m- •
-r'
-

■ ■
Duhovno
ZIVLJ€nJ€
LA VIDA €SPIPITUAL
1 S S 3 * XXI»S€PTCrnB€R
LA MADRE DEL OBISPO ANTONIO M. SLOMŠEK
Cuando Maria Zorko se časti, llegti » »er iniembro de una familia de campe-»inos que moraba en una propiedad »i-tuada en ima colina, llamada Slom des-de hacia siglos. X esta familia estaba tan identificada con este Slom one se perditi su apellido primitivo, Novak, j fu6 registrado con el nombre Slomšek. En esta familia ei‘a tradicitin que el priinogenito nernetiie el apellido y berede de la propiedad. El primogtinito dc Maria, Antonio Martin, naciti el 26 de febrero de 1800. Al mislilo dia lo llevaron a bautizar y apenas one sabia balbncear las primoraš palabras, la puv-dosa madre le enscno a bablar con Dios. (Irabti en su coraztin sabias ensenzas, y las grabti tan profundamente, que no »e liorraron en la larga vida de su hi j o. En su educacion tenia la madre prin-eipios austeros. Asi se nirvio de dos in-strumentos y estos instrumenitos recordo el liijo con carino y respeto cuando ya era prclado. Solia decir que dos cosa» de su časa patema le eran inolvidables: el crucifijo en la nared' y la vara.
En aquel entonces no babin escuelas en el campo y los sacerdotcs se ocu-paban de enseiiar a los mas buenos c inteligentes de los hijos de sus feH-gveses. Asi tambien el padre Pražnikar enseiio a leer y escribir y, aiite todo, el catecismo al peoueno Antonio Martin durante tres afios. C—mdo estaba pre-parado para ser conflrinado, su madre lo llamo hacia si y le dijo: “Hijo mio, serds ahora confüin&uo. Te dejo liber-tad en la eleccion del padrino, pero te aconscjo que tomes por padrino a aquel
Naslovna stran: Idila pri Sveti Katarini nad Bledom.
FRIDEItlCA MUELLER DE HAtTSEB
que mejor šepa responder las preg®1' tas del catecismo.” Marti-e Maria liabi-' enseilado a su liijo a aceptar un con-sejo y a valorar al liombre por su vir' tud y no nor su diuero.
Antonio Martin toniti las palabras d6 su madre tan al pip de la letra que & fue a la iglesia n,< domingo por 111 tarde a la bora cuando el Padre en-senaba a los adultos, y a aquel qllf‘ sabia responder mejor de todos, pidi» que fueia su padrino de confirmach>n' ;Que le bn pori ab p pie el era el hijo dč im campesino rito y su padrino v» pobre chacarero!
Ena vez confirmado, dejti la escuel11 y ayudti a su padre en las faenas. Nadi» prosti oue Antonij Martin podia toiuri otro rumbo one el „rieserito t>or la tr#' dicitin: ser- lieredu.o de su nadre, que era el priinogenito. Solo su inatli'1’ pensaba one Dios babia hecho su bii° tan inteligente porque queria que cstu" die, que sea sacerdote. Hablti en est# sentido con su marido, pero padre M*1'' co tenia poca comprensjon para los a11' helos de esta piadosa madre. Lo <ll,t‘ ella no logrti, esperaba lograr por *“.< intervencitin del buen Padre Praznih»1' y entonces 1> piditi que £-1, tan resp-' tado por su marido, hablara con 61 P*‘ ra convencerlo de que Antonio Mart-*11 debia estudiar.
El Padre tuvo exito y la madre W ■ia estaba radiante de alegria cuaJV*” pensaba que algün dia tendria un hü“ sacerdote. Esta alegria le liizo lief11' dero ei dolor de la separacitin. Antm1'” Martin tenia catorce aiios cuando i11 a la prtixima ciudad a estudiar. Su etj11'’ paje mas valioso eran la bemlicitin 1,1 su madre y sus consejos.	-
Dos aiios ya estudiaba cuando
MOT SBCOFÄ SIL©ii»Ä
FRIDA HAUSER
Gospa Friderika Müller, poročena Hauser že dalj časa shira like velikih mater, ki so dale katoliški Cerkvi svete in zaslužne škofe. Postavila si je za cilj, da izda knjigo v španskem jeziku, kjer bi bile zastopane matere vsega katoliškega sveta. Tako se je zanimala tudi za slovensko mater, in plod tega zanimanja sta dva sestavka: mati nadškofa Jegliča in matj škofa Slomška. Ta zadnji sestavek objavljamo danes v slovenščini in španskem prevodu.
Tisti dan, ko se je poročila Mari)! Zorko, jc kmetija Slom, ki leži na hrib' čku, dobila svojo novo gospodinjo. Bilo je ime Slom tako povezano s to kmetijo, da je družina Novak, v katero se je Marija Zorko poročila, zgubila svoje jDrvotno tole in se preimenovala v Slomšek. V tej družini se je ohranjala navada, da je prvorojenec ostal na kmetiji in jo podedoval. Prvorojeni sin Marije Slomšek je bil naš Anton Martin, rojen 26. febru-
que pronto estavin en la cuna nn nuevo hermanito. Despues serum ocho. Pero "o sabla que este hermanito iba a eos-tar la vida a su madre. Y otra vez se Presrnto el buen Padre Prašnikar en ta. časa de los Slomšek, pero esta vez Para asistir a la madre en sus ultimas horas llevando con snelo a su corazön afligido. Madre Maria nensaba en su tlijo estudlante y esta preocupacion le hacia t>enosa la despedida definitiva. Idena de angustia imploro la moribun-da al saecrdote de no abandonar nnnea k su liijo. Despues one liabia recibido del Padre la nromesa de oue iba a velar Por Antonio Martin,con una oračiön Para el liijo nredjlecto en los labios, oorro sus ojos para siempre. Y Dios escucho esta liltinia oracion: Antonio Martin llegö a ser obispo y murio on olor de santidad.
arja 1800. Še isti dan so ga krstili. Ko maj je začel jecljati prve besede, mu je pobožna mati že govorila o Bogu. In mu je vcepila verske resnice tako globoko v srce, da jih sin ni nikdar več pozabil. Pri vzgoji je bila stroga. Posluževala se je dveh sredstev, ki jih Slomšek še kot škof omenja Z ljubeznijo in spoštovanjem: križ in palica.
V tistih časih na deželi še niso poznali šol. Bili so duhovniki tisti, ki so poučevali najbolj inteligentne in dobre otroke svojih faranov. Tudi Anton Martin se je naučil brati, pisati in razumeti katekizem potom dobrega duhovnika Praž-nikarja.
Ko je bil Anton Martin na birmo dovolj pripravljen, ga je mati Marija poklicala k sebi in mu rekla:
„Sin moj, prejel boš zakrament sv. birme. Prost si, da izbereš za botra, kogar hočeš! Toda če me hočeš poslušati, izberi si tistega, ki najbolj obvlada katekizem.“
S tem je mati Marija svojega sina poučila, da moramo ljudi ceniti ne po denarju, ampak radi kreposti.
Anton Martin si je vzel materin nasvet tako k srcu, da je šel nedeljskega popoldneva v cerkev, ko je gospod Prač-nikar poučeval odrasle v katekizmu in prisluškoval odgovorom, ki so jih dajali. Nato je tistega, ki je najbolje odgo-
G03
varja!, zaprosil naj hi bil njegov hir-manski hiter. Kaj je njega, sina bogatega kmeta brigalo, če je bil njegov boter ubog kočar!
Ko jc bil enkrat birman, je Anten Martin dal šoli slovo in začel pomagati očetu. Nihče ni slutil, da bo mladi fant izbral pot, ki ni bila na Slomu v navadi. Samo njegova mati je bila na dnu srca prepričana, da jc Bog ničnega sina zato obdaril z umskimi darovi, da hi postal njegov duhovnik. Govorila jc v tem smislu s svojim možem Markom, toda slednii ni bil za njene želje nič kaj navdušen. Šele gospod Pražnikar je očeta omehčal. Anton Martin je smel iti v mestne šole.
Lahko si mislimo, kako je žarel materi Mariji obraz ob misli, da ho nekega dne imela sina duhovna. Ta radost ji je pomagala v njem bolečini, ki jo je občutila ob slovesu sina Antona Martina. Štirinajst let jc bil takrat Anton Martin star, ko jc odšel od doma. S seboj ie, vzel kot dragoceno prtljago materin blagoslov in njene nasvete.
Dve leti je že študiral, ko je prejel vest, da sc bo v kratkem družina pomnožila. Osem hi jih bilo potem. Pa rav-no ta osmi otrok jc zahteval od matere Marije žrtev njenega življenja. Spet se 1 e prikazal gospod Pražnikar na Slomu, to pot v poslanstvu dušnega zdravnika. Tolažil naj bi mater Marijo v njenih zadnjih urah življenja in jo pripravil na krščansko smrt.
Uboga mati! Misel na sina Antona Martina, ki je komaj dobro začel študirati, ji je oteževala odhod s tega sveta. Polna tesnobe jc prosila umirajoča duhovnika, naj ne zapusti njenega sina. In ko je prejela od njega zagotovilo, da bo rkrhel za Antona Martina, je zaprla svoje oči, medtem ko so se njene ustnice še pregibale v molitvi za njenega ljubljenega sina.
Bog jc uslišal njeno zadnjo prošnjo: Anton Martin ni postal samo duhovnik-Postal je škof katoliške Cerkve in umrl v sluhu svetosti. Vsako leto se 24. sep' tembrn spominjamo njegovega smrtnega dne.
nirkši- tia Koroškem
SEPTEMBER
4.	Vrvi petek.
5.	Prva sobota.
6.	15. nedelja po binkoštib — angelska. Kristug je v dvojnem smislu obujalec od mrtvih. Na zemlji obuja z milostjo, mrtve po duši, na sodni dan bo obudil tudi telesa za večno življenje
8.	Rojstvo blažene Device Marije. Praznujemo domač praznik, rojstni dan božje in naše matere.
10. Sv. Nikolaj Tolentinski, spoznava-lec. Doma iz srednje Italije, je zlasti poznan po svoji dobroti in preprostosti. Kljub divjim napadom hudega duha je goreče vztrajal v molitvi. Umrl je leta 1306.
12.	Presveto Ime Marijino. Ta praznik je bil uveden po zmagi nad Turki pred Dunajem (1683J. Praznik ima trojni pomen. Spominja nas enega nam najljubših imen, je pravi družinski praznik za Cerkev in obenem praznik zahvale.
13.	16. nedelja po binkoštib. Ozdravljenje bolne duše. To je osrednja misel današnje nedelje. Jezus je zdravnik bolnih duš, ponižnost pa sredstvo, kako priti do ozdravljenja.
14.	Povišanje sv. križa. Danes se spominjamo dogodka, ko so Perzijci vrnili sv. križ cesarju Herakliju leta 628, ki je potem Izročil sv. relikvijo patriarhu Zahariju. Pomen tega zgodovinskega dogodka pa je globlji: ni le preprosto dejanje izročitve križa, ampak tudi povišanje tega edinstvenega znamenja odrešenja.
15.	Sedem žalosti blažene Device MJt-ilje. Ta praznik je uvedel papež Pij VII. v spomin na svoje ujetništvo pod Napoleonom, Praznik nas opominja na načela krščanstva: kolikor bliže je kdo Gospodu, toliko bliže mOra biti križu. Marija je bila tako najbolj deležna Gospodovega trpljenja.
17.	Rane sv. Frančiška Asiškega. Čudež vtisnjenja ran sv. Frančišku Je nedvomen. Ko se je sv. Frančišek dve leti pred svojo smrtjo na gori Alverniji postil 40 dni v čast sv. Mihaelu, se mu je prikazal Serafin, ki mu je vtisnil Gospodove rane.
18.	Sv. Jožef Kupertinski, spozna-valec. Bil je frančiškan. Znan po svoj; ljubezni do Boga, revščini ln pokorščini. Bog mu je dajal mistične milosti. Pokopan je v Italiji blizu Ankone.
19.	Sv. Januarij, škof, in tovariši, mučenci. Bil je beneveutski škof. Za časa cesarja Dioklecijana je bil skupaj s tovariši mučen in končno obglavljen v Puzzuoliju pri Neaplju. Znano je, da kri sv. Januarija, ki jo hranijo v Neaplju, postane vsako leto na svetnikov god tekoča.
20.	17. nedelja po binkoštib. Prevladujoča misel današnje nedelje Je enotnost krščanstva. Misel, vredna premišljevanja.
21.	Sv. Matej, apostol ln evangelist. Bil je mitničar. Klic in pogled Gospodov sta ga spreobrnila. Kot ostali apostoli je šel po Gospodovem vnebohodu oznanjat evangelij poganom, legenda pravi, Perzom, ki so
ga mučili. Njegovo truplo je bilo prenešeno v Salerno. Dragoceni zaklad, ki nam ga je zapustil sv. Matej, je njegov evangelij.
22.	Sv. Tomaž Vilanovski, škof in spo-znavalec. Bil je škof v Valenciji v Španiji. Znan je po izredni ljubezni do ubogih. Posteljo, na kateri je leta 1555 umrl, mu je posodil nek revež.
24. Bi. Devica Marija, rešiteljica jetnikov. Ta praznik je Cerkev uvedla v spomin ustanovitve reda merce-darcev, katerih cilj je bil reševati jetnike iz rok Saracenov. Obenem Cerkev ohranja s praznikom spomin na posebno varstvo, ki jo je Marija izkazovala temu apostolatu.
27. 18. nedelja po binkoštih. Osrednja
ßjulxi
V krčmi „Pri veselih pajdaših" je bila zvečer velika moška druščina. Pili so in peli, se smejali in kvartali in hrušča in trušča ni bilo ne konca ne kraja. Marsikateri je pri pijači in kvartah v nekaj urah zabunkal, kar je s trdim delom zaslužil ves dolgi teden. Hudobec si je lahko mencal roke: toliko uspeha s svojimi skušnjavami že dolgo ni imel.
Ob mizi, kjer je bila družba posebno glasna, je sedel sredi svoje tovarišije mlad moški. Štel je nemara svojih 25 let, ali pri pitju in robantenju je bil hujši kakor marsikateri izmed starejših. Svoje dni je bil France, tako je bilo fantu ime, dober dečko. Bilo je takrat, ko je bil še doma, kjer še zdaj žive njegovi priletni starši. Danes je na vse to pozabil. Iz veselega fanta je postal pijanec in kvartopirec, ki je svoj prosti
misel le naše poveličanje. Pogled nazaj: Zahvala in izpraševanje vesti; pogled naprej: prihod Gospodov.
2 9. Sv. nadangel Mihael, Sv. Mihael J» najbolj poznan angel. Je poveljnik nebeške vojske v boju proti Luciferju in njegovim pripadnikom. Njegovo ime pomeni: Kdo kakor Bog? Je angel varuh Cerkve. On odpira nebeška vrata dušam umrlih. (Darovanski spev črne maše.l
30. Sv. Hieronim, spoznavalec in cerkveni učitelj. Rojen je bil v Stri-donu v Dalmaciji. Krščen je bil v Rimu. Odšel je v Sveto deželo, kjer je študiral hebrejsko. Njegova živ-ljejska naloga je prevod sv. pisma, ki se imenuje Vulgata.
ktukek
JOŽEF KUCKHOFT
čas zabijal v gostilni in se mešal v sle' herni prepir.
Dokaj časa je France nocoj že pil ih igral, se drl z drugimi, ko so prepevali, ali pa zbijal svoje kosmate šale. Dokaj krati so si kozarce nalili in jih v duško izpili. Marsikateri za mizo ni več vedel, kaj počenja.
Ko so tako dolgo pili in razsajali, sr
je enemu izmed druščine zahotelo je' dače. Na vsem lepem so tudi vsi drug1 začutili lakoto. Natakarica je začela n<r siti na mizo, kar je krčma premogla1 narezka in sira in kruha, lepega kruh» Z zlatorjavo skorjo. Hlastno kakor pc prej po Šilcu žganja, so segle roke zdaj po kruhu. Za hipec je v veliki gostil' niški sobi trušč nekoliko utihnil. Vsak je jedel, kolikor je mogel.
Tedaj pa je nekomu, ki je s France'
tom vred prej popival in razsajal, košček kruha padel pod mizo. France je to opazil, se sklonil in se rinil med tesno skupaj sedečimi pijanimi bratci, da bi košček kruha pobral. Ni ga sililo spoštovanje do božjega daru, da je pod m,zo iskal zalogaj, ki je padel na tla. To spoštovanje je žc zdavnaj pozabil. Zakaj pa je vendarle to storil, sam ni vedel. Nemara ga je Bog na ta način skušal odvrniti od poti, ki vodi v po-gubo.
Druščina je sprva z začudenjem, ko-likor ga je bila zmožna pri svoji pija' n°sti, nato pa z glasnim krohotom spremljala čudno početje svojega tovariša. Čemu se sklanja France za neznatnim koščkom kruha, ki je nerodi padel na tla? Saj je bilo kruha še na mizi. Pokali so od smeha in se jeli zabavati s tem, da so Francetu, ki je še tičal Pod mizo, nagajali. Podstavljali so mu noge, ga suvali s čevlji in topotali, da se jim je France komaj izogibal. Naposled se je le prikazal izpod mize s koščkom kruha v roki. Že se je hotel razjarjen pognati nad najbližjega, da bi se maščeval zaradi brc in suvanja. Tisti hip pa se je kakor po čudežu prikazala v njegovem spominu slika njegove domače hiše. Zagledal je pred seboj svojo dobro, zvesto mater, kakršno je poznal v svojih otroških letih: Kako je s svojimi vdelanimi rokami jemala iz brente moko in jo v mečkah zamesila v testo. V peči je že gorelo. In preden je hlebce jela vsajati, je za hip sklenila roke, ki ®e jih je še držalo testo, in za hipec Pomolila. Zahvaljevala se je Bogu za vsakdanji kruh, ki jim ga je danes spet Pripravil kakor že tolikokrat. In medtem, ko se je zlatila skorja in je topel vonj po novem kruhu lezel iz kuhinje Po hiši, mu je oče pripovedoval o ljubem Bogu, ki je dal semenu v zemlji vzkliti, ki pošilja veter in dež in žareče sonce, da iz nežnega semenja, ki ga je
MARIJA IZ MAGDALE
In šla je Marija z Magdale, \ obrežju
je šla
Kjer strastni valovi poklekajo beli na
tla.
