes ni rešeno, čeprav se to vleče že nekaj let. Tov. Ješe, ki je zastopal podjetje, se je nekako opravičil na stisko skladišč, vendar je zagotovil, da se bo tudi to uredilo. Gasilci s tem zavlačevanjem nismo prav nič zadovoljni. Res, da nam podjetje nudi denarno, materialno in moralno pomoč, »stanovanja« pa le nimamo kakršnega si želimo. Prav tu je mogoče vzrok tudi naša nedisciplina, katera nam je bila očitana na občnem zboru. Prepričan pa sem, da je tudi v službah, ki so nam dolžne dati prostore, precej nediscipline. Ker bomo čez nekaj let praznovali 40 let našega društva, si še bolj želimo do tega časa urediti dom, ki nam tudi pripada. To leto bo za nas gasilce precej pomembno obdobje. Prvič dobimo dva častnika, zato sem prepričan, da se bo naše znanje (strokovno) obnovilo. Poleg znanja, ki ga bosta prav gotovo prinesla med nas, bo od ostalih gasilcev potrebna določena stopnja sodelovanja, discipline in družbene odgovornosti. Ker večina gasilcev dela v obratih, kjer je močan hrup in se tam prav gotovo ne sliši glas sirene, bo upravni odbor skušal pri vodstvu podjetja doseči sporazum, da bi v nujnih primerih vključili tudi interne sirene, ki so nameščene v obratih. Če bo do tega sporazuma prišlo, vas bomo pravočasno obvestili z namenom, da ne bi vsi zapuščali delovnih mest, pač pa samo gasilci. Skušal sem na kratko opisati delo naših gasilcev, kakšne želje imamo in kaj bi še hoteli napraviti v tem letu. Vse to pa bomo prav lahko premostili, če bomo vsi člani kolektiva na kakršen koli način pomagali preganjati neže-1 j enega »gosta«. Svet krajevne skupnosti Lesce Krajevna skupnost Lesce nam je posredovala sestav sveta krajevne skupnosti, ki ga na njihovo željo objavljamo v našem glasilu. 1. Meze Franc, predsednik sveta, Finžgar jeva 5 2. Pogačnik Matko, podpredsednik, Tovarniška 24 3. Rutar Metka, predsednik odbora za urbanizem, šobče-va 2 4. Cvetkovič Jože, član odbora za upr. družb, centra, Alpska 67 5. Marinko Tatjana, predsednik odbora za socialna vprašanja, Finžgar jeva 15 6. Ropret Milan, predsednik odbora za varstvo okolja, Dacar jeva 10 7. Kovač Ernest, član pokop, uprave, Vodnikova 2 8. Gluščič Miha, predsednik odbora za uprav. dr. centra, Tovarniška 22 9. Železnjak Dušan, član odbora za upr. dr. centra, Vodnikova 2 10. Koren Stane, predsednik odbora za gosp. vpraš., Kokr-škega odreda 1 11. Triplat Vinko, predsednik odbora za komun, dela, Alpska 28 12. Kralj Helena, član odbora za gosp. vprašanja, Tržaška 8 13. Burger Franc, član odbora za gosp. vprašanja, Hlebce 19 14. Kirin Janez, član odbora za urbanizem, Hraše 2 a 15. Mulej Ivan, predsednik pokop, uprave, Studenčice 15 Koordinacijski odbor, ki je sestavljal predlog sveta krajevne skupnosti, je upošteval vse strukture prebivalcev in delovne organizacije, kar naj bi omogočilo dobro in uspešno delo sveta. Sedež sveta krajevne skupnosti je v Družbenem centru Lesce, telefon 75 506, uradne ure pa so vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure ter ob sredah od 8. do 10. ure in od 16. do 18. ure. KS Lesce PROGRAM KINA RADOVLJICA ZA ČAS OD 14. II. DO 6. IV. 1975 DAMA IN DIAMANTI, ameriški barvni kriminalni film, 15. 2. ob 20. uri, 16. 2. oh 18. uri. DIAMANTI ZA SVOBODO, ameriški barvni film, 15. 2. ob 18. uri, 16. 2. ob 20. uri. SAMOTNO POLETJE, jugoslovanski barvni film, 16. 2. ob 20. uri. JAZ LJUBIM SVOJO ŽENO, ameriški barvni zabavni film, 14. 2. ob 20. uri. APAČI, nemški barvni pustolovski film, 17. 2. in 20. 2. ob 20. uri, 23. 2. ob 16.30 uri. RDEČE NOČI, francoski barvni film, 18. 2. in 23. 2. ob 20. uri, 22. 2. ob 18 .uri. BITKA ZA BRITANIJO, agleški barvni vojni film, 19. 2. in 22. 2. ob 20. uri, 23. 2. ob 17.30 uri. LEPI SPOMINI, španski barvni film, 21. 2. ob 20. uri. KES, angleški barvni film, 24. 2. ob 20. uri, 2. 3. ob 16. uri. DETEKTIV MCQ, ameriški bar vni kriminalni film, 25. 