In dolgo je z morjem jokala.
Galebi s0 vpili po soncu in dolgih poteh. November je zibal grmovje na gladkih
čereh.
Marija, pa nič se ni bala.
Sandale je snela, stopila v ledeno vodo Lase je razpela in srečna strmela v nebo. Marija ljubiti je smela.
K. Vladimir
kmet raztrosil v brazde, lahko zraste zlati, težki klas. Franček je bil zmeraj zraven, kadar je bila peka v hiši. Vedoželjen in veren je sprejemal vse vase, kar sta mu oče in mati pravila o kruhu. In spominjal se je, kako je mati vsakokrat z nožem zarisala križ po spodnjem delu hlebca, preden ga je načela in kako ga je navajala, da je poljubil vsak košček kruha, če mu je padel na tla. „Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga . . .“
Med tem ko so drugi za gostilniško mizo razsajali in se smejali in ga zasmehovali, so v njem vstajali vsi ti spomini. Hitro, kakor ga je obšla, ga je minila jeza nad brcami in nad roganjem lažnih prijateljev. Tiho je vzel košček kruha, ki ga je bil poiskal in pobral izpod mize, ga zavil v ruto in ga skrbno shranil v Žep.
Od tistihmal se je France izogibal krčme in kvart.. Postal je marljiv in varčen mož, ki ga skušnjave žganja in kvartanja niso več premagale. Majhen košček kruha ga je spravil s poti v pogubo na stezo, ki vodi v nebesa.
w
Človek v nadnaravnem redu
DR. IGNACIJ LENČEK
človek je po svoji duhovnosti zares nekaj velikega: je t*rona stvarstva in podoba božja. Kdor resnično človek, se tega zaveda in tako živi, da je res vedno bolj nad materialnih stvarstvom in ne vanj pogreznjen, da je vedno bolj podoben Bogu v svojem hotenju in ravnanju. V tem je velika naloga, v tem je smisel njegovega življenja. V tem Je on sam: človek, kakršen naj je po svoji naravi.
Po svoji naravi. Dozdaj smo razmišljali o človeški naravi. O tem, kar more spoznati njegov lastni razum, ko razmišlja o človeku. Vse lepša, višja, bogatejša pa se mu pokaže človekova podoba, če se zamisli v to, kar je o človeku razodel Bog sam. Odkrije se mu nekaj povsem novega, kar um sam niti slutiti ne more. Nobena človeška modrost, pa naj bi se trudila vso večnost, ne bi mogla dognati, kaj človek dejansko je, če bi mu tega ne razkril Bog. Gre za božjo skrivnost o človeku, ki je skrivnost modrosti in ljubezni. Gre za človeka v nadnaravnem redu.
Osnovna resnica te skrivnosti je: Bog je človeka že od začetka, ko ga je ustvaril dvignil v nadnaravni red.
Skušajmo zbrano in pazljivo razmisliti o tem, kaj je postal In kaj je človek, ko ga je Bog tako dvignil. S tem bomo globlje spoznali, kaj smo mi sami, kaj sem jaz in kaj si ti. Obenem bomo videli, kakšni naj zares postanemo; odkrila se nam bo nadnaravna podoba človeka, ki je naša naloga, da jo v življenju ostvarimo.
1.
Najprej moramo umeti, kaj pomeni izraz nadnaravni reti, nadnaravno, nad-narava. Večkrat uporabljamo te izraze, a morda vselej ne vemo, kaj hočejo po-
vedati.
Nad-naravno je to, kar je nad naravo. Kaj pa umemo pod besedo ,,narava' ' ?
Ta izraz ima več pomenov. Navadno razlikujemo tri.
Včasih nam pomenj naravno to, kar ni duhovno. V tem smislu so narava: nežive stvari, rastline, živali, človeško telo, zgolj čutno življenje. Po tem pomenu n. pr. angeli ne spadajo v ,,naravni" svet.
Drugič je naravno to, kar ni umetno. Tako ločimo naravo od kulture ln umetnosti. V tem smislu imenujemo „naravo“ to, kar nastaja in raste nekako „samo od sebe", neodvisno od človekovih zamisli, načrtov, posegov, medtem ko sta kultura in umetnost delo človeških sposobnosti, sad njegovega duha in njegovih rok. Tako govorimo n. pr. o naravni in umetni svetlobi, o naravnih in kulturnih narodih; tudi o ,,nedotaknjeni božji naravi".
. Drugačen je spet tretji pomen, ki je za nas važen.: naravno je to, kar ni nadnaravno. Narava kake reči nam pomeni skoraj isto, kot njeno bistvo, človeška narava n. pr. je vse to, kar človeka naredi za človeka. Njegova narava je torej v tem, da je živo bitje, ki ima telo in duhovno dušo. če ne bi imel telesa, ne bi bil človek, marveč angel, če ne bi imel duhovne duše, bi bil kvečjemu žival. Oboje sestavlja človeško naravo-Naravne imenujemo nadalje vse tiste človekove zmožnosti, ki jih ima po telesu in duši. Da raste, je naravno; da misij in hoče, da ustvarja tehnične i® druge kulturne dobrine, je naravno človeku. To vse po svoji naravi zmore. Naravna so končno tudi vsa sredstva, ki jih potrebuje, da svojo naravo in nje-
ne sile razvija do najvišje možne popolnosti, n. pr. hrana, pouk in vzgoja, kolikor gre xa tem, da razvije njegove naravne sposobnosti. Takšna sredstva mu pripadajo ,,po naravi", nanjo so usmerjena.
Nadnaravno pa je tisto, kar je več kot vse to, kar gre preko vsega tega: Preko njegovega bistva, preko njegovih zmožnosti, preko zahtev njegove narave. Je tisto, kar mu na noben način kot človeku ne pripada, kakor ne pripada kamenu na cesti, da bi mislil. Je nekaj višjega, česar po naravi ni v njem, do česar se sam nikoli ne more povzpeti, česar si sam na še tako visoki stopnji Popolnosti ne more dati. Je nekaj povsem nad njim, nedosegljivo, kar samo po sebi pripada višjemu bitju in je višjemu bitju naravno, če je tako kaj nadnaravnega v njem, je torej nujno Prejel od drugod, od višjega bitja in sicer samo in čisto kot dar, ker do tistega nima pravice, mu ne pripada, mu ne gre. S tem prejme nekaj, kar je višjemu bitju naravno, zato pa postane deležen narave tistega višjega bitja, stopi nekako na njegovo stopnjo, se s tem povzpne v krog višjega bitja, mu postane soroden.
čim višje je tisto bitje, tem višje se dvigne, večji je dar, ki ga prejme, č* pa je tisto bitje l$og sam, postane človek deležen božje narave same, stopi nekako v krog božjega življenja, v božji svet, je Bogu resnično soroden, v posebnem pomenu božji. S tem pa postane neizmerno več kot samo človek, nedoumljivo in nedopovedljivo se približa Bogu. Večjega daru mu tudi Bog be ve, nima in ne more dati. Več človek tudi z božjo pomočjo ne more prenesti. Višje kot v božje višine ne more.
2
To, kar bi brez božjega razodetja niti ne vedeli, da je mogoče, se je dejansko zgodilo: Bog je takoj v začetku, ko je ustvaril Adama, človeka dvignil v nadnaravni svet: k sebi, v svoj krog, v svoje življenje. Tu zastane človeku misel in utihne beseda: kaj to pomeni, tega razumeti in povedati človeku ni mogoče. Smo stopili v skrivnosti bož-
jega bistva in življenja, ki so nam na zemlji zaprte. Bog sam nam je do neke mere odgrnil zastor, da vsaj nekaj vemo, čeprav ne doumemo. Zbrano in tiho je treba razmisliti, da vsaj nekaj ujamemo žarkov božje luči. Ni čuda, če je za slaboten človeški razum težko prodirati v te skrivnosti! A je vredno, da se potrudimo. Saj se nas nobena reč toliko ne tiče, kot prav to, kaj dejansko po božji zamisli in in ljubezni smo.
In zopet se moramo omejiti na glavno in bistveno.
Prikličimo si najprej v spomin nadnaravno zgodovino človeštva do danes, do nas. V širokih obrisih.
Bog je ob stvarjenju prvega človeka, obdaril Adama in Evo z nedoumljivo bogatimi nadnaravnimi in mimona-ravnimi darovi, ki jih poznamo iz sv. pisma: dal mu je posvečujočo milost božjo, osvobodil ga je uporne poželji-vosti in zakona smrti, postavil ga je v raj, kjer naj bi bil zares srečen: brez katerega koli trpljenja, brez bolezni in nesreč naj bi živel, bogat notranjih in zunanjih dobrin. Tako je Bog v svoji nedoumljivi ljubezni do človeka hotel, naj bi človeštvo živelo do konca.
Adam ni prestal preskušaj«: padel je in potegnil za seboj vse svoje potomstvo. S tem je človeštvo zgubilo posvečujočo milost božjo, postalo podložno hudobnemu duhu in podvrženo grehu. Zgubilo je tudi druge božje darove: spet je zavladal zakon trpljenja in smrti, notranja poželjivost je začela kazati ln uveljavljati svojo uporno moč duhu. Bilo je še vedno določeno za nadnaravni smoter v Bogu, a človek je bil popolnoma nesposoben, da bi ga mogel doseči.
Takemu tragičnemu stanju bi bilo človeštvo prepuščeno, bilo bi zavrženo in zapuščeno, če ne bi bil Bog že v raju obljubil Odrešenika, že od tiste svoje prve obljube naprej je Bog, zaradi zasluženja, ki ga bo Kristus s svojo smrtjo na križu dosegel, dajal človeštvu milosti. Vstop v večno življenje pa je ostal zaprt vse do dejanskega Kristusovega odrešenja
f)09
Kristus je s svojo pokorščino in smrtjo na križu popolnoma zadostil Bogu za grehe človeštva. S tem je sužnost grehu odpravljena; spet je možno doseči večno življenje v nebesih: človekov končni smoter; telesna smrt bo ob koncu sveta uničena. V zemskem življenju je človek sicer še vedno podvržen zakonu trpljenja in smrti ter uporni po-željivosti, a v pravičnem človeku to nima več značaja božjega sovraštva, marveč mu je prilika, da si pridobi in veča zasluženje in večno srečo. Kristusovo trpljenje je bilo odrešilno za vse ljudi, a deležni so ga le tisti, ki si to zasluženje privzamejo.
To je današnji položaj človeštva; v tem stanju «mo tudi mi.
Poglejmo torej, kaj smo.
3.
živimo v nadnaravnem redu. Po božji zamisli človek nj zgolj človek marveč neizmerno več. Je človek, t. j. ima človeško naravo: telo, um in prosto voljo, a je deležen tudi božje narave, dvignjen v božje življenje, nekako sprejet v božjo družino, otrok božji: ,,Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo in smo otroci božji“ (1 Jan 31).
Kaj to pomeni, bomo malce' razumeli, če pomislimo, kaj to vključuje.
Najprej: Bog nas je ustvaril za nadnaravni končni smoter: za to, da bi ga po smrti, ko bomo na cilju, spoznavali ne več z zgolj človeškim spoznanjem, marveč z iste vrste spoznanjem, kakor se Bog sam spoznava. Spoznavali ga bomo v božji luči, ki nam jo bo prižgal. Neveč po stvareh in iz stvari, od daleč, kakor bi ga spoznavali v dosegi naravnega smotra, temveč naravnost, od blizu, samega v sebi: gledali ga bomo. ,,Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem sam spoznan“ (1 Kor 13, 12). Ob tolikšnem nedoumljivem spoznanju bo tudi naša ljubezen do Boga nedoumljivo velika, saj je ljubezen tem večja, čim večje je dobro in čim bolje ga spoznamo: mi pa bomo gledal; naravnost najvišje bitje, najpdpolnejšega
Boga, Dobro skmo, iz obličja v obličje-Niti za hip ne bomo mogli odvrniti svojega srca od Njega. Naše sicer tako nenasitno srce bo polno. ,„Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi, o Bog" (sv. Avguštin). Nobenega iskanja in hrepenenja ne bo več, sama sreča. Ta sreča zasluži ime: popolna blaženost. Saj bomo srečni po blaženosti, ki je po njej Bog sam blažen. Večje za nas ni Bog sam bo naša sreča Saj bo v naš* posesti, naš. Bog je duh in duhovno bitje si moramo prisvojiti, vzeti v posest, le z duhovnimi zmožnostmi: g spoznanjem in ljubeznijo. Bog bo v nas.in mi v njem. Tako združenje z Njim je najvišje, kar je mogel Bog s človekom hoteti in mu nameniti. Saj se mu da Sam sebe, na svoj, božji način. Višja popolnost za človeka ni možna, ker višjega njegove sposobnosti tudj z božjo pomočjo ne zmorejo.
Rekel sem že, da je vse to nedoumljivo. Eno Pa moremo in moramo reci; človek je nekaj velikega, zares nekaj božjega, dedič Boga samega. Vsaj malo slutimo, kaj se prav; biti deležen božje narave, to je: božjega spoznanja, božje ljubezni, božjega življenja. Zgolj naravna podoba božja, ki smo o njej zadnjič govorili, povsem obledi. Nj več le v tem, da po človeško spoznavamo i» ljubimo Boga, marveč v tem, da ga bomo spoznali in ljubili po božje, v takem i spoznavanju in takšni ljubezni, ki sta , le v Bogu lastna, čeprav v isti meri *n stopnji. Sicer bo še vedno neskončna daljava med našo podobo in Njim samim-a vendar ne bo več le človeška podoba božja, marveč božja podoba Boga 3a" mega v človeku.
Morda se redkokdaj zavedamo, kaj smo, ker premalo mislimo na to, kaj Bog z nami hoče, za kaj nas je namenil, za kaj pravzaprav smo. če pa zares mislimo na to, ne moremo drugega kot pasti na kolena pred Njim, ponižno, a ponosno se zavedati svoje vrednosti, sP°' znati, da res vse drugo, zemsko, skop»* t v nič, imeti le eno željo: do tja prit*-kjer bo vse to nad nami izpolnjeno To je: živeti iz nadnaravnega duha.
Vrhnika
4.
Bog je ustvaril človeka za to, da ta svoj končni smoter doseže. To je, smo rekli, božja volja glede človeka. Ker Pa mora človek božjo voljo izpolniti, je dolžan ta svoj namen doseči. Ni mu dado na izbiro, ali ta smoter sprejme, ali de; ne more se zadovoljit) z zgolj naravnim redom, ki ga sploh ni in nikoli ni bilo. Težiti mora za njim in ga doseči. če ne, ga ne samo zgubi, t. j. ne doseže, marveč ga zadene tudi kazen večnega pogubljenja. Nedoumljivo huda je ta kazen; a če premislimo, kaj Človek vede in hote odkloni: večno ž.iv-Ijenje božje blaženosti v nebesih, se' zdi Primerna kazen: večno trpljenje satanovega pogubljenja v peklu. Najvišje je zavrgel, zato mu gre najnižje.
Sicer pa: za ta namen nas je Bog postavil v svet, za ta namen smo torej tu. Smisel in naloga naše-ga življenja je potemtakem, da smo na poti v ta smoter. 6e nismo, je naše življenje ne-smisel: življenje ,,največjih“ ljudi, ki ustvarijo velika in ,,trajna“ dela ki jim pravimo dobrotniki človeštva, je dejansko zaman, prazno, nesmiselno, če si obenem •n v prvi vrst) ne- prizadevajo za svoj končni namen. ,.Veliki koraki izven poti“ je dejal sv. Avguštin. To doumeti, tako soditi je:	imeti nadnaravnega
duha.
A kako naj svoj nadnaravni smoter
dosežemo? Mar nismo rekli, da je nadnaravno za člloveka nedosegljivo? Zaslužimo naj ga, saj ga Bog obljublja kot plačilo, nagrado (Mt 5, 12; 1 Kor 9, 24). A s čim? Kaj je v nas vredno tolikšnega plačila?
Res, samo človek ne more ničesar. Mora bit) več, nekaj višjega. Zato ga Bog že v /.eniškem življenju dviga v božjo sfero, deli mu od svojega božjega življenja, tako da je resnično ne le stvar božja, marveč otrok božji, nekako njegovega rodu, v nekakem pravem pomenu božji. To Bog stori, ko mu podeli posvečujočo milost božjo. Ta dvigne človeka tako, da je sposoben doseči svoj končni smoter t Bogu, saj je na božji višini, saj je božje življenje v njem in to ga vodi k viru tega življenja, k Bogu.
Večno življenje zaslužimo s svojim življenjem, t. j. s svojimi deli, dejanji. Tudi ta morajo imeti božjo vrednost, da jim gre po pravici božje plačilo. Božjo vrednost pa imajo, če so naše sposobnosti, iz katerih izhajajo, nadnaravno dvignjene: tudi to štor; posvečujoča milost božja, ki prinese s seboj tudi nadnaravne podeljene (vlite) kreposti, če je človek v milosti, imajo torej njegova dela božjo vrednost, so zaslužna za nebesa, če pa ni, pa tudi zaslužnih del ni.
še več; posvečujoča mlost ne le uspo
sobi človeka za božji svet, temveč mu daje tudi pravice otrok božjih. Res je ves nadnaravni red zgolj dar božji, vendar daje Bog tistim, ki jih je po milosti sprejel v svojo družino kot sinove, pravico do vseh dobrin nadnaravnega reda, tudi do večnega življenja.
Edini smisel človeškega življenja, smo rekli, je, da je na potu v večno življenje. Na potu pa je, če je v milosti. Torej je smisel človeškega življenja: biti v posvečujoči milosti božji. To je jasna resnica. Se je zavedamo? Mislimo na to, da je naše življenje nesmiselno, če nismo v milosti? Da mora biti prva naša skrb milost? Da moramo prej žrtvovati vse, kakor pa, da bi jo zgubili? Zgubimo pa jo s smrtnim grehom. Ni to zadeva zunanjih, naloženih zapovedi, marveč zadeva našega osebnega življenja, našega „biti ali ne — biti“. Kdor res nadnaravno misli, kdor je prežet pravega duha, se bo živo zavedal te resničnosti. Zadela in prevzela ga bo do dna.
Ob tem se nam pokaže še z druge strani, kako je človek tudi na zemlji podoba božja: božje poteze nosi, saj je otrok božji, deležen je narave, ki jo ima Bog, življenja, ki polje v Bogu. Bolj podoben Bogu človek tu na noben način ne more biti! Ta božja podoba smo v milosti. Brez nje pa skaza te podobe, bolj podoba satanova.
5.
Po Adamu izgubljeno milost nam je Bog zopet dal po Jezusu Kristusu: „Zakaj Njegovo delo smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela" (Ef 2, 10). To je novo, drugo nadnaravno stvarjenje v Kristusu, človek je: nova crea-tura, nova stvar: „Oblecite novega človeka!“ kliče sv. Pavel (Ef 4, 24).
Osnovna postava v tem novem stvar-stu pa je: „Nihče ne pride k Očetu razen po meni“ (Jan 14, 16), po Kristusu.
Njemu je dal Oče vso oblast v nebesih in na zemlji (Mt 28, 18), tudi oblast določati pot in načine, kako bo božje življenje milosti v nas nastajalo in ra-
slo. Kristus je določil zakone milosti, ki jih poznamo: prvo božje življenje prejme človek le v zakramentu »L krsta; zgubljeno dobimo nazaj le v W-kramentu sv. pokore in odvisno od njega: „ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi" (Jan 6, 53). Delitev milosti je navezana na Kristusove zakramente. Tam je njih vir. Tako tesno je povezana milost s Kristusom, da mora pripadati njegovemu mističnemu telesu, Cerkvi, kdor jo hoče doseči. Zato zakrament sv. krsta ne le naredi človeka za otroka božjega, marveč tudi za uda Cerkve. Njej je izročil nalogo, da upravlja vire milosti, njej je zapustil resnico nadnaravnega reda, njej izročil skrb za nas, da nas vodi k Bogu, njej zaupal svojo daritev Nove zaveze, ki je z njo vse milosti zaslužil. Le po njem jih zato prejemamo, le po njem postajamo otroci božji.
Pa še v drugem pomenu je res, da le po Kristusu pridemo k Očetu. On je pot, resnica in življenje. Po svoji osebi, svojem nauku in življenju. Le po Kristusu, ob njem, za njim drži pot k Očetu. On ni samo k Bogu dvignjen/ marveč je Bog. Bog in človek. „Kajti v njem biva vsa polnost božanstva telesno in vi ste postali deležpi te polnosti v njem“ (Kol 2, 9). Kot Sin božji je najPopoinejša podoba Očeta in tako kot učlovečena Beseda vzor božje podobe za nas. Novega človeka je Bog določil, „naj bo podoben njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati“ (Rim 8, 29). Po milosti otrok božji ima nalogo, da tudi sam živi kot otrok božji, t. j. da ostvari božjo podobo v svojem življenju na najpopolnejši način. Ta pa je: (la nosi ta podoba na sebi poteze Jezusa Kristusa. To podobo Jezusa Kristusa pa ostvari v sebi, če se navzame mišljenja Kristusovega in živi po njegovi podobi: po vzoru njegovem in nauku.
V polnem pomenu je torej človek: otrok božji, ki je tudi drugi Kristus.
To je končno nadnaravna podoba človeka: kaj je in kaj naj bo. Naš ideal, za katerim se stegujmo. Naša naloga.
V SENCI KRIŽA
Sredi septembra obhaja sveta Cerkev dva praznika, \i z njima poveličuje vzvišeno skrivnost \riža m z njim združeno skrivnost bogovdanegu trpljenja. Sta to praznil^ povišanja svetega Križa, 14. septembra, m spomin sedmerih žalosti preblažene Device Manje, 15. septembra.
Prvi praznik, nos spominja na sledeči zgodovinski dogodek• Okrog leta 614 so Perzija napadli bi antinsko cesarstvo, zavzeli mesto Jeruzalem in kot vojni plen odnesli s seboj tudi Kristusov f^riž, k' je stal na golgotsip skali v cerkvi božjega groba, sezidani po sveti cesarici Heleni. Po 14 letih je cesar Heraklij Perža-ne premagal in dobil zopet nazaj sveti križ. Staro izročilo pripoveduje, da je Heraklij, ves v vladarskem sijaju in z zlato krono na glavi, vzel sveti J(ri£ na rame in ga hotel ponesti na Kalvarijo. Ko pa je prišel s križem do mestnih vrat, ni mogel več naprej, naj si je še tako prizadeval. Presenečen nad tem skrivnostnim zadržkom, je dobil od jeruzalemskega škofa sv. Caharije sledeče pojasnilo:	,,0 cesar, nikakor ne boš
mogel križa Gospodovega ponesti v tem sijaju na Kalvarijo, kamor ga je naš Gospod nesel ubog in ponižen." Cesar je ponižno odložil svoja cesarska oblačila •n šel bos s križem na rami proti Kalvariji. In glej, nobene ovire ni več čutil ter je sveti l(Wž zopet zasadil na njegovo mesto. Tako je bil sveti k.riž ta dan po višem.
Drugi praznik je posvečen spominu Marijinega bogovdanega trpljenja, k‘ ga
ALOJZIJ KOSMERLJ
je sveta Cerkev slavila ž: na cvetni pe tek, le da je bila tedaj vsa potopljena predvsem v Manjino trpljenje pod kri' že m, ta dan pa se spominja vseh Marijinih bolečin, k’ jih je s Kristusom združena Pretrpela.
Duhovna misel obeh praznikov je čudovito lepo izražena v vstopni pesmi prazmških maš, kier Cerkev na dan povišanja sv. kyiža s sv. Pavlom Igliče: ..Treba se nam je i vlivalih v križu našega Gospoda Jezusa Kristusa, v klenem je naše zveličanje, naše življenje in vsta-enje; po katerem st»o bili odrešeni in osvobojeni ...	(Gal 6. 14). Js[a praz-
nik žalostne Matere božje pa bere Cerkev besede iz Janezovga evangelija- o Jezusovem križanju: ,.Stale pa so poleg križa Jezusovega njegova mati in sestra njegove matere Marija Kleofova, in Saloma m Marija Magdalena." (pgl. 19).
kfa.) bo torej duhovna misel tega meseca posvečena svetemu križu, znamenju našega odrešenja in podobi trpljenja, saj senca križa pretresljivo zakriva sedanje čase m naše lastno življenje.
SVETO ZNAMENJE ODREŠENJA
N* ga znamenja k1 bi bilo Kristjanu bolj sveto kot je znamenje križa, J^la kr> žu je naš'Zveličar za nas umrl. J(ri£u nam je zaslužil odrešenje m z njim vse milosti, k' so nam potrebne za zveličanje. Zato skazuje verni kristjan svetemu kri žu največje spoštovanje, najglobljo hvaležnost in zvesto ljubezen. Jsjajbolj pn dejo vsa ta sveta čustva napram svetemu križu do izraza na veliki petek, k°
ga sveta Cerkev razkriva pred očmi vernega ljudstva m vsa prevzeta kliče:
,.Glejte les /(riža, na katerem )e viselo zveličanje sveta. Pridite, molimo!“
Komaj smo se rodili na svet, so nas zaznamovali s tem znamenjem. ]e prvo znamenje, /(i krčanska mati črta na čelo otro\a, k' 9,a ie rodila. V obredih svetega krsta nas je duhovnik ponovno prekrižal, da je s tem svetim znamenjem pregnal hudobnega duha in potrdil našo pripadnost Kristusu. Po krstu K postal sveti \riž naš vsakdanji tovariš in spremljevalec. S svetim prižem začenjamo in končavamo naše molitve; z njim se zaznamujemo v skušnjavah in nevarnostih; z njim spoznavamo svojo vero v Križanega in v presveto Trojico. Želja svete Cerkve je, da bi vselej, kadar se pokrižamo, stala pred našo dušo Golgota s svojo pretresljivo tragiko in s svojim globokim pomenom.
Kjerkoli srečamo Gospodov /(riž, povsod nam je njegova podoba kakor m0' gočen pridigar, ki nam govori o Kristusovi ljubezni in o silni cen 1 našega odrešenja. Kristjan ne gre nikoli mimo /(riža, ne da bi se mu odkril, ga pozdravil in počastil. Presveto je to znamenje, da bi ga mogli in smeli prezirati.
V krščanskih domovih je bil sveti križ vedno na častnem mestu. Tja rožnem vencu ga nosijo verni ljudje s seboj, prša si z njim krasijo. Tjaša slovenska domovina je bila nekdaj vsa posejana s križi-V senci tega znamenja je potekalo dolga stoletja življenje našega naroda.
ZASTAVA NAŠEGA KRALJA
Cerkvena pesem poje o svetem /(rižu: ,,Kraljevo znamnje, križ, stoji, bandero glej vihrati!“ V vseh časih krščanstva je sveti /(riž bil vez edinosti in bojni prapor zvestih f(ristjanov. Kristusovi sovražniki se ne motijo, k° v besnem sovraštvu preganjajo m rušijo to sveto znamenje borbe in zmage. Satan s svo-
jimi zavezniki je nepomirljiv sovražnik križa; povsod mu je odveč, zato ga meče iz šol, iz uradov, iz bolnišnic, s pokop* lišč, z javnih potov in trgov. Sovražnik1 križa ne strpe njegovega pogleda, njegove podobe, ker 1- ti ha pridiga /(riža ena sama strašna obsodba njihovega življenja. Križ govori o ljubezni, o odpuščanju, o odpovedi, o žrtvi; govori o bo-govdanem trpljenju in večnem upanju. Kaj pomeni vse to hrezbožnikom, J(i mislijo le na sovraštvo in maščevanje in na grešno uživanje? Zato njihov strašni bes in njihov 1{lic- Proč s /(rižem/ Boje se njegovega vplivu, ker podzavestno čutijo njegovo zmagovito moč.
T(am pa je /(riž sveta zastava našega Kralja, ki vihra pred nami v naših skušnjavah in borbah in nam je poroštvo naše /(ončne zmage nad vsemi sovražniki našega zveličanja. Z vso globino vere delimo s sveto Cerkvijo njeno zmagoslavno zaupanje v moč svetega križa, izraženo v dnevnih molitvah praznika njegovega povišanja'- ,,To znamenje Z(ri' ža bo žarelo na nebu, k° bo Gospod prišel k sodbi. Vsakdo, ki bo vanj veroval. ne bo pogubljen, ampak bo imel večno življenje
Ob teh klicih človek občuti to, kar )e tako lepo izrazil sveti Janez, f(i piše v svojem 1. pismu (\ 5): ,,To je zmaga, ki premaga svet: naša vera.“ Vera v Jezusa Kristusa in to križanega (prim. 1 Kor 1, 23).
Za vsakogar od nas bo ta zmaga nad svetom in njegovim poželjenjem dopolnjena tedaj, k° bomo s križem v rok1 odhajali v večnost. Kako lepa in sladka mora biti smrt v družbi svetega /(riža1 Kako mora občutiti verni kristjan v svoji zadnji uri vso sladkost vere in večnega upanja, Z(o umirajoč poljublja to sveto znamenje odrešenja m poroštvo večnego življenja. Jsjad njim se pač v polni men uresničujejo besede Skrivnega razodetja,
hier je rečeno'- ,,Blagor mrtvim, \ateri umrjejo v Gospodu“ (14, 13).
PODOBA NAŠEGA TRPLJENJA
2 imenom \riž je naš Gospod Jezus Kristus poimenoval vse vrste težav in bridkosti, \i nas v tem življenju zadevajo. Rekel je' ,,Čc hoče \do hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj \rii ter hodi za menoj“ (L\ 9,23). Da mu je prav podoba križa služila za oznako naših vsakdanjih dolžnosti in bnd\osti, nam daje slutiti, kako živo mu je vse življenje stal bred očmi njegov tež\i, strašni \riž s Kalvarije, na katerem mu je bilo določeno za nas trpeti in umreti. Od prvega trenutka svojega življenja dalje se je s Polno zavestjo in s srčnim hrepenenjem pripravljal na to svojo krvavo žrtev, \i jo je sam imenoval svoj \rvavi \rst.
Ajam je \riž težak in beseda o njem grenka. Ali vsi čutimo, da spada križ k bistvu našega vsakdanjega življenja, tako \a\or vsakdanji kruh. Tomaž Kemp-can je v svoji Hoji za Kristusom napisal prelepo poglavje o ^raj/evi poti svetega križa (11/12). Tam pravi - ,,JsJi druge poti do življenja in do pravega notranjega miru razen poti križa in vsakdanjega zatajevanja. L/redi irt uravnaj vse, kakor veš in znaš, videl boš, da boš moral vedno kal trpeti, rad ali nerad, in tako boš vedno našel \riž Ali boš trpel telesne bolečine, ali pa dušne bridkosti. Križ je vedno pripravljen in te čaka povsod. Beži. kamor hočeš, ubežal mu ne boš."
Zemlja je solzna dolina in nad nami vsemi se uresničujejo besede velikega trpina Joba: ,,Človek, iz, žene rojen, le malo časa živi in je prenapolnjen z bridkostmi" (14, 1). Cerkveni govornik naših dni kliče: ,,0 zemlja, ti stara zemlja, če bi te mogel stisniti kakor gobo, kaj drugega bi priteklo iz tebe k°t krt in solzei1“
Ker je trpljenje nujni in neizbežni zakon našega življenja, razglašen po Bogu nad vsem človeštvom po izvirnem grehu naših prvih staršev, bi bilo nespametno in brezplodno hrepeneti na tem svetu po popolni in trajni sreči. Te ni še noben umrljiv človek v tem življenju dosegel in je ne bo. Veliko modrejše in zveličavne jše je torej s križem se sprijazniti in ga skušati razumeti.
Poslušajmo zopet Tomaža Kempčana: ,,NJ zveličanja duši n; večnega življenja razen v križu. Ako voljno nosiš svoj križ, bo tudi tebe križ nosil in te privedel do zaželjenega cilja, kjer bo namreč konec vsega trpljenja, dasi ga tukaj ne bo. Če ga nevoljno nosiš, si nalagaš breme ter se še bolj obtežuješ, nositi ga pa vendar moraš. Ako se znebiš enega križa, najdeš gotovo drugega in morebiti še težjega. Vse življenje Kristusovo je bilo kr’ž in trpljenje; in ti iščeš zase miru in veselje? J\[osi torej, kot dober in zvest služabnik Kristusov, srčno ^riž svojega Gospoda in našel boš mir.“
In sv. Magdalena Zofija Barat pravi: ..Kjer je !(riž, tam najdeš Jezusa ... V vdanem trpljenju daruje duša svojemu Bogu naivečjo daritev. Kalvarija je kraj. ki je najbližji nebesom. Kdo se bo mogel pritoževati nad svojim trpljenjem, če gleda na križanega Jezusa, na žalostno Mater božjo pod križem!1 K Bogu se gre samo skozi trpljenje. Kadar Jezus kak° dušo ljubi, ji da kakor Mariji, kakor Magdaleni, kakor ljubljenemu učencu prostor pod križem. S prižem se slavi Bog. se poveličuje njegovo ime; 1{riž je pečat ljubezni.“
Časi trpljenja so časi božjega obiskovanja. Trpljenje je kakor plu8. k1 dušo preorje, da postane sprejemljiva in plodna za seme božje milosti. Tvfič človeka bolj ne poglobi in ne poplemeniti ^aJfor trpljenje.
Morda bomo vzdihnili ob teh velikih mislih'- ,,0. kako je vse to lepo pove-
dano, a kako težko je vse to v življenju izpolniti!“ Pa je vendar vse to rečeno m zapisano za vsakega in za vse, \i žive iz vere in v luči vere gledajo na življenje, njega trude in težave. In ne poza' btmo, da z voljnim prenašanjem \riža odplačujemo svoj dolg, \i nam ga potem na drugem svetu ne bo treba več plačevati. In \do je brez dolga pred svetim in pravičnim Bogom, \\ bo enkrat naš sodnik? Tudi naj nas tolaži misel, da nas Bog prav s trpljenjem obvaruje mnogih skušnjav in žalostnih padcev, k° s križi dviga naše misli k nebeškim že Ijam. Trpljenje je tudi ona skrivnostna sila. oni s\rivni Capital milosti m moči, Jv koristi vsemu svetu in pospešuje zmago božih načrtov. Kdo bi mogel povedati, kak° trpljenje pravičnih tolaži božjo jezo, zadržuje ro\o božjega maščevanja, pomaga Cerkvi v njenih borbah. Koliko človeške zlobe odtehta pred Bogom era sama kaplja nedolžno prelite \rvi, ena sama solza iz očesa pravičnega!
Če nas Bog obiskuje s \riži, ne dela tega t' svojo zabavo. Pri vseh preizkušnjah, k* mii jih Pošilja, se da voditi le svoji neskončni ljubezni. Je ta ljubezen često trda, k°kor i- trda ljubezen očeta m matere, k’ peljeta otroka pod zdravnikov nož. Pa vemo, da mu hočeta le dobro. Tako tudi Bog. Je kakor vinogradnik, \i trto obrezuje, da bo rodila več sadu. Je \a\or mlinar, ki ne spušča vode trpljenja razen za to. da se zavrti kolo njegovega mlina. Mi smo često vsi prestrašeni nad silo in šumom valov, ki jih sprosti m mislimo, da bomo utonili, da bo vse strto in uničeno; Pa ni tako. Bog hoče le mleti, hoče, da postanemo dobra mo\a za dober kyuh v njegovih rokah... (Veuillot).
Predajmo se torej v svojih težavah in križih svojemu Bogu s popolno vdanostjo in popolnim zaupanjem. Tsjaj se vedno v vsem zgodi njegova sveta volja. Je često na videz trda, a je vedno sveta
— tako je rekel rajni bogoslovni profesor dr. Janez 'Zore, k1 ie prebil čez 20 let svojega življenja v popolni ohromelosti-Človeku se je streslo srce od ganotja, ko jr videl tega učenjaka, k' nam je pisal ..Življenje svetnikov“ in bi nam mogel napisati še toliko čudovitih del, kako je ves sključen in brez vsake moči potrpežljivo in vdano trpel. Če verujemo v skrivnostno poslanstvo trpljenja, smo gotovi, da to njegovo navidez brezplodno življenje m bilo prazno, ampak neizmerno bogato.