2. in 1. 3. ob 20. uri, 2. 3. ob 18. uri. PET DIVJIH, ameriški barvni vestern film, 27. 2. in 2. 3. ob 20. uri, 1. 3. ob 18. uri. LETNI MORILEC, ameriški barvni kriminalni film, 28. 2. ob 20. uri. ZOBAR V POSTELJI, danski barvni zabavni film, 3. 3., 6. 3. in 8. 3. ob 20. uri, 9. 3. ob 18. uri. SVET ABOTA IN KASTELA, ameriški zabavni film, 4. 3. ob 20. uri, 9. 3. ob 16. uri. DEKLE IZ HONGKONGA, zahodno nemški kriminalni film, 5. 3. in 9. 3. ob 20. uri, 8. 3. ob 18. uri. ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE, angleški barvni kriminalni film, 7. 3. ob 20. uri. VELIKI VALČEK, ameriški barvni glasbeni film, 10. 3. in 15. 3. ob 20. uri, 14. 3. in 16. 3. ob 18. uri. ORGIJE, angleško nemški barvni film, 11. 3., 13. 3. in 16. 3. ob 20. uri, 15. 3. ob 18. uri. STEZA SLONOV, ameriški barvni film, 12. 3. ob 20. uri, 16. 3. ob 16. uri. MOJ SAMOKRES, MOJA PRAVICA, italijanski barvni vestern film, 14. 3. ob 20. uri. DAN IZPLAČILA, ameriški barvni film, 17. 3.; 30. 3. in 23. 3. ob 20. uri. NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI, ameriški barvni zabavni film, 18. 3. in 22. 3. ob 20. uri, 23. 3. ob 18. uri. (FILM BO DOLOČEN NAKNADNO), 19. 3. ob 20. uri, 22. 3. ob 18. uri, 23. 3. ob 16. uri. SMRT TRKA DVAKRAT, italijanski barvni kriminalni film, 21. 3. ob 20. uri. BITKA ZA PORT ARTHUR, japonski barvni vojni film, 24. 3., 27. 3. in 29. 3. ob 20. uri, 30. 3. ob 18. uri. PRIŠEL BO MOJ DAN, angleški barvni film, 25. 3. in 30. 3. ob 20. uri, 29. 3. ob 18. uri. V GRMU JE ZAJEC, barvni risani film, 26. 3. ob 20. uri, 30. 3. ob 16. uri. VOHUN V ZELENEM KLOBUKU, ameriški barvni vohunski film, 28. 3. ob 20. uri. EL CID, ameriški barvni zgodovinski film, 31. 3., 4. 4. in 5. 4. ob 20. uri. KRALJ SLONOV, ameriški barvni film, 1. 4. ob 20. uri, 6. 4. ob 16. uri. MODRI ANGELI, ameriški barvni film, 2. 4. in 6. 4. ob 20. uri, 5. 4. ob 18. uri. IGRA Z OGNJEM, ameriški barvni film, 3. 4. ob 20. uri, 6. 4. ob 18. uri. DELA PROSTI DNEVI V LETU 1975 Januar 1, 2, 11, 18, 25 Februar 15, 22 Marec 8, 15, 22, 29 April 5, 12, 19, 26 Maj 1, 2, 3, 24, 31 Junij 14, 21, 28 Julij 4, 5, 21, 22, 26 Avgust 9, 16, 23, 30 September 6, 13, 20, 27 Oktober 4, 11, 18, 25 November 1, 15, 22, 29 December 1, 13, 20, 27, 31 Šport Branko Humar OBČNI ZBOR NK LESCE Konec decembra so se zbrali leski nogometaši na svojem rednem letnem občnem zboru. Udeležba na občnem zboru je bila tako številna, da je ne pomnijo že dolgo let nazaj. Zbralo se je preko petdeset aktivnih nogometašev, funkcionarjev in simpatizerjev kluba v Lescah. Tako številna udeležba na občnem zboru je bila morda znak, da bo odslej zavel v leškem nogometu nov veter in da se bo nogometu v Lescah obrnilo na bolje. Na občnem zboru so kritično pregledali delo v lanskem letu, ki res ni bilo najboljše. Čeprav se je lani povečalo število igralcev, saj so nastopali s štirimi moštvi v vseh ligah, pa so kvalitetno le nazadovali. Najbolj je bilo to opaziti pri pionirjih, ki so se prej vedno potegovali za prvo mesto in pa pri prvem članskem moštvu, ki se je tudi držalo v vrhu lestvice, lani pa so zdrknili skoraj na rep. Pri postavljanju nalog in načrtov za naprej t.j. za letošnje leto pa so tako igralci kot funkcionarji obljubili, da se bodo v letošnjem letu bolj potrudili in skušali nadoknaditi zamujeno ter tako vrniti leškemu nogometu mesto, ki mu je in mu bo, če se bodo te obljube izpolnile, še pripadalo. Pogoje, da izpolnijo to obljubo, imajo. Na razpolago imajo dovolj igralcev za vsa štiri moštva in to kvalitetnih. Za spomladanski del prvenstva so dobili tudi nekaj novih moči. Igralci že marljivo trenirajo in nabirajo moči na Šalo ali zares — Človek obrača, šef obrne. — Po sestanku zvoniti je prepozno. — Kdor seje prepir, žanje napredovanje. — Elektrogospodarstvo jamči, da se elektrika letos ne bo pocenila. — Hudo je, če ne znaš in se