KAMEN SPOTIKE
Ko tako v luči vere premišljujemo skrivnostni pomen in namen Jeriča, se ne moremo izogniti nekemu nemiru, k' se nas polašča, ko vidimi okrog sebe ljudi, ki se za Boga nič ne menijo, ljudi brez vere, brez morale, pa polne uspehov v svojih podjetjih. So zdravi m nasmejani so bogati, spoštovani in ugledni, da se zdi, kot bi jim cel svet, z vsem svojim razkošjem in bogastvom, ležal hrt nogah. Dobri ljudje pa, \i resno skušajo živeti po božji volji in se trudijo za kre' post, so v večnih frizih in težavah, da se jim grešniki škodoželjno posmehujejo, češ'- ,,Kaj vam koristi vaša vera7“
Je to velik m oste'- J(amen spotike, k' je vznemirjal ljudi vseh časov in jih vznemirja danes in jih bo vznemirjal do konca. Kaj reči na to?
ISJajprej je dobro pomisliti, da mi srečo grešnikov često zelo pretirano in enostransko ocenjujemo. Gledamo le na zunanjost, \ot da bi bila vsa sreča človeka lr v bogastvu m slavi, v zdravju m izobilju. TJič n: mislimo na njih notranjost, k> je često sedež najgrših strasti m polna nemira. Ali moremo imenovati srečnega člove\a, k1 mu )e srce kak°T jama razbojnikov in resnični pekel7 V tem pogledu Bog globlje gleda. k° Pra' vi’- ,,Brezbožniki nimajo miru.“ Kolik0 skrbi, koliko strahu, koliko notranjih stisk morajo prestati, k° neugnani hlepe p°
uresničenju svojih nenasitnih želja m načrtov. In l(o!il{0 žalosti, jeze in razočaranja, l(o se jun vse ne posreči. In vedni trepet, da se jim vse prevrne m propade. Ah, \oli\o trnja je na njih potih!
Pa recimo, da je ta zgornja slika pretirana. da so grešniki v resnici srečni >n zadovoljni ob uspehu svojih podvigov. Ali smemo Boga dolžiti krivičnosti, če pm naslanja fo zemeljsko srečo7 Ah m za vsem tem ona neskončna božja pravičnost. ki ne samo hudo J(aznu;>, ampak tudi dobro plačuje1 In ni morda prav v tem blagostanju in sreči grešnikov božje plačilo za ona dobra dela, k' so jih grešniki v življenju storili7 Težko je namreč reči in misliti, da je kak človek na zemlji. k] hi nikdar ne storil nič dobrega. Ta dob*a dela grešnikov nimajo zasluženja za nebesa, ker niso storjena v stanu posvečujoče milosti božje, brez katere je človek nadnaravno mrtev. Bog pa je neskončno pravičen in noče. da bi mu grešniki pri sodbi mogli kaJ očitati. Zato jim njih naravno dobra in zaslužna dela plačuje na tem svetu z zdravjem, z uspehi, z dobrinami torej k1 so v očeh sveta velike in največje, v očeh božjih in v luči vere. k' gleda v večnost, pa so majhne, minljive in ničeve, prav po besedi Jezusovi, k' pravi: ,,Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mi 16, 26).
Velika preganjalka ^atoliš^e Cerkve. angleška kraljica Elizabeta, je nekoč izrazila strašno željo'- ,,Če bom vladala Štirideset let, se odpovem nebesom." Prvi del želje se ji j? izpolnil; gorje, če se ji K izpolnil tudi drugi.
če na dogodke življenja in na porazdelitev dobrin po remiji gledamo v tej luči vere. ii bili res nespametni, če bi grešnike m brezbožnimi; za njih bežno zemeljsko srečo zavidali. Srečni so v svojo nesrečo. Zato blagor človeku, k1 ga Bog že na tem svetu ponižuje m spo-
kori, k^r je prav v tem upanje, da mu bo v večnosti milostno prizanesel. Kar se ni, na kakfšen koli način, dotaknilo križa, se ne bo rešilo.
Zato je v primeri z navidez najbolj srečnimi grešniki pravični v svojih stiskali in l(rižih neprimerno srečnejši, zakaj njegova vrst je čista, njegova duša polna tolažbe m večnega upanja, k' se naslanja ve Jezusovo obljubo '■ ..Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil. Vi bosta žalovali ali vaša žalost se bo spremenila v veselje m vašega veselja vam ne bo nihče vzel" (Jan 16, 2- 23). *
Zaključimo 'o razmišljanje s Tomažem Kempčanom, k1 ž: v omenjenem poglavju o Jv'aljevi poti l(riža tako lepo pravi'- ,,Hič ni Bogu prijetnejšega, nič zate boli zveličavnega na tem svetu, kakor voljno trpeti za Kristusa . . . Ko bi bilo za zveličanje budi kai boljšega m k°ristncjšega kdk°r trpeti, bi bil Kristus gotovo pokazal z bes-do in dejanjem. Toda on oči to opominja učence, ki so šli za njim, in vse, l(‘ hočejo hoditi za njim, naj nosijo svoi kr<ž.‘'
Ko senca križ-a zagrinja naše romanje skozi dolino solza, glejmo na križanega Gospoda in vi žalostno Mat-’r božjo v njunem hogovdanem trpljenju in ju prosimo s slavospevom praznika Marijinih bolečin'- Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce. Daj mi, da bom vse življenje rad premišljal to trpljenje, k° Je umiral hožii Sin In k° smrt telo mi vzame, dušo mojo naj objame večne slave rajski dom.
Družina župana v mestu Oolgeuu na Flamskem (Belgija) je dala misijonom svojevrsten prispevek. Od 9 otrok de lujejo štirje v Belgijskem Kongu, na daljna dva sta delovala na Kitajskem. Enega so >e izgnali, drugi pa Se hira v rdečih zaporih.
AJdd clvajlet mi j o no v yiiiem je ptejel
VINKO LOVŠIN
Med najbolj znane osebnosti v Severni Ameriki lahko štejemo pomožnega škofa mons. F ul ton j. Sheena. Star je 57 let, Irec po rodu, študiral je filozofijo in teologijo v Louvainu v Belgiji, v Rimu, na Sorboni v Parizu in v Oxfordu v Angliji. Napisal je lepo število filozofskih in teoloških knjig Več let je bil profesor filozofije na katoliški univerzi v Washingtonu. Najbolj pa se je proslavil s svojimi radijskimi govori. Tako je n. pr. leta 1946, ko je poslušalcem ponudil, da bo vsakemu poslal rožni venec, če ga še nima, dobil kar 50.000 prošenj, katere je seveda tudi izpolnil. Računajo, da je od leta 1930, odkar nastopa v radiju in televiziji prejel nad 20 milijonov pisem. Posebno pogosto se obračajo nanj razni ločenci, ki ga vprašujejo ra svet, kako bi zopet uredili svoje zakonsko življenje. Vendar ne smemo misliti, da gre tu za kakšne površne, senzacionalne rekorde. Da zna mons. Sheen zgrabiti na globoko, se vidi iz tega, da je ravno on spreobrnil lepo število imenitnih Američanov, med katerimi so najbolj znani: polkovnik Horace Mann, liberalni pisatelj Heywood Broun, znani tovarnar Henry Ford ml., članica kongresa Cläre Boothe Luče, časnikar Louis F. Budcnz, finančnik John Moody in neštevilno drugih znanih, še več pa neznanih oseb. Zelo veliko se je mons. Sheen ž.e od začetka udejstvoval v socialnem skrbstvu. Tako mu njegovi prijatelji darujejo lepe vsote, katere deli revnim, pomaga du bovškim kandidatom, ustanavlja in vzdržuje cele bolnišnice kot n, pr. bolnišnico za zamorske žene v Mobile itd. Tako močna osebnost, kot je pomožni škof Fulton J. Sheen ima kajpada velik vpliv na vso javnost. Toda začel je svo-
je javno delovanje že kot mlad fant, danes pa njegovo ime poznajo po vsem svetu.
Poglejmo nekaj značilnih, kratko opisanih dogodkov lz njegovega življenja.
Ko je stanoval v pen.zionatu v Parizu, je naletel na žensko z žalostno preteklostjo, že je bila poskusila samomor, pa ul uspela. Zato je poskušal» drugič. Ko je mladi duhovnik Sheen za to zvedel, je vse poskusil, da jo odvrne od tega. Toda znal je le nekaj besed francosko, ona pa ni znala angleško. Zato je s težavo in s pomočjo slovarja sestavil stavek:
„Obljubite mi, da ne boste Izvršili samomora predno poteče devet dni." žena je obljubila. Tekom osem dni je vsak dan prihajal mladi duhovnik k njeni bolniški postelji. S pomočjo slovarja ji je govoril o Jezusu, o veri, o duši. Toda predvsem je goreče molil zanjo Deveti dan je ta nesrečnica prejela sveto obhajilo in bila rešen».
Drugič, že v Ameriki. Ko je nekoč prihajal iz študija, kjer je imel radijsko konferenco, se mu je približal» neka žena ter mu izzivalno rekla: „Sem brezbožna.“
„Dobro," je odgovoril P. Sheen po-nolnoma mirno, „nudim vam stavo . .
,,Stavo?
„Stavim 10 centov, da mi ne boste znali odgovoriti na tri vzroke, vsled katerih je kdo lahko brezbožen."
še pred potekom enega leta se J« žena dala krstiti. . .
* * *
Mons. Sheen zna odgovoriti na lzei-vanje, pa zna tudi izzivati.
Koncem leta 1946 je slučajno »M
Do Previdnosti	prehodil mestni
okraj, kjer je stanoval slavni violinist Fritz Kreisler, škof ga je poznal le bolj Do imenu. Potrkal je na vrata in Kreisler z ženo ga je povabil na čaj. Govorili so o mnogočem, toda mons. Sheen je dobro vedel, kaj dela. Po štirih mesecih, na cvetno nedeljo sta oba prejela Prvo sveto obhajilo.
*
„Pustimo modrovanje,“ mu je rekel eden njegovih gojencev, „govorite nam raje o veri. . .“
Duhovnik ga je začudeno pogledal ln tnu odgovoril:
„Toda vera je odvisna od razuma. Kdor postane veren, ne da bj premislil, zelo lahko konča s tem, da veruje v karkoli. Cerkev ga ne bo sprejela v svoje naročje, ako se ni potrudil, da bi vse globoko premislil in dozorel kar moč popolno v problemih, ki ga srečavajo.“	•
Tako dieto predpisuje takim kot je bil Henry Ford mlajši. Taki so pravi originali in jih je cela vrsta.
Med njegovimi spreobrnjenimi ovčicami jv najbolj slavna Klara Bootlie Luče, Pisateljica knjige „Femmes“ jn ne le pisateljica in periodistka marveč je tudi žena Henry Luceja, direktorja velikih listov „Times“ in „Life“. Bila je tudi dolgo dobo narodna poslanka, sedaj je poslanik VSA pri ital. vladi v Rimu. V znamenitem popisu svojega spreobrnjenja, ki je slavospev Milosti, pripoveduje Klara, kako se je bila že od svoje mladosti vrgla v iskanje absolutnega. Prebredla je vse znane ,,-izme“, celo Einsteinov relativizem, pa ni našla miru svoji duši. V tem izgubljenem času je izgubila tudi edino svojo hčerko, prepotovala bojišča in taborišča smrti v Evropi, kar jo je še bolj izravnotežilo. Ko je kriza dosegla svoj višek, je telefonirala jezuitskemu patru, ki ji je svetoval, naj stopi v stik s P. Sheenom. Ta ji je postal odtlej nedosegljiv vodnik. Takole piše ona:
„Prav res je, da on zaneti ogenj In luč. Nikdar še nisem poznala moža, ki
bi bil tako potrpežljiv, pa obenem tako nedostopen, tako poetičen in obenem tako praktičen, tako iznajdljiv ter istočasno tiako pravoveren. Naj se je že reklo kakor koli o njem, zagotavljam, da n j v njem nič posebno hipnotičnega. To kar hipnotizira njegove spreobrnjence, je nov in nenavaden prikaz Resnice, Ljubezni in Večnega življenja.
* * *
Ko je L. Budenz, odgovorni urednik „Daily Worker“ (komunistični dnevnik v New Yorku), leta 1936 napisal, da komunizem in katolicizem nista nespravljiva, ga je mons. Slieeu povabil na kosilo ter mu rekel:
„Vi se zelo motite Med komunizmom in vero je nespravljivost radi 124. člena komunistične Ustave.“
„Kaj pa pravi člen 124.?“ je vprašal Budenz začuden.
,,-Nisem vas povabil, da razpravljava o komunistični ustavi, marveč da vam govorim o brezmadežni Devici.“
In poldrugo uro je duhovnik govoril časnikarju o Mariji, Materi božji.
Devet let je minilo, ne da bi se bila še kdaj srečala, toda P. Sheen je pri vsaki maši molil za Budenza. Slednjič je leta 194 5 Budenz kav naenkrat zaprosil P. Sheena, naj ga pouči o veri. Nekaj mesecev pozneje so se »preobrnili on, žena, in vsa njegova družina.
„Ako je molitev mogla privabiti enega komunista v hlev sv. Cerkve,“ pravi mons. Sheen, „zakaj bi ne mogla pritegniti vseh komunistov?"
* * *
Mons. Sheen ogromno žrtvuje za duše On je v resnici „mož žareče vneme". Koliko pa mi skrbimo za duše bližnjih?
Seveda, pot fin pa žv!
..Koga želite?“
„Gospoda poročnika!"
.,Kaj hočete od njega?"
„Gre za nek dolg!“
„O, je odpotoval na vojaške vaje!" (nadaljuje) .....ki sem mu ga mi-
slil plačali!“
„Pa se je že danes zjutraj vrnil. Ga pokličem takoj!“
MARIJA
DARUJE
JEZUSA
DR. MIRKO GOGALA
„Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mozesovi postavi, «o ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor Je pisano v postati Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu,“ in da bi dali v daritev „dve grlici ali dva golobčka,“ kakor je rečeno v postavi Gospodovi“ (Lk 2, 22—24).
Da bomo lahko ta prizor razumeli v Vsej njegovi pomembnosti, moramo predvsem jasno razlikovati, da je šlo tukaj za izpolnitev dveh, samo po sebi popolnoma različni,i predpisov: očiščevanje Marijino in darovanje Jezusovo. Iz Lukovega pripovedovanja namreč to na prvi pogled ni tako dobro razvidno.
OčIšc KV AX .1E MA 111,11 NO
Po Mozesovi postavi (3 M oz 12. 1—8 l je žena, ki je rodila dečka, bila prvih sedem dni po porodu obredno nečista in se je zato morala izogibati vsakega občevanja z ljudmi. Osnij dan je bil otrok obrezan, materi pa še nadaljnjih tri in trideset dni ni bilo dovoljeno dotikati se svetih reči in ne stopiti v tempelj, štirideseti dan pa je morala v Jeruzalem na očiščevanje.
Tam je darovala enoletno jagnje v žgalno daritev in enega golobčka ali grlico v spravno daritev, « čimer se je tešila svoje obredne nečistosti. Revežem je namesto jagnjeta in golobčka bilo dovoljeno darovati samo dva golobčka ali dve grlici 0° je bila rojena deklica, je mati smela v tempelj šele osemdeseti dan po porodu. Ostali predpisi pa so bili isti.
štirideset dni po rojstvu Jezusovem so so torej Mariji ..dopolnili dnevj njenega očiščevanja", V spremstvu Jožefovem, ki je bil kot poglavar sv. družine odgovoren, da r-e postava točno Izpolni, je Marija prišla v tempelj. Preko dvora poganov je šla v dvor žena in se po petnajstih stopnicah povzpela do Ni-kanorjevih vrat, ki so jim rekli tudi Lepa vrata. Skozi nje se je prišlo v dvor Izraelcev, kamor pa je bil vsem ženam vstop strogo prepovedan. Zato se je sveta Družina ustavila pri Lepih vratih, kjer jih je sprejel duhovnik, ki je tisti teden vršil službo. Poškropil je Marijo s krvjo darovanih živali in izgovoril nad njo predpisane molitve. Potem mu je Marija izročila o ve grlici (ozirom» dva golobčka), ki ju je duhovnik v
njenem imenu sežgal ua oltarju. Ker Marija ni darovala jagnjeta, je to oči-vlden dokaz, da je bila sveta Družina zelo revna,
Marija je spočela od Svetega Duha, zato je postava očiščevanja seveda ni vezala. Vendar se ji je kljub temu prostovoljno podvrgla. Hotela je biti tudi v očeh ljudi prosta vsake sence obredne nečistosti in obzirno je na ta način prikrila skrivnost deviškega spočetja. Poleg tega nam je dala prekrasen zgled globoke ponižnosti in tankovestne pokorščine.
DAROVANJE JEZUSOVO
To je bilo drugo, kar se je moralo tisti dan izvršiti v templju. Jezus je hil namreč prvorojenec. Mozesova postava pa je določala (2 Moz 13, 2. 12. 15), da morajo vsi prvorojenci biti ločeni od vsega posvetnega in se kot duhovniki popolnoma posvetiti Bogu in službi v templju. Ta odredba je bila dana v spomin na veliki čudež, ko je Bog v eni sami noči pokončal vse egipčanske prvorojence in tako Izraelce rešil iz Egipta. Pozneje je Bog duhovniško službo poveril vsem potomcem Levijevega rodu. Prvorojenci iz ostalih rodov pa so morali biti odkupljeni od te svete službe (4 Moz 3, 12).
Ker je bil Jezus prvorojenec iz Judovega rodu, so tud; njega ..prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda“. Ko je bil končan obred očiščevanja, je Marija duhovniku izročila Jezusa, da ga je daroval Bogu. Nato je plačala zanj pet srebrnih siklov, duhovnik pa ji je v božjem imenu vrnil Pina, prostega vseh izrednih obveznosti prvorojencev.
S teološkega vidika ima ta odkup J ' Usa globok pomen Bil je nekako novo •počlovečenji'“ Kristusovo, ker odslej tudi po določbah postave ni bil več ,.posvečen“ Rogu, kar bi zopet pomenilo da je izjemen človek, temveč
ji tudi po postavi 1 1 v celoti last človeške družine, med katero je živel. Ko je torej pozneje daroval za nas svoje življenje, je bila to zaris „nezadolže-na", svobodna daritev, s katero je čez mero zadostil za grehe človeštva po vseli predpisih stroge- pravičnosti. Če bi Kristus m bi! odkupljen od dolžnosti prvorojenstva bi sl namreč iz stališča stroge pravičnost) ne mogli prav misliti, da bi njegova smrt na križ.u imela za nas isto zadostilno vrednost. V tem slučaju b| se še vedno dalo ugovarjati, da je Jezus po predpisih postave že itak kot prvorojenec v celoti ,,pripadal Bogu“. Kako bi v tem primeru še mogel zadostiti za druge ljudj po strogi pravičnosti, če bi on sploh ne smel svobodno razpolagati s svojim telesom in svojim življenjem? Saj stroga pravičnost med drugim zahteva ravno to, da se zadoščevanje da g nečem, s čimer zadostitelj svobodno razpolaga kot s svojo lastnino, in ne z nečem, kar je že hali last žaljene osebe (prim. Dl-llersberger).
Z odkupom Jezusovim pa se vsebinsko krasno ujema in dopolnjuje prizor s starčkom Simeonom:
„In glej, bi] j« v Jeruzalemu moš, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval tolažbe Izraelove, in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu Je bilo od Svetega Duha, da no bo videl smrti, dokler ne bo videl Maziljenca Gospodovega. In prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, ga je tudi vzel v naročje“ (Ek 2, 25—28).
Š tarče K Simeon jv nova oseba, ki stopi na pezoriče, zato natu- ga evangelist najprej predstavi. Da bi bil duhovnik, kot mislijo nekateri, je bolj malo verjetno, ker tega bi Luka, kj i»u ni ušla nobena podrobnost, gotovo ne
zamolčal. „Bil je pravičen in bogaboječ“ mož, ki je željno „pričakoval tolažbe Izraelove“, to se pravi, pričakoval je prihod obljubljenega Odrešenika, čigar poslanstvo je bilo med drugim „tolažiti žalostne“ (Iz 61, 2); zato so učitelji postave Odrešeniku dali tudi pne Tolažnik. In kot je evangelist že pri Janezu Krstniku (1, 15), pri Mariji (1, 35), pri Elizabeti (1. 41) in končno pri Zaharijti (1, 67) poudaril delovanje Svetega Duha, tako tudi tukaj. In zanimivo, da se pri starčku Simeonu Sveti Duh kar trikrat omenja: Najprej nam Luka pove, da „je Sveti Duh bil (stalno) z njim“ in sicer po posvečujoči milosti in še posebej z darom preroštva. Dalje mu je Sveti Duh razodel, da ne ho prej umrl, proden ne vidi Odrešenika. In končno je po posebnem nav-dihnjenju Svetega Duha prišel v tempelj prav tisti čas, ko je bila tam sveta Družina, in prepoznal božje Dete in njegove starše.
Verjetno je Simeon srečal Marijo in Jožefa takoj ob njihovem prihodu v tempelj in potem bil nav 'oč pri obredu očiščevanja in darovanja. Ko je bilo Vse končano, mu je bila dana še izredna milost, ki mu prej ni bila obljubljena, da je Jezusa lahko „tudi on vzel v naročje“ ter ga v svoji veliki ljubezni prav nežno in prisrčno objel. Tedaj je ves srečen „zahvalil Boga in rekel:
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika
po svoji besedi v miru; zakaj videle so moje oči tvoje zveličanje,
ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva“ (IJc 3, 28—32).
„Po besedi“, ki jo je nekdaj prejel i>d Gospoda, starček Simeon ve, da je njegova smrt blizu „Zdaj odpuščaš. Go-
spod svojega služabnika“. Odslej je vsak trenutek pripravljen, da ga Bog odpokliče s tega sveta. V grškem besed vsak trenutek pripravljen da ga Bog odpokliče s tega sveta. V grškem besedilu je še krepkeje izražena njegova popolna odvisnost od volje božje:	o sebi
namreč pravi, da je „suženj“. Boga pa ne- nagovor; z običajnim imenom Gospod. ampak ga imenuje „Gospodar“ (despota!), če je življenje na tem svetu služba božjemu Gospodarju, tedaj je smrt „odpustitev“ iz te službe. In to skorajšnjo odpustitev Simeon pričakuje sedaj „v mirti": z veseljem in rad umrje; „zakaj videle so moje oč; tvoje zveličanje": ne samo v preroškem razodetju ampak na svoje lastne oči je videl božjega Zveličanja. S tem je bilo utešeno njegovo edino veliko hrepenenje, zato sedaj od življenja ni ničesar več pričakoval.
Nadaljnje besede veljajo Otroku, v katerem je Bog pripravil zveličanje „vseh narodov“. Niti Marija niti Zaha-rija nitj angel niso v svojih napovedih izrazili tako jasno kot sedaj starček Simeon, da je Otrok „zveličanje“ za „vse“, za pogane prav tako kot za Jude. Poganom prinaša ..luč“ razodetja, da prežene temo zmot in jih razsvetli 7, resnico. Izraelcem pa je njegov prihod še v posebno „slavo“; „kajti zveličanje prihaja od Judov“ (Jan 4, 22): „od njih je (namreč) po telesu Kristus“ (Rimlj 9, 5); zato so oni zares „njegovo ljudstvo". Samo med njimi j» Odrešenik osebno r:ivel, samo pri njih delal čudeže in njim je najprej oznanil svoj evangelij (prim. Rimlj 1. 16) Tudi Simeon torej prizna Judom v ekonomiji odrešenja tisto prvenstvo, ki so ga prerok; toliko napovedovali, vendar se dviga visoko nad pojmovanje takratnih Judov. Večina izmed njih si je predstavljala mesijansko zveličanje zgolj nacionalno in pozemsko, češ da
bo Mesija prišel reševat samo Jude iz rimske sužnosti. Simeon pa ga pojmuje duhovno, ker nas bo rešilo iz sužnosti greha, in pa univerzalno, ker je namenjeno vsem ljudem. Te univerzalnosti ne bi mogel Simeon poudariti ob bolj primernem času; zakaj ,,v trenutku, ko je bil otrok odkupljen od svojih dolžnosti p.rvorojenstva \ izraelskem ljudstvu, j: kot Odrešenik postal last vseh narodov na zemlji“ l Dillersberger).
„Njegov oče In njegova mati sta se čutila temu, k&i se je o njem govorilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi ma. teri: „Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih r Izraelu, in v znamenje, kateremu
»e bo nasprotovalo, ____ in tvojo
lastno dušo bo presunil meč — da se razodenejo misli iz mnogih src'1.“ (Lk 2, 38—33).
Jožef in Marija ,,sta se čudila“ ne zaradi stvari sirnih, ki so se govorile, kot da še prej ne bi poznala teh skrivnosti, ampak zato, ker sta jih tako nepričakovano slišala iz ust nepoznanega starčka. Simeon pa Ju je ..blagoslovil“, to se pravi, blagroval ju je ln jima čestital, češ srečna človeka, ki imata takega otroka! Morda je Simeon vedel tudi za Marijino deviško materinstvo, ker je nadaljnje besede govoril izrecno samo ,,Mariji, njegovi materi“, ne pa tudi Jožefu.
Prej je v svojem spevu slavil zveličanje, k j ga je Mesija prinesel svetu, sedaj pa prerokuje, na kakšno nasprotovanje bo to odrešilno delo naletelo Pri ljudeh: ,,Glej, ta je postavljen v Padec in vstajenje mnogih v Izraelu.“ Veliko Izraelcev ne bo hotelo verovati njegovi besedi, ne izpolnjevati njegovih zapovedi. Vsem tem bo Kristus po njih lastni krivdi povod za duhovni padec, ki se bo končal v večnem pogubljenju. Mnogo jih bo pa tudi verovalo
vanj, zato jim bo ta s svojo milostjo pomagal, da bodo vstali iz grehov in se večno zveličali.
Dalje napoveduje Simeon, da bo Je zus ne samo pri Judih, temveč tudi pri drugih narodih ,,znamenje. kateremu se bo nasprotovalo". Kri :tus je ,,znamenje“, ki stoji tako visoko, da ga vsi ljudje vseh časov lahko vidijo in se po njem orientirajo, človeštvo se bo ob njem razdelilo v dva nasprotna tabora: eiij bodo zanj. drugi proti njemu in med njimi bo neprestana borba. Preganjanje proti Jezusu, ki ga je sprožil Herod in to ga nadaljevali farizeji, je sicer doseglo svoj višek na Kalvariji, vendar bo še trajalo vsa stoletja do konca sveta. In mi sami smo priča, kako je tudi dandanes Kristus križani zaradi svojega nauka „Judom pohujšanje, a poganom nespamet“ (1 Kor 1, 23).
To nasprotovanji Kristusu bo povzročilo, ,,da se razodenejo misli iz mnogih src". Res so prišle na dan prej skrite misli in čustva ljudi: pokazala se je zloba in pokvarjenost izraelskih poglavarjev, hinavščina farizejev, rado-voljna zaslepljenost ljudstva, ki je pričakovalo od Mesije časnega blagostanja in zemskega poveličanja; hkrati pa so se tudi razodele ponižne in učljive duše, ki so iskreno ljubile svojega Boga. Preganjanje proti Mesiju bo v vseh časih ločilo resnične prijatelje božje od zlaganih.
Po drugi strani pa bo ta borba proti Kristusu tako silna, da bo zaradi nje Marijino „dušo presunil meč“ Njeno sočutno srce bo neizmerno trpelo, ko bo videla, kako bodo Judje Kristusa zavrgli, ga zalezovali in obsodili na smrt. Marijino trpljenje bo prikipelo do vrhunca, ko bo stala pod križem in bo skupaj s svojim Sinom darovala Bogu kalvarijsko daritev. Tedaj bo njeno dušo napolnila tako strahotna
bolečina, kot bi ji z mečem prebodli srce.
Zveza te Simeonove prerokbe z okoliščinami je naravnost pretresljiva. Bila je ura. ko je bil Prvorojenec odkupljen od službe Gospodu in bil z. vsemi pravicami dan v last svoji Materi. V tem trenutku je bila oznanjena Mariji njena daritev. Prej bi tudi od Marijine strani Kristusova smrt ne bila celotna daritev, ker je že itak po postavi pripadal Bogu. Sedaj pa je postal popolnoma njen, zato ga lahko daruje v celotno daritev, če soglaša s tem, kar ji Simeon napoveduje. Bi pa ta daritev ne bila zares celotna, če ne bi takoj prvo uro slišala govoriti o tem. Zato je Simeon ,,moral“ tako govoriti. Sedaj je iz rok duhovnikovih sprejela nazaj svojega Šiita k°t žrtveno jagnje, ki naj ga pripravi — za zakol, če to dobro premislimo, se nam bo primera o meču zdela še bolj razumljiva (prim. Dillersber-ger).
,,ln bila je neka prerokinja Ana, hči Fanuelova iz Azarjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je preživela z možem sedem let od svojega deVlštva, je bila vdova do štiri in osemdesetih let; ona ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vseju, ki so pričakovali odrešenja v Jeruzalemu“ (Lk 2, 30—38).
Prerokinja Ana je bila vdova, stara štiri in osamedesst let. če se je poročila s petnajstim letom, kot je bila tedaj navada, jo pri d'a in dvajsetih letih že vdovela Namesto da bi znova stopila v zakon, se je raje vso posvetila Bogu. Polnih dva in šestdeset let je „s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan". Zato ni nič čudnega, če je prejela ud Svetega Duha. dar prerokovanja.
da je tako lahko govorila ..ljudem v spodbudo in osrečevati je in tolažbo“ (1 Kor. 14. 3) in včasih tudi napovedovala prihodnje reči in razodevala skrivnosti (prim. 1 Kor 14, 25).
Tudi ona je po navdihnjenju Svetega Duha ..prav tisto uro“ prišla tja v tempelj in prepoznala v otroku obljubljenega Mesijo. Vsa srečna je hvalila Boga za to veliko milost ln „vsem, ki so pričakoval; odrešenje“, je pripovedovala, da je Zveličar že rojen. Prerokinja Ana torej s svojo tolažljivejšo napovedjo lepo dopolnjuje resne besede starčka Simeona.
„Ivo so izvršili vse po postavi Gospodovi, so se vrnili v GalilejOi v svoje mesto Nazaret. Dete p» je rastlo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in milost božja je bila z njim“ (Lk 2, 89—40).
Sv. Luka na kratko zaključi svoje poročilo z opombo, da se je sveta Družina po vsem tem vrnila v Nazaret. Iz-Matejevega .evangelija vemo, da se t° ni zgodilo takoj po prvem obisku templja. Prej še so Modri z vzhoda prišli v Betlehem molit Jezusa in takoj nato je morala sveta Družina pred Herodom bežati v Egipt.	I
Težko je reči, zakaj je Luka v svojim evangeliju izpusti! ta dva tako važna dogodka iz Jezusove mladosti Razlog za to moramo najverjetneje iskati v cilju, ki ga je Luka imel pr' opisovanju Jezusovih otroških let. V skladu z naukom svojega učitelja apostola Pavla (prhli Gal 4. 5; Flp 2, " itd) je hotel pokazati, kako se je Jezus takoj od začetka podvrgel in pokoraval vsem prednisom postave. Zato je izpustil vse, kar temu nar«-nu ni slutilo. Matej pa je v svojem evangelij“ hotel prikazati, kako so se na Jezusu izpolnile vse prerokbe stare zaveze, «ato nam opiše obisk sv. Treh kraljev in beg v Egipt, izpusti pa dogodke, ki jih
Pokojni dr. Alojzij Odar med svojimi sošolci in profesorji od desetletnici mature (leta 1932)" V prvi vrsti: prof. telovadbe Jože Arh, prof. Trdan, ravnatelj Koritnik prof Laka Arh, prof. Omerza in Jože Magister. V drugi vrsti: Dr. Alojzij Odar, Pavle Urankar, Janez Umek, Stanko Grims, dr. Tine Debeljak, dr. Franc» Puc in Janez Bergant. Zadaj: Jože Dolenc, Janez Kosmač, Janez Hladnik, zavodski ekonom Lojze Markež in dr. Vilko Fajdiga
omenja Luka. Evangelista s; torej ne nasprotujeta drug drugemu, temveč se lepo med seboj dopolnjujeta. Povrhu se še obadva čudovito ujemata glede vseh bistvenih dogodkov, namreč glede Marijinega deviškega spočetja, glede rojstva v Betlehemu in glede skritega življenja v Nazaretu.
Božje Dete se je naravno razvijalo, kot. vsak človeški otrok. Rastlo je po velikosti in se krepilo v telesnih močeh. Hkrati se je vedno bolj napolnjevalo ■/. modrostjo, ki se je razodevala v njegovih dejanjih in besedah. Bog pa je g svojo dobrohotnostjo neprestano čul nad njim.
PO MATERINI SMRTI
Ta raru> se na suetu ne zaceli, edino smrt njen žgoči ogenj Utrne, bolesti in spomine v mrak zagrne, izsrka žalost duši razboleli.
O,	davno so že dnevi odcveteli, da sem besede tvoje pil srebrne, ro\ čutil varstvo sredi poti črne, a v dno srca pogledi so me grelt.
Gorje se je čez me \o strup razlilo, a duše ni, \i bi zdravila dala, miru, vem, bo srce zaman prosilo. America bo brez sočutja stala, tvoj daljni grob le mi bo svetil milo in misel nate bo rešilna s\ala.
Štefan Tonkli
KRISTUSOVA OCENA VERE
Jezus Kristus je prišel na svet kot nebogljeno dete, živel je do 30 leta kol delavec doma v Nazaretu; le 3 leta je učil in apostolsko deloval, pa je vendar s svojim evangelijem prenovil obličje zemlje, šele on je povsem osvetlil smisel življenja in ocenil res vse stvari tako, kot zaslužijo. S svojim božjim naukom je sestavil novo lestvo vrednot, ki v marsičem nasprotuje poganski ocenitvi vrednot in celo bistveno dopolni verske nazore izvoljenega naroda — Izraelcev.
Zanimivo je, da je Jezus pri ocenjevanju vrednot dal veri prvo mesto. Kajti vzel je vero kot korenino, iz katere poganjata upanje in ljubezen, ki sta po svojem izvoru in bistvu enako božji kot veia, le da ima ljubeztn Š3 to prednost, da nikdar ne mine, med tem ko se vera po smrti za blažene spremeni v gledanje Boga. in upanje v posest tega, kar smo na zemlji upali.
Gotovo je Jezus o veri povedal še veliko več in lepšega, nego je zapisanega v evangelijih. A že to. kar je zapisano o veri v evangelijih, je taku krepko, da bi skoraj mislili, da Jezus pretirava, če ne bi vedeli, da je Kristus Bog. Kot Bog je pa govoril samo resnico, brez pretiravanja in govorniškega zanosa, kot to delamo ljudje. Zato moramo vzeti Kristusovo oceno vere prav dobesedno v tistem smislu, kakor se je sam o njej izražal Vera gore prestavlja
Ob neki priliki je nekdo stopil pred Kristusa, se vrgel pred njim na kolena in rekel:
JANEZ KOPAČ CM
..Gospod, usmili se mojega sina, ae-kaj mesečen je in zelo trpi; večkrat namreč pade v ogenj in večkrat v vodo Privedel sem ga bil k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti."
Jezus je odgovoril:
,,0 neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite mi ga semkaj!"
In Jezus mu je zapovedal, in budi duh je odšel od njega, in deček je bil od tiste ure zdrav. Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in mu rekli:
„Zakaj ga nismo mogli izgnati?"
Jezus jim je odgovoril:
„Zaradi vaše nevere. Zakaj resnično povem vam: če boste imeli vero kot gorčično zrno — (to je:	le malo
pristne, žive vere -) porečete tej gori: Prestavi se od tod tjakaj in prestavila se bo, in nič vam ne bo nemogočo“ (Mt 17, 14—20 j.