učiti ne pustiš. — Najbolj smešna je želja, da bi bili vsem všeč. — Štiri reči imamo več kot si mislimo: dolgov, grehov, nadlog in let. 1 kondicijskih treningih, s februarjem pa so se že preselili na igrišče, saj jim je letošnje vreme (vsaj doslej) zelo naklonjeno. Tudi s finančnimi sredstvi so letos nekoliko na boljšem, tako da bodo lahko nekoliko obnovili že precej dotrajano opremo, kar velja še zlasti za pionirje. Na občnem zboru so se pogovarjali tudi o ureditvi igrišča. Pri tem so že nekoliko uspeli. Pred vrati proti Žagi, kjer je bilo ob dežju vedno velika luža, so že izkopali po-nikovalnico in nasuli prst, da bodo lahko posejali travo, tako da bo ta problem do začetka prvenstva rešen. S tem bodo odstraniti neprijetno oviro, ki je marsikateremu igralcu v toplih, še bolj pa v hladnih deževnih dneh, nudila ne preveč zaželjeno »blatno kopel«. Predvidevajo tudi, da bodo nekoliko zravnali okolico igrišča (južno stran), v smeri proti »Teksasu« pa nameravajo igrišče nekoliko podaljšati. Tudi ograjo okoli igrišča, ki je že precej dotrajana, bodo morali nekoliko obnoviti. To so v glavnem vsi problemi in načrti, o katerih je bilo največ govora na občnem zboru. Dela in načrtov je torej dovolj in upajmo, da jim bodo leški nogometaši kos, če le se bodo tako resno spoprijeli z njimi, kot so sklenili. Če se bodo resno lotili dela, prav gotovo ne bodo ostali osamljeni, pač pa bo morda še kdo v Lescah videl njihove težave in jim priskočil na pomoč. — Prva polovica življenja mineva v kvarjenju zdravja, druga pa v popravljanju. — Veliko govoriti in ničesar povedati je največja odlika govornika. — Kaj je prva ženska sveta, Eva, rekla prvemu moškemu in prvemu ljubimcu sveta Adamu? Nekateri z gotovostjo trdijo, da je Eva rekla: »A dam?« 1 = b, 2 =c, 3 = c V tej številki objavljamo manjšo in lažjo križanko kot običajno in pričakujemo, da bo reševalcev več kot prej. Nagrade, ki jih bodo dobili reševalci so enake kot prej, to je: 50, 30 in 20 dinarjev. Rešitev pošljite uredništvu do 1. marca 1975 Za križanko objavljeno v številki 6/74 smo dobili 22 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: Prvo 50 din dobi Polajner Barbka, finančni sektor drugo 30 din dobi Marolt Mira, verigama in tretjo 20 din dobi Torkar Valentin iz vzdrževanja. ZAHVALA ZAHVALE Ob smrti mojih dragih staršev očeta in mame, se najtopleje zahvaljujem kolektivu vijakarne za podarjen venec in denarno pomoč ter za izrečeno sožalje. Jožko Štuhec z družino VERIGA je glasilo delovne skupnosti ZP SŽ — Tovarne verig Lesce. Izhaja dvomesečno. Ureja ga uredniški odbor: Niko Bulut — urednik, Jože Ješe — odgovorni urednik in Franc Čop — dipl. psiholog. Fotografska oprema Miha Polda. Naklada 1350 izvodov. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ št. 33/72) in po mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72, prosto plačila prometnega davka. Vodstvu obrata, sodelavcem verigarne posebno pa varilcem in varilkam za darila ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem. Ega Trajstarevič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem pakovalnice in vsem v obratu vijakarne za darila in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala in mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Milka Hribar Ob smrti moje drage mame Fani Hrustelj se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, so-čustovanje in spremstvo na njeni zadnji poti. Franc Hrustelj Ob boleči izgubi mojega očeta LINDIČ ANTONA, se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz vijakarne za izrečeno sožalje in venec. Zahvaljujem se tudi gasilcem za venec in spremstvo na očetovi zadnji poti. Alojz Lindič z družino Ob prerani smrti mojega očeta se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebno pa se zahvaljujem vijakarni za podarjeno cvetje. Vsem najlepša hvala! Marija Izlakar z družino