Jezus jim je ob teh besedah poka-zal na kako večjo goro >- bližini. Tako jim je nazorno razložil, kako velikih stvari so zmožni tisti, ki imajo le malo prave, žive vere. Kajti nič ni na svetu trdnejšega, kakor so gore; pa Jezus odločno trdi, da jih vera more prestaviti. Bolj nazorno in slikovito Jezus skoraj ni mogel razložiti silnih učinkov vere. Pripisuje ji takorekoč vsemogočnost: „In nič vam ne bo nemogoče."
Ob drugi priliki je Jezus s podobno, samo še krepkejšo primero ponazoril moč in vrednost vere.
„Zjutraj, ko se je Jezus vračal v
mesto, je bil lačen, in videl je ob poti neko smokvino drevo in šel k njemu; ni pa našel na njem nič drugega kakor le listje in mu je rekel:	,Naj nikoli
noben sad ne zraste na tebi!' In takoj se je smokva posušila. Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: .Kako naglo se je smokva posušila!1 Jezus jih je odgovoril:
.Resnično povem vam:	Ce boste
imeli vero in ne boste dvomili, ne bo-ete delali samo tega, kar se je zgodilo s smokvo, ampak tudi, če boste rekli tej gori: Dvigni se in vrzi se v morje, se bo zgodilo“ (Mt 21, 19—22)
Evangelist Marko pa te Jezusove besede še bolj jasno zapiše kot Matej:
„Resnično povem vam:	Kdorkoli
poreče tej gori: ,Dvigni se in vrzi v morje," in ne bo v sren dvomil, ampak veroval, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo“ (Mr 11, 2 2—25).
Ponazoritev mogočnega učinka vere je v ukazu gori: „Dvigni se in vrzi v morje!" Kakšne sile je že treba, da se mogočni gorski sklad premakne, a tu pravi Kristus, da se gora dvigne in se vrže v morje. Resnično primera, ki ponazoruje velesilo vere, temelječe na vsemogočnem Bogu.
Vera dela čudeže
Kristus je za vsak čudež, ki ga je storil, zahteval najprej od tistega človeka vero. S tem je najbolj učinkovito dokazal ljudskim množicam moč vere.
Stotnika, ki je verjel, da Jezus more ozdravljati tudi na daljavo in le z besedo: „Reci le z besedo, in moj služabnik bo ozdravljen,“ Jezus silno pohvali :
„Resnično povem vam, tolike vere Pisem našel niti v Izraelu.“
Nato se obrne k stotniku in mu reče:
„Pojdi, In kakor sj veroval, se ti ■godi!“ iu služabnik je ozdravil tisto uro (Mt 18, 11—13).
Kananejka iz. poganskega rodu pride k Jezusu in ga prosi za bolno hčer. Jezus jo na videz odkloni, češ da mora najprej pomagati otrokom Izraelovim. A žena vztraja v veri, prav nič ne dvomi, da jo bo Jezus uslišal. Zato jo Jezus pohvali:
,,<) žena, velika je tvoja vera, zgodi se ti, kakor želiš!“ In njena hči je bila zdrava od tiste ure (Mt 15, 28).
In takih primerov, kako so bolniki po veri hipno čudežno ozdraveli, navajajo evangelisti vse polno. Jezus je velo mrtve obujal v moči vere tistih, ki niso dvomili, da more Jezus tudi od mrtvih obujati. Ko je Jajru umrla hči, mu je Jezus dejal: „Ne boj se, samo veruj, in bo rešena!“ Jajr je verjel in Jezus mu je deklico obudil od mrtvih. Enuko je storil z Lazarjem.
In ko je apostole razposlal po svetu, jim je dejal:
„Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: v mojem Ime-nu bodo hude duhove izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo roke po-lagali in ti bodo ozdraveli“ (Mr Iti, 10—18).
še najbolj pa izpriča Kristus čudo-vite učinku vere z besedami: „Resnično, resnično povem vam. Kdor v me veruje, bo tlela, ki jih jaz izvršujem, tudi sam izvrševal; in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem jaz k očetu'' (Jan 14, 12—13).
Vera nam da večno življenje
Jtzus je večkrat povedal, da nus bo
vera rešila in nam dala večno življenje. Včasih vero kar zenači z večnim življenjem, nevernim pa grozi z večno smrtjo in pogubo.
Judovskega prvaka Nikodema pri nočnem razgovoru pouči:
„Ilog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se
nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Kdor vanj veiruje, ne bo obsojen; kdor pa ne venijo, je že v obsodbi“ (Jan 3, 16—18).
Ob drugi priliki Jezus naglasi isto misel se z večjim poudarkom:
„Resnično, resnično povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, ampak je prestopil iz smrti v življenje“ (Jan 5, 24—25).
Marti pa reče ob Lazarjevem grobu: „Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli živi in v me veruje, vekomaj ne bo umrl“ (Jan 11, 25—25), Podobnih Jezusovih izjav o veri navajajo evangelisti še več, a jih ni potrebno navajati, ker so nas že te prepričale, da nas naredi vera res nesmrtne in deležne večnega življenja. „Jaz sem, ne bojte se!“
še najbolj nazorno pa je Kristus pokazal moč vere in usodne posledice nevere in malovčrnosti ob prizoru, ki ga opisuje evangelist Matej takole:
,.Ob četrti nočni straži pa je šel Jezus k njim po morju Ko so ga učenci videli hoditi po morju, so se prest ra. šili in rekli: .Prikazen je!' in so zavpili. Ali takoj jih je ogovoril Jezus: Hodite brez skrbi, jaz sem, ne bojte se! Oglasil pa se mu je Peter in rekel:
,Gospod, če si ti, veli mi, naj grem po vodi k tebi!1
.Pridi!- mu je rekel. In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi, da bi dospel do Jezusa“ (Mt 14, 26—30). Kako živ zgled, kaj stori vera!
A kakor je bil začetek Petrove vere trden tako zelo, da se prav nič ni bal stopiti v valove globokega jezera, se mu pa začne hitro vera majati, ko vidi vedno večje valove zaganjati se proti njemu. Sv. pismo pravi:
„Ko pa vidi silni veter, se je zinil, začel se je potapljati in je zavpil:
„Gospod, reši me!"
Takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel: „Malovernež. zakaj si dvomil?“ (Mt 14, 31).
Bog ve, kolikokrat se je pozneje v življenju Peter spomnil na ta dogodek, ko je vodil Cerkev sredi razburkanih valov -— krvavih preganjanj, a ni več dvomil, neomajno je verjel, da Cerkve tudi peklenska vrata ne bodo premagala. V moči te neomajne vere je zmagoval satanske sile, ki so se vanj in njegovo Cerkev zaganjale.
Kakor Petra nekoč je Kristus tudi nas Slovence poklical na morje in viharje, ki divjajo preko naše domovih6 in že skoraj preko vsega sveta. Kot strašna prikazen se nam zdi vse to, kar smo že doživeli in kar še doživljamo. A Kristus tudi nam govori: „Bodite brez skrbi, jaz sem, ne bojte se!“ Pričakuje, da bomo v moči neomajne vere stopili v valove in pogumni šli preko viharjev preizkušenj k Njemu.
Morda so mnogi izmed nas sredi dvigajočih se viharjev začeli zdvajati nad božjo Previdnostjo, ki nas preko tako silnih valov in v tako hudih viharjih vodi k sebi. Nekateri so se morda že kar materializmu vdali, češ saj nam vera nič več ne koristi, samo škodo smo imeti zaradi nje.
Vsem tem potapljajočim se v malodušnosti in materializmu kliče Kristus: „Maioverneži, zakaj zdvajate!? Ja2 sem, ne bojte se! Pridite k meni!“
Ker živimo v versko brezbrižnih okoliščinah, je še toliko bolj važno, da $i večkrat pokličemo v spomin, kaj nam je Kristus govoril o veri. Le tako bomo ostali piepričani, da je vera za nas uajvečja dobrina. Le tako ne bomo pozabili Kristusovih besed:
„Kdor ne bo veroval, bo pognbljen.“ „Kdor bo veroval, bo zveličan.“
A le tisti, ki bo vztrajal v veri konca.
Življenje in duhovni zapiski redovnice Jožete Menendez
Izšla je v španščini obširna knjiga ,,Poziv k ljubezni" (Un llamamiento al amor). Izšla je že i 2. izdaji. Govori o zemskem in mističnem življenju španske redovnice Jožete Menendez iz Družbe Jezusovega Srca, ki jo je bila ustanovila sv. Zofija Bani (Barat). Predgovor je bil leta 1918 napisal kardinal Evgen Pačeli (Pacelli), sedanji papež Pij XII.; v njem izraža željo, da bi knjiga v mnogih vzbudila močno zaupanje v brezmejno usmiljenje božjega Srca do grešnikov, ,,ki se mi vsi prištevamo mednje".
Ali se je s. Jožefi Menendez Zveličar res prikazoval? Ali pa je vse to le sad bolnega živčevja? - Pričel se je postopek, da bi bila proglašena za blaženo. Torej bo Cerkev strogo preiskala, kako je bilo z njo. Če ji bo prisodila čast oltarja, bomo ,,s človeško vero" verjeli njenim prikaznim, kakor verjamemo n. pr. prikaznim sv. Janeza od Križa, sv. Terezije španske, sv. Marjete Alakok. Za zdaj se pa moremo zanašati skoraj samo na pričevanje Oseb, ki so jo poznale, zlasti njenih sosester. Nikdo ni nikoli opazil na njej nobenih znakov živčne bolezni. Da pa kdo privide ali halucinacije vidi (fotizmi) in tudi sliši (fonizmi), celo več let, mora imeti že hudo bolne živce. Vse osebe, ki so s. Jožefo Menendez poznale in dajejo izjave o njej, tudi zatrjujejo, da je bila zelo ponižna in krepostna redovnica. — V kolikor bo torej pamet rekla, bomo verjeli njenim zamaknjenjem.
Nekatere zelo motijo izrazi, s katerimi ji je Jezus razodeval svojo Ijube-
DR. FRANC JAKLIČ
zen d» nje, do grešnikov, do ljudi sploh. Pa podobno izražanje beremo celo v sv, pismu, n. pr. v Visok; pesmi, v nekaterih psalmih, pri nekaterih prerokih. Ko Bog govori ljudem, jemlje izraze iz njihovega življenja in izražanja. Na zemlji je ljubezen med ženinom in ne. vesto najsilnejša izmed vseh vrst lju. bežni; nešteto pesmi jo je že pri vseh narodih opevalo in slavilo. V sv. pismu Bog večkrat primerja svojo ljubezen do duš, do izraelskega naroda in do človeštva sploh s plemenito, čisto, močno in nase pozabljajočo ljubeznijo med ženinom in nevesto in jz nje jemlje Izraze in primere.
Kako je torej potekalo življenje s. Jožefe Menčndez? Kaj beremo v njenih duhovnih zapiskih7
r
Rodila se je leta 1890 v Madridu. Starše je imela dobre; zlasti mati je bila živ zgled bogoljubnosti in delavnosti. Nekaj otrok je umrlo v detinstvu. živi sta ji ostali dve sestri; ena od njiju je tudi postala redovnica. Jožefa je bila najstarejša. Bila je pobožna in vestna, živahna in precej ponosna V šolo je hodila k redovnicam Družbe Jezusovega Srca. Tako se je seznanila z njihovim redom.
Pri prvem sv. obhajilu, ki ga je prejela z 11. letom, je Zveličarju obljubila, da bo do smrli živela deviško in da ne bo imela drugo želje kakor njemu ugajati. Spovednik jo je učil duhovne molitve, rekoč: Počasi beri iz evangelijev ali iz nabožne knjige. Ko jo deneš iz rok. nekoliko pomisli, potem pa govori
z Bogom. Mnogokrat mu reci, da ga zelo ljubiš. Na koncu naredi en dober sklep za tisti dan.
šla se je učit šivati. Težko je prenašala posvetno, prostaško miselnost tovarišic. Ostala je pa trdna. Ob nedeljah dopoldne je bila največ v cerkvi, popoldne pa pri bolnikih in siromakih.
V družini so se zelo ljubili. Ko je umrla 12-letna sestra, sta oče in mati zbolela od žalosti. Oče je postal nesposoben za delo in je čez nekaj let umrl. V hišo je prišla revščina. S preostalo sestro je Jožefa doma odprla šivalnico. Redovnice Družbe Jezusovega Srca so jima šle zelo na roko. Bog ji je začel pošiljati različno trpljenje; nosila ga je pa mirno in tiho. kakor ga znajo prenašati preproste duše, božje prijateljice. V trpljenju se je njen nekoliko ostri značaj zelo omilil.
Vstopila je kot novinka v madridski samostan Družbe Jezusovega Srca. čutila je silno domotožje. Materi se je smilila in jo je poklicala domov. Potem je spel vstopila, a iz prevelike ljubezni do matere in sestre spet izstopila. Vendar doma ni mogla najti miru. Da bi se popolnoma iztrgala družinskim vezem, se je 4. februarja leta 1 920, ko je imela že 30 let, odpeljala v južno Francijo, v Poatje (Poitiers), v samostan Družbe Jezusovega Srca. Niti štiri polna leta ni bila redovnica. Francoščine se do smrti ni dobro naučila. Dobila je redovno obleko. Opravljala je z redovnicami verske vaje, šivala, prala in likala, pometala in pomagala krasiti tri stranske hišne kapele. Ob prostem času je rada šla streč bolnikom in ostarelim sose-stram. Pozneje je v veliki sobi vodila šivanje novink, ki so jo zelo spoštovale in ljubile. Pri šivanju so molčale, samo molile so naglas. Priporočala jim je, naj pogosto misilijo na Jezusa in mu reko, da zanj delajo; zato morajo biti pri delu zelo skrbne in pazljive.
tr.
že štiri mesece po vstopu v samostan je začela v zamaknjenju gledati Zveličarja. Prikazoval se ji je v kapeli, v celici in pri delu. S prikaznim; pri delu
ji je hotel pokazati, kako spremlja naša opravila in kako hoče, da jih sproti izvršujemo iz ljubezni do njega. Za spovednika ji je v prikazni določil priorja (predstojnika) dominikancev v Poat-jeju, patra Boajeja (Boyerja). Razen njega in prednice in prve svetovalke ni nihče v samostanu kaj slutil o njenih zamaknjenjih. — Jezus ji je velel, naj zapisuje prikazni. Rada je pisala, želeč, da bi ljudje bolj spoznali Jezusovo Srce. Pisala je kleče, na kratko in stvarno. O sebi je zapisovala samo senčne strani. Zapiske so. brali njen spovednik, prednica in prva svetovalka. Ti dve sta k prikaznim zapisovale dan in uro, kdaj jih je imela.
2. maja leta 1923 so s. Jožefo prestavili v Marmontje (Marmontier) nad dolino reke Loare (Loire). Srce se ji j6 trgalo ob misli, da bo morala tudi novim predstojnicam razodeti svojo včliko skrivnost Jezusovih prikazni. Jezus ji je pa v prikazni na železniški postaji dvakrat rekel, naj pogumno gre, ker bo šel on pred njo.
Tudi v Marmontjeju je šivala, likala in pometala. Najnižja dela je najrajši opravljala. Bila je prijazna, molčeča ifi zbrana, vedno enaka. Novim predstojnicam se pa ni mogla popolnoma zaupati, ker se je prednica bala, da so njene prikazu; samo beganje bolne domišljije. Nasvete ji je dajala s trdimi izrazi. Zveličar ji je pa dejal, naj se, kadar ji kaj rani srce, tako ljubeznivo nasmeje, kakor da bi ji on sam tisto rekel. „Ostani vesela in na tvoji zunanjosti naj odseva dušni mir!“ Vendar je dušno trpljenje zelo škodovalo njenemu rahlemu zdravju.
že čez mesec dni se je pa vrnila v Poatje, Spet je ljubeče pozdravila starodavno zidovje svojega duhovnega doma. Veselo jo je sprejela redovna družina Bila je še slabotna, a je takoj spet prevzela prejšnje delo v šivalnici.
III.
26. maja 1923 j; je v Marmontjčju Jezus vzel srce in ji namesto njega dal ogenj iz svojega Srca. To je pozneje še večkrat storil. Predstojnici, ki sta mo-
lili ob njej, sta videli, kako je z nepopisnim izrazom vdane ljubezni strmela v prikazen. Srce ji je močno utripalo; devala si je roko nanj, da ga pomiri. To ie vselej trajalo kakšne četrt ure, potem je spet prišla v redno stanje: začela je pravilno dihati, sklenila je roki in povesila oči. Bolečiite so pa trajale še pozno v noč in je- zato le malo gpala. Vendar je bila drugo jutro vselej ob uri pri pobožnostih in pri delu.
Jezus ji je z najnežnejšimi izrazi dopovedoval, kako zelo jo ljubi in kako *e!o sl želi njene ljubezni. Rekel ji je: .Res da ljubim vse duše. Vendar imam nekatere, ki jih še posebno ljubim. Izbral sem jih, da me tolažijo in da jim zvrhano dam najslajše dokaze ljubezni.“
Njene ljubezni si Zveličar zato tako želi, ker jo drugod tako malo najde. Potožil ji je: ,.Prihajam, da se odpočijem v tebi Ljudje me tako malo ljubijo. Vedno iščem ljubezni, a ne najdem drugega kakor nehvaležnost.'• Drugič spet je potožil: ..Grešniki me teptajo in prezirajo. Nobena stvar jim ni tako malo vredna kakor Stvarnik. Ni je stvari na zemlji, ki bi bila tako zaničevana in žaljena, kakor sem jaz.“
Bolelo jo je, da ni Jezusu bolj zvesta. Nekoč ji je tudi sam rekel: „če se dve osebi ljubita, že najmanjši pogrešek zoper nežnost rani srce.“ Rekel ji je pa tudi: „Ne bodi preveč potrla zavoljo svojih padcev ker ničesar ne potrebujem, da te naredim sveto. Samo upiraj se mi ne; pusti me delovati!“ — Dejal ji je, da nas ljubi take, ka kršni smo, z vsemi našimi grehi in slabimi nagnjenji in navadami, z vsem, kar smo napačnega in nespametnega storili.
Nekoč, ko je pometala, je bil Jezus ves čas prj njej. Dejal ji je: ,,Ne gledam na dejanja, ampak na namen. Najmanjše dejanje, storjeno iz ljubezni. Ima veliko zasluženje in mi more dati veliko tolažbe.“
Jezus jo je vzpodbujal, naj si iz ljubezni do njega odpoveduje v dovoljenih rečeh. Dejal ji je: „Toliko jih je, ki so vdani čutnim užitkom! Ne samo med
Sestra Jožefa Mcnemlez
svetom, ampak tudi med izbranimi dušami jih je mnogo, ki želijo uživati. In tako se izgubljajo.“
Jezus jj je prisrčno govoril o svoj: usmiljeni in odpuščajoči ljubezni. Na primer takole: „Mnogo duš veruje vame, malo jih je p.i, ki verujejo v moji usmiljenje. Jaz seir Ljubezen. Moje Srce ne more zadrževati plamena, ki ga neprestano použiva. Ne veš, kako ljubim duše! O da bi ljudje poznali moje Srce! To je moja velika grenkoba, da duše ne poznajo dobrote in usmiljenja mojega Srca!“
Svoje žrtve naj s. Jožefa večkrat daruje za rešitev duš. Rekel ji je: „Zdaj ne moreš razumeti veselja, ki ga boš uživala vso večnost, ko boš videla,
(la sv je s tvojimi zmami rešilo mnogo duš. življenje same zase ni nič; tvoji dnevj bodo minili kakor hip, zato jih uporabi in napolni z zasluženjem!"
Hotel je, naj bo zelo ponižna. Rekel ji je: „Končni uspeh vsega bodi, da spoznaš svojo revščino in se popolnoma izročiš v božje roke. Želim, da ti nisi nič, da bom potem jaz vse. Ljubi me, ponižuj ge in pusti, da te drugi ponižujejo!" Večkrat ji je velel, naj obudi dejanje ponižnosti in poljubi tla. __ Po izjavi loaestre je bila s. Jožefa zelo ponižna. Ponižno je zapisala: „Kdo bi s tako velikimi milostmi, kakor jih jaz prejemam, ne postal svetnik? Jaz sem pa vsak dan bolj uboga, bolj nehvaležna, bolj grešna."
Mnogokrat ji je govoril o vrednosti trpljenja. Dejal ji le: „živela boš kar najbolj pozabljena. Ker si od mene izbrana za žrtev, boš v življenju in ob smrti potopljena v trpljenje. Ne išči ne polajšanja ne počitka; ne boš ju našla, ker jaz tako odrejam. Vzdrževala te pa bo moja ljubezen; ne bom te zapustil." Razlagal ji jv: „Trpljenje je najboljši dar, ki ti ga morem pokloniti, saj sem tudi jaz hodil po potu trpljenja. Trpljenje je življenje duše. Jožefa, ali ne veš, da sva križ in jaz ne-razdružljiva? Trpljenje mine, zaslužcnje bo ostalo na veke; zato pogum!" Rekel ji je, da je treba ljubiti prav tisti križ, ki ga on naloži.
Večkrat jo je trlo veliko domotožje po Španiji. Nekoč jo je Zveličar vprašal: ,Ali zelo ljubiš svojo domovino?" Odgovorila je: „Da, moj Jezus. A tebe ljubim mnogo, mnogo bolj." Nato ji je rekel: ,,Glej, zaradi tc tvoje žrtve se je zveličala ta duša in še pet drugih, ki so bile daleč od mene." Dva dni pred smrtjo je rekla, da bo muogo molila za Francijo. ,,Je domovina moje duše. Dala mi je redovniške življenje."
IV.
Bog je dopustil, da jo je hudič mučil na duši in telesu. Prikazoval se ji je tud) v Kristusovi podobi. Govoril je pa ravno nasprotno kakor Krietus. Naj-
laglje ga je spoznala po oholem govorjenju in vedenju, ki je značilno zanj. Ko nekoč ni vedela, kdo ji govori, jo je Kristus pomiril, rekoč:	,,Da, Jožefa,
jaz sem, Sin brezmadežne Device. Sem 2. oseba presv. Trojice, Sin božji ln sam Bog, ki sem sprejel človeško naravo."
Hudič jo je večkrat vrgel v pekel. Z grozo je gledala trpljenje pogubljenih. čeprav v peklu še ni teles, se muke ognja čutijo, kakor da bi bilo navzoče tudi telo. Ušesa so trudna od krikov sovraštva in obupa, ki ne prenehajo niti za hip. — Dušo muči atraSna zavest, da je za vselej izgubila Boga, ki je edina in vsa Sreča. Vsa drhti od želje, preklinjati Boga. In čim bolj ga preklinja, tem bolj raste ta želja-„Kakšna muka, slišati te strašne krike!" Nekateri preklinjajo tudi svoje telo, ali svojega očeta ali mater. Drugi si neprestano očitajo, zakaj niso porabili te in te milosti ali priložnosti iu zapustili grešno pot.
Jezus ji je v prikazni večkrat rekel, da je število pogubljenih veliko. ,,Uboge duše, kako muogo se jih pogubi, kako padajo v pekel!" ji je dejal. Tudi Marija jj je rekla: „Toliko duš se pogubi!" Sama je zapisala: „Videla sem. kako so duše padale v pekel v velikih skupinah."
Večkrat ji je Jezus naročil, naj za grešnike daruje nebeškemu Očetu njegovo Srce, njegove rane, njegovo kri. njegovo zapuščenost na križu, njegovo umiranje. Daruje mu naj vse svete maše, ki se opravljajo po svetu. Moli naj: „Dobri Oče, sveti Oče, usmiljeni Oče! Ne pozabi, da še ni prišel čas pravice, ampak da še vedno traja čas usmiljenja!" Rekel ji je, naj noben petek ne opusti križevega pota.
Dajal ji je trpeti to, kar je on satu trpel. Dne 2 6. novembra ji je položil na glavo trnjevo krono. Strašne bolečine so jo prevzele. Glavo je imela naprej nagnjeno; bila je vsa bleda, nj*u pogled je izražal silno bolest. Bodice krone ji pa niso pustile ran. Včasi Ji je Jezus dal v Isti noči trpeti vse mufce svojega trpljenja. Zjutraj je bila v*a
Melasa, a je točno vstala in šla t moštvi in delu.
Odrešenik ji je govoril, naj se slepo Prepušča božji previdnosti. „Zapri oči in pusti, da te peljem. Jaz sem tvoj °če in pazim nate.“
Potožil ji je, da v tabernakljih zelo sameva. „Ubogi grešniki, ne držite se Proč od mene! čakam vas noč in dan. Ne bom vam očital vaših grehov. Samo umil vas bom v krvi, ki je pritekla iz thojih ran. Ne bojte se me! Dajte miloščino ljubezni temu božjemu Beraču. Iti vas čaka in kliče!“
O Mariji ji je rekel: „Moja Mati me je poveličevala bolj kakor vsi nebeški duhovi. Umrljivo telo sem prejel od nie zaradi njene čistosti.“
V'
S. Jožefi je Zveličar razodel posebno ■ Poslanstvo“ njegovega Srca. Povedal ji je, katere osebe naj dobi za izvrše-vanje tehle njegovih štirih namer:
„Grešnike hočem poučiti, da je usmiljenje mojega Srca neizčrpno.“ 2. „Hlad-Oe in brezbrižne duše hočem poučiti, da je moje Srce ogenj, ki jih hoče použiti, *{er jiii ljubim.“ J. „Dobre in pobožne duše hočem poučiti, da je moje Srce Pot, po kateri bodo prišle do popolnosti in do viška blaženosti.“ 4. „Duše, ki «o mi posvečeue, to je duhovnike, redovnike — te moje izbrane in posebno ljubljene duše — bom še enkrat prosil, da mi dajo svojo ljubezep.. Naj trdno zaupajo vame in naj nikoli ne dvomijo 0 mojem usmiljenju. Saj je tako lahko. Prav vse pričakovati od mojega Srca.“
Dal ji je natačno navodila, kako naj njen spovednik, dominikanski prior p. lloajč, sporoči poatješkemu škofu Di-fnru (Dufortj to „Poslanstvo“ njegovega Srca. Ko je prišel škof k njihovim duhovnim vajam, mu je s. Jožefa izročila pismo, ki ji ga je bil Jezus posebej narekoval zanj. škofa je ganila njena ponižnost in preproščina. — Je-Zus jo je poslal 2. oktobra leta 1923 e Prednico v Rim, da je ludi vrhovni Prednici izročila oil njega narekovano Pismo, kako naj sodeluje pri Izvrševa-
nju „Poslanstva". V Rimu se ji Je udrla kri, a se je takoj popravila. Dne 26. oktobra se je vrnila.
Nekaj dni je počivala, potem je pa kljub telesni oslabelosti spet vodila delo v šivalnici, Jezus ji je že nekolikokrat rekel, da bo prav kmalu umrla. Zato je prepuščala važnejša dela novinkam samim. V začetku novembra je začutila hude bolečine v glavi, v prsih, v rokah in v nogah. Zdravniki niso mogli dognati, odkod izvirajo. Ko je 27. novembra molila molitev „Združimo se z Jezusovim Srcem“ (glej „Pred Bogom pokleknimo“ str. 124), se ji je pri vzkliku „Tesno združenje Jezusovega Srca z nebeškim Očetom“ prikazal Jezus in ji je dejal, da mu je ta molitev posebno ljuba.
Na praznik Brezmadežne je pisala materi in sestri poslovilno pismo, ki naj ga pa sosestre odpošljejo šele po njeni smrti. Piše jima, da zelo rada umrje. Umrla bo bolj od ljubezui do Jezusa kakor od boiezni. Zvečer se ji je prikazala 'Mati božja, v veliki svetlobi, na modrikastih, lahkih oblakih, ki so imelj obliko polmeseča. Na glavi je imela svetlo tančico, ki ji je padala do nog in se izgubljala med oblaki. Rekla je, da ji je najbolj ljub naziv „Bree. madežna“. Ponoči je od bolečin večkrat izubila zavest. Poslej je bila večkrat v čudnem stanju: ničesar drugega se ni zavedala kakor svojih bolečin.
V nedeljo 9. decembra je s težavo šla k mašj in sv. obhajilu. Popoldne je dalj časa molila pred izpostavljenim sv. Reš-ujim Telesom. Nato je pa za vselej odšla iz kapele, v kateri se ji je bil Jezus tolikokrat prikazal. — Ko je prišla v celico, je legla. Poslej ni več vstala. S težavo je govorila. V roki je imela križ in ga včasi poljubita. — 12. decembra jo je škof dal v sveto olje. Pred sv. Hostijo, ki jo je držal v roki, je govorila besede večne zaobljube. Po sv. obhajilu se ji je Zveličar spet prikazal in jo je vprašal: „Jožefa, zakaj me ljubiš?“ Odgovorila mu je: „Gospod, ker si dober.“ Rekel ji je: „Jaz te pa ljubim, ker si uboga in majhna. Zato se» te oblekel s svojimi zaslugami in pokril
s gvojo krvjo.“ — Redovnice še vedno niso nič vedele o njenih zamaknjenjih. Spoznale so pa, da je ta njih skromna in neznatna sosestra nekaj izrednega. Prosile so jo, naj v nebesih moli zanje.
Spovednik p. Boaje ji je večkrat dal sv. odvezo. V soboto 15. decembra ji je dal tudi papežev blagoslov za zadnjo uro. Sosestre je prosila, naj ji molijo njene najljubše molitve: litanije Jezusovega Srca in Matere božje, Združimo se z Jezusovim Srcem, spokorni psalm „Usmili se me“, 5 očenašev v čast Jezusovim ranam in 7 zdravamarij k Materi božji sedmerih žalosti. Ponavljala je, da je vsa srečna, ker je uboga in majhna in ker se je Jezusu vso posvetila in izročila.
V nedeljo 16. decembra se ji je Jezus zadnjič prikazal in se „za malo časa“ poslovil od nje. Poslej ga na zemlji ni več videla.
Od 19 decembra do božiča jo je satan napadal z vso svojo zlobo in močjo. Kar videlo se je, kako ji je dušo in telo obsedla neka velika Sila in ji popolnoma zvezala voljo. Na božični dan je dobila toliko notranje svobode, da je mogla spovedniku razložiti, kaj se godi
v njej. Za malo časa jo je pomiril, potem je pa bila spet, kakor da je neko drugo bitje. Vstajala ji je želja, da bi se iztrgala božjim načrtom, ozdravela in uživala posvetno veselje. Kdor jo j® videl, ga je bilo groza pred to temno Močjo, ki se je razodevala iz nje.
Ko so sosestre prisrčno prosile zanjo Srce žalostne Matere božje, je pa prekrižala roke, pobesila oči in molila 1 njimi. Srce ji je bilo spet mirno.
V	soboto 29. decembra je še enkrat prejela sv. obhajilo. Potem je zbrano molila. Prosila je, naj ji bero njeno najljubše poglavje Hoje za Kristusom: 10. poglavje 3. knjige. - - Sosestre so odšle k zajtrku, pri njej je ostala samo bolniška sestra. Po angelovem češčenju ji je s. Jožefa rekla, naj gre tudi ona zajtrkovat, saj ji je dobro, šla je. Ko se je prav kmalu vrnila, jo je pa našla mrtvo.
V	ponedeljek, r.a starega leta dan 1923, so nesli mrtvo truplo v beli rakvi v kapelo. Drugi dan, na novo leto 1921, je pa škof s šestimi duhovniki odpel od rakvi „Reši me, Gospod". Potem so jo pokopali na delu pokopališča, odločenem za Družbo Jezusovega Srca.
Razvaline celjskega gradu
KAR JE BOG ZDRUŽIL...
Družina je poleg Cerkve edino društvo - rabimo to besedo, ker nam J« bolj domača — ki ga je neposredno Ustanovil Bog sam. Zato ji je tudi Bog sam pisal osnovna pravila in postave. Božjih postav pa ne more nihče odpravljati ali spreminjati kakor le Bog sam ali tisti, ki mu je Bog v ta nameu dai pooblastilo. Tega pooblastila pa Bog ni dal nikomur, še Cerkvi ne, ki bi bila za to najbolj poklicana.
če torej država odpravlja ali spreminja božje postave, bogoskrunsko po-aega v božje pravice. Zato so vse državne odredbe, ki rušijo osnovna nadela. na katera je Bog postavil družin-sko življenje, v vesti neveljavna. Ver-ulki, ki se jih drže z namenom, da se 8 tem izognejo božjim postavam, grede ter ne morejo prejemati sv. zakramentov, dokler svoje grešne zmote ne popravijo. Pač pa ima država dolžnost družino podpirati s tem, da ustvarja ffospodarske, moralne in kulturne poboje, v katerih se družina more laglje razvijati po božjih postavah ter goto_ Veje vršiti nalogo, ki jo ji je naložil Bog. Državno družinsko pravo je torej Pač koristno in potrebno, v kolikor ne ruši božjega in družinskega prava tem-Teč ga podpira in dopolnjuje.
Cerkev pa si itak nikdar ni prilaščala pravice spreminjati ali celo samo razrahljati družinsko pravo, kakor ga ie določil Bog, niti v posameznih primerih. Nasprotno: Cerkev se je skozi atoletja in povsod zavedala, da je njena dolžnost skrbno in vestno čuvati nedotakljivost božjih postav.
Naštejmo glavna osnovna pravila, ki je Bog sam pisal družini In zakon-
ski zvezi, ki je temelj, na katerem je družina zgrajena,
1.	Krščanski zakon, ki Je bil veljavno sklenjen in dovršen, je nerazrešljiv. Razvezati ga more samo smrt enega ali drugega zakonca.
2.	V zakonu in družini mora vladati zvestoba in ljubezen.
3.	Otroci in njih vzgoja so poglavitni, dasi ne edini namen zakonske sreze in družine.
4.	Mož je glava družine.
*
Pripoveduje neki duhovnik: Pride v župno pisarno neki bivši vojak. Naznani svoj izstop iz Cerkve. Odgovorim mu, da mora to opraviti pri politični oblasti. Ko hoče oditi, ga vprašam: Pa kaj se je zgodilo, da hočete izstopiti? In tedaj ml pripoveduje, da se je vrnil iz dolgoletnega ujetništva, toda žena mu je pokazala vrata, ker živi z drugim. Nihče mu neče pomagati, celo Cerkev da se ne zmeni za njegovo nesrečo ter mu prepoveduje se n* noro oženiti. Tega da noben človek ne mo re od njega zahtevati, da bi po krivdi svoje žene ostal celo življenje sam Ljubi mož, sem mu rekel, res je, dn tega noben človek od vas ne more za htevati, eden pa sme Bog.
Ko Jezus govori o zakonu, pravi: ,,Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči" I Mt 19, 6). ,.Kdorkoli se od svoje žene loči in oženi z drugo, prešuštvuje proti prvi, in ako se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim, prešuštvuje" (Mr 19, 11—11). Božja beseda je jasna in nedvoumna Sv. Cerkev, ki nezmotno razlaga božje razodetje, je skozi vsa stoletja raza
mela te Jezusove besede tako, kot so bile izgovorjene. Kakor Cerkev ne more odpraviti ali spremeniti božjih sa-povedi, tako tudi ne more razvezati veljavno sklenjenega in s telesno zvezo dovršenega zakona. Cerkev more olajšati post, more spremeniti obisk nedeljske maše, mogla bi vsem duhovnikom dovoliti, da se ženijo. Kajti vse to niso božje, temveč cerkvene zapovedi, ki jih Cerkev lahko odpravi, spremeni, olajša, kakor pač zahtevajo časovne potrebe, ne more se pa dotakniti božjih postav, niti v posameznih primerih. Tudi cerkvena zapoved v primeru sile eamaposebi odneha, božja nikdar. Zato so milijoni kristjanov šli in še gredo v smrt, ker so se zavedali, da jim v nobenem primeru ni dovoljeno prelomiti božjo postavo.
Ali je Bog trd in krivičen do človeka? Vprav nasprotno. So dobrine, ki so tako tesno povezane z našo naravo, da bi brez njih človeška družba trpela nepopravljivo škodo. Vse te dobrine je Bog zavaroval s svojimi absolutnimi zapovedmi. Ena takih dobrin je tudi ne-razvezljivost zakona. Moralna razrtiva-nost današnjega privatnega in javnega življenja nam govori jasno, da je rai-veiljiv zakon globoka in nevarna rana, ki stalno zastruplja in slabi ljudsko telo. Tega se zavedajo daneg misleči ljudje že v dveh državah, ki pa žal pre-mnogokrat sploh nimajo moči reč, da bi to rano izrezale.
V Združenih državah Amerike, kjer je možnost zakonske ločitve prešla državljanom že v meso in kri prav tako kot demokracija in ni misliti, da bi jo bilo mogoče odpraviti, je na nekem zborovanju vzgojiteljev ga. dr. Ethel Alpenfels kot glavnega krivca za naraščanje mladostnih zločinov označila razvezljivost zakonov. Kot značilen zgled je navajala odgovor nekega učenca glavne šole. ki je rekel: Družina je
kriva. Družinsko življenje je tu j Združenih državah tako slabo ,,zlimano“, da otroci obtiče ,,v limu". Res je, je pribila predavateljica, neštevilne so družine, ki so samo ,,zlimane“.
Francoski justični minister je izdal poročilo o mladostnih zločinih, kjer se bere, da je leta 1949 v Franclji okrog 50.000 mladostnikov prišlo navzkriž s kazenskim zakonikom. Do 90% teh mladostnih zločincev izhaja iz družin» kjer so starši ločeni. Ni čuda, da je poslanec Minjoz, ki sicer pripada socialistični stranki, v parlamentu vložil zakonski načrt, po katerem naj bi »* zakonske ločitve znatno otežkočile.
V	Angliji so bili preplašeni, ko so bile po vojski objavljene številke ločenih zakonov: vsako leto je okrog 100 tisoč žrtev 60.000 zakoncev in 40 tisoč otrok. Prav zato je bila leta 1951 uradno imenovana komisija, katere naloga je, ,,pospeševati in ohranjati zdravo zakonsko življenje ter zavarovati koristi in blagor otrok.“ Tudi angleški katoliški škofje so podali svoje mnenje in nasvete. Daši se ne more oporekati
pravijo škofje — da zakonska ločitev prizadetim olajša položaj, vendar s tem posameznikom na ljubo celotna družba vedno bolj propada, če je družina podlaga družbe, potem zakou paš ni več samo privatna pogodba na Pre-klic. Država prospeva iz kreposti, M izhajajo iz družine, če je v javnem življenju vedno več nestalnosti, strahu pred žrtvami, korupcije in sovraštva, ni to drugega kot odsev družinskega življenja. Vsaka razpadajoča družina tvori v celotni družbi ognjišče nemira, ne redko celo zločina.
V	Švici — tako se je poročalo na mednarodnem kongresu za vprašanje mladostnih zločincev v Solnogradu 1*' ta 1951 — izhaja 70% mladostnih sio-čincev iz ločenih zakonov.
Slovesu Logarsko dolina na štajerskem. V ozadju venec Savinjskih ali Kamniških Alp (Ojstrica, Planjava, Kamniško Sedlo in Brana).
Rusija je leta 1917 proglasila tako-zvano „svobodno ljubezen“ in zakonsko ločitev kot veliko pridobitev komu-oietične revolucije. Po par desetletjih Pa so bile posledice teh „pridobitev“ tako porazne za zdravo rast ruskega naroda— na kar so posebno opozarjale vojaške oblasti —- da je ruska vlada svojo družinsko politiko zasukala kar za ISO stopinj Prof. Kolbanowsky, •trokovnjak o družinskih problemih in glavni poročevalec pri snovanju nove družinske zakonodaje, je v nekem predavanju v Moskvi pripravil tla za spremembo ruske družinske politike. Trdil le, da se pristni komunizem in družin-*ko življenje povsem skladata; da se ljudje nikakor ne smejo odpovedati velikemu veselju, da svoje otroke sami v*gajajo; da bodo ločitve zakonov, ki rode strašne posledice za otroke, po
novih postavah prepovedane; zakono. lomstvo da se bo kaznovalo z ječo do petih let. Ločitev zakona je proglasil za ostanek „meščanske pokvarjenosti“, za kar da v moderni Rusiji ni mesta. Starši da nimajo pravice po svoji mili volji napravljati svoje otroke za polsi-rote, kar da je prekletstva vreden zločin".
Tozadevna odredba y juliju 1944 je proglasila družino za „rodno celico državnega blagra in sovjetske morale“. S to postavo je odnesla boljše viška Rusija največjo zmago nad z a padno civilizacijo. Učinki in uspehi te zmage so preračunani na deset — in petdeset-letja.
Iz teh zgledov, ki bi jih mogli poljubno nadaljevati, je razvidno, da ločeni zakoni že sedaj, ko nikjer niti ne dosegajo polovice sklenjenih zakonov.
prinašajo strašno gnilobo v človeško družbo. Vsak ločeni zakon je kakor potresni sunek za narod, za državo, za človeško družbo, čim pogosteje se ponavljajo ti sunki, tem večja je nevarnost, da se celotna zgradba zruši. Zato je nerazvezljivost zakona dobrina, brez katere se noben narod ne more povsem zdravo in nemoteno razvijati. Da jo je Bog zavaroval s svojo absolutno zapovedjo, ki je v nobenem primeru ni mogoče brez greha prelomiti, je dokaz njegove neskončne modrosti in ljubezni do človeka.
Res je, da se utegne v posameznih primerih, kjer razmere v zakonu postanejo nevzdržne, zakoncem odrešilno pomagati z razvezavo zakona in dovolitvijo nove- zakonske zveze — toda vedno v škodo splošnosti. Splošni blagor pa je več kot blagor posamezne osebe. Kadar gre za blagor celote, ie mora posameznik s svojimi željami in zahtevami umakniti, čeprav je zato treba doprinesti nekaj žrte-v. To je splošno priznano načelo, ki je v naravi utemeljeno. Seveda je nesreča, če mož ali žena neozdravljivo zboli ter postane za vedno nesposoben za delo za družinsko in zakonsko življenje; seveda je nesreča, če je mož zapravljivec in pijanec: seveda je nesreča, če žena uide z drugim možem itd. V življenju se pač pripeti dan za dnem veliko nesreč, ki jih ni mogoče več popraviti ter jih je treba nositi do smrti. Prvi se je vrnil slep iz vojske in ga zanj ni zdravila; drugi se je prehladil in celo življenje boleha in polega; tretji je zgubil domovino, ki je ne bo več videl; četrtemu je umrl svojec, ki mu je bil v življenju nenadomestljiva opora, pa ga mu smrt ne bo: več vrnila itd. Ti pa si nesrečen v zakonu in te nesreče ne smeš popraviti z ločitvijo zakona in z novo zvezo, kakor ne smeš zastrupiti moža pijanca, ker je oboje proti božji in na-turni postavi.
V vseh teh primerih je prav vera T Boga in njegovo previdnost krepka opora in največja tolažba. Bog pripušča, da pride trpljenje in preskušnja nad človeka, ne zato, da bi ga mučil, temveč obrnil njegov pogled na to, kar )e večno. Milijonom, ki so v trpljenju umell klic božji, je bila nesreča luč, k* jim je razsvetlila pot do božjega mir*-Tudi v prejšnjih časih, ko še niso poznali zemskih ločitev, je marsikatero družino obiskala nesreča, ki pa so J° ljudje hrabro nosili jz duha močne vere. Pa je bilo neprimerno več zadovoljnih družin kot danes, ko jib skušaj0 zdraviti z zakonskimi ločitvami.
Tistim pa, kj jim je medsebojno žaljenje v zakonu iz kakršnega koli vzroka postalo nevzdržno, pomaga Cerkev na ta način, da zakoncem dovoli ločiti se iz skupnega življenja, toda zakonska zveza ostane neokrnjena.
Nerazvezljivost zakona je končno neprecenljive vzgojne vrednosti za družinske in socialne čednosti, brez katerih postane življenje neznosno. Kje s® je laglje vaditi v potrpežljivosti, strpnosti, ljubezni, požrtvovalnosti, vztrajnosti v naporih kot v družini, kjer s® mož in žena zavedata, da sta drug na drugega do smrti navezana? In ali ne postavlja misel na nerazvezljivost zakona močne ograje proti zakonski nezvestobi, ki se zaveda, da se z zakono-lomstvom ne odpira nobena pot do nove zveze? In ali ne bodo mladi ljudje, ki se pripravljajo na zakon, resneje premislili svoje odločitve, če se zavedajo, da gre za celo življenje, kakor pa tisti, ki si mislijo:	poskusimo, če
ne bo šlo, pa gremo narazen?
Bog je neskončno moder. Zato 10 njegove zapovedi boljše kot pa državne postave, ki se uklanjajo in strežejo človeškim slabostim in strastem.
fzt
EMILE GEBHART:
VELIKA NOČ
USMILJENJA
(Is francoščine prevedel Fran Erjavec, Pariz)
Na cvetno nedeljo leta 10H), v somraku, sta stopila pri vratih sv. Lovrenca v Rimu d.va čudna •"Omarja. Barbarski sijaj njiju obleke ju je izdajal za plemenita kristjana, prihajajoča iz najoddaljenejših Pokrajin sveta. Jezdec, ogrnjen v škrlatni plašč in Pokrit z železno čelado, na kateri se je šopiril zlat jastreb z razpetimi krili, je jahal vojnega konja, vsega lesketajočega se v jekleni mreži, na njegovi desnici je pa sedela na muli, pokriti Z rdečo svilo, polna fantastičnih vezenin, ženska v žalni obleki. Črna brada je delala njegov divji obraz še bolj bled in kakor oslabljen od bolesti in stiske Videti je bilo kot bi njegove velike in črne oči, vse nemirne, potuhnjeno iskale kakega nevidnega sovražnika. Pogled ženske, mlade in slabotne, je bil sanjavo negotov. Včasih je z naglo kretnjo dvignila svojo desnico, malo, otroško ročico, jo preplašeno ogledovala, potem jo pa podrgnila ob dlan levice. Nato so njene modre, sanjave oči iznova splavale preko ravnin, Preko hribov, preko oblakov, ne da bi videle karkoli.
Zagonetnemu paru je sledilo nekaj oboroženih mož v oklepih, razjedenih od rje in tucat bosonogih m gologlavih sužnjev, divjih obrazov in ogrnjenih v kože zverin.
Tako sta potovala romarja že dolgo, dolgo dni Proti grobu svetih apostolov. Zapustila sta svoj otok, °b katerega butajo valovi divjega oceana. Prebrodila $ta reke in prevalila gorovja, ogibaje se cvetočih mest in gosposkih gradov, shajališč kraljev. Iskala sta gostoljubnosti po samostanih, zakopanih po temnih gozdovih ali izgubljenih v alpskih pečinah. In vsako jutro, ko sta se potnika poslavljala od svojih gostiteljev, so se osupli menihi oddahnili spričo razbur-
RDBOA NEVARNOST NA
AZIJSKEM JUHI
IN VZHODU
Po drugi svetovni vojui so se na tem področju dvignile nove države:	Birma-
nija, Thailandija. Indonezija, Vietnam. Vanje je nekaj let prineslo toliko političnih in socialnih sprememb, kot jih prej stoletja niso poznala. Da je tako ozračje ustvarjeno za komunistično delo, ni treba pripovedovati. Kako bodo države jugovzhodne Azije izšle iz tega viharja? Kdo jim bo pokazal pot rešitve?
Borci za neodvisnost Bir. manije so bili tisti rangun-ski akademiki, ki so leta 19 38 manifestirali proti angleškemu gospodstvu. Angleške oblasti so jih vrgle v ječo in jim dale priliko, da prebero Markso-ve, Leninove, M:ao Tse Tun-gove spise, študentje so potem organizirali ,,Antifašistično ljudsko zvezo za svobodo".
Ta zveza je po končani vojni in japonski zasedbi skupno z ..narodno vojsko", ki jo je proti Japoncem vodil U Aung San, tudi študent rangunske univerze, dosegla, da so Angleži podpisali odlok o neodvisnosti, Pri volitvah v zakonodajno skupščino je Zveza dosegla 196 glasov, komunisti pa šest. Kmalu nato so ubili ministrskega predsednika U Aunga Sana in sledil mu je, še na predlog angleškega guvernerja Thakin Nu. 8. januarja 1948 je bila uradno proglašena samostojna republika Birmanija in njen predsednik Sao Shwe Thaik je dvignil zastavo nove drža-
re: bela peterokraka zvezda
na rdečem polju ___ simbol
združitve peterih narodnosti. Birmanska ustava priznava krščansko vero, vendar ima katoliška Cerkev nemalo težav.
Tudi indonezijska zastara kaže peterokrako .zvezdo, ki tu pomeni petere glavne točke Združenih držav Indonezije:	1.	mono-
teizem; 2. nacionalizem: 3. demokracija; 4. človečnost; 5. družbena pravičnost. Na grbu se bere geslo:	Raznolikost sestavlja
enotnost:	17 peres orlove
peroti in 8 peres v repu pa spominja na dan proglasitve. neodvisnosti; 17. avgusta 194».
Potem, ko je morala prenehati japonska propaganda, je nastal metež raznih gibanj:	panislamizma, ko-
munizma, separatističnega nacionalizma. Zmagaj je unitaristični nacionalizem in ta si prizadeva, da zavrže vse, kar je evropskega, in vzpostavi domačo kulturo, daleč pa mu je še misel o pametni spojitvi. Podobno je z vsemi azijskim; nacionalističnimi gibanji.
Dejstvo, da je Evropa čez noč zapustila jugovzhodno Azijo, je ta del prepustila skrajnostnim idejam, neredu, zlasti pa komunističnemu obdelovanju. Ostal pa je in se še povečal vpliv velikih azijskih držav: Kitajske in Indije. Računajo, da živi okrog 15 milijonov Kitajcev izven domovine, po Thailandiji, Malaki, Indoneziji, Borneu. Po večini so oblikovani močno zapad-njaško. Katolicizem se med njimi uspešno širi V Bang-
jenja, ki so ga užili v mirnih polnočnih urah zarad' odsekanih besedi, otroških tarnanj ali surovih ih groznih krikov jezdeca v škrlatnem plašču, kneza, kronanega z jastrebom. Čutili so se kakor oevobo' jene, ko je pod samostanskimi oboki oddrsela 23 njim še žena, govoreča s pritajenim glasom, sprem' ljanim s tistimi bolestnimi kretnjami roke, ki jih h' mogel nihče razumeti.
Popotnika na vsej svoji poti nikoli nista odkrila ne svoje domovine in ne svojih imen. Med seboj sta le tu in tam izmenjala kako besedo v hrapavem Je' ziku, ki se jc zdel Italijanom podoben kriku ropar skth ptic. Njiju služinčad sc je delala nemo in jc na vprašanja odgovarjala le z nekakim godrnjanjem nejevoljne doge in ki je tudi takoj ustavilo vsak na' daljni razgovor.
*
Pod vrati sv. Lovrenca je pričakoval tujca du-hovnik. Ko sta se približala, se jitr.a je globoko prt' klonil ter ju molče z naglimi koraki vodil po stezah Eskvilina preko rimskih puščav.
Rim je pravkar komaj prebrodil vihar, ki je že grozil potopiti čoln sv. Petra.
Deset let so proti papeži besno trgali brezsivo tuniko. Izprijeni mladenič, svetokupen Benedikt IX-se je trikrat povzpel na apostolski sedež, cesar ih rimski poveljniki so ga trikrat pregnali kot nočnega tatu, toda iz samostana Grotta-Ferrat, kamor sc Je bil zatekel, j"e ta slepar še neprestano prežal na Sveto mesto. Sedaj je strogi papež Leon IX. čistil in tolažil Cerkev.
Tudi Normani so ogrožali cerkveno državo ih bizantinski bogoslovci so dovršili razkol, ki je od' trgal Vzhod od latinske skupnosti. Sveti oče, ki je moral braniti nedotakljivost Cerkve in svobodo svojega ljudstva, se je moral poleg vsega tega boriti še z nepopisno bedo, tako da je mislil še na prodajo zlatih relikviarijev, ki jih je bil protipapež pozabil v lateranski zakristiji, da bi sploh mogel vzdržati svoj skromni dvor in preživeti svoje duhovnike.
Tudi sam Rtm je bil tedaj le še razvalina. Celo stoletje so kot apokaliptični viharji divjali v njem
Stolp Košute
nasilja plemičev, upori raznih hujskačev, vpadi cesarjev, lakote in kuge. Tudi tega cvetnonedeljskega večera ni bilo videti od vrat sv. Lovrenca do bazi' iikc sv. Klementa drugega kot izropane samostane, Požgane lože, porušene cerkve, v katerih so se pod noč plazile sumljive sence.
Toda oba romarja sc za to pustoš očividno nista tn nog o zanimala. V svojih duš ih sta nosila še. bolj boleče razvaline m še vse pretresljivejše noči.
Kmalu se jc pred njima skoro surovo dvignila
koku je 8.000 katoliških Kitajcev, v Yakarti tdomače ime za Batavijo) 7.000, v Semerangu 4.000, v Surabaja 4.000, v Singapuru 10.000, v Makaaaru 700. V Semerangu in Surabayi jih prestopi v katoliško vero od 600 do 700 na leto. Narašča pa tudi komunistični vpliv nanje, posebno iz šol.
Indijcev je tričetrt milijona v Singapuru in na M a Laki, 700.000 v Btrma-niji in skoro toliko v Indoneziji in na Filipinih.
Moskvi ni ušla važnost novih držav in ugodnost trenutka za njene revolucionarne načrte. Značilen je bil kongres azijske mladine v Kalkuti leta 1948, na katerega je prišlo okoli 10 tisoč mladih ljudi iz vsega sveta. Od vsega početka je bilo opaziti komunistično nadzorstvo. Tako ,so dali pravico, da pošljejo delegate, razen Birmaniji, Vietnamu, Maluziji (Malaki), Indoneziji, Cejlonu, Indiji in Pakistanu tudi Kitajski, izključili pa so Filipine. Povabili so mladinske organizacije Anglije, Francije, Avstralije, Kanade in Jugoslavije, kot opazovalci pa sq bili zastopanj Koreja, Mongolija, Nepal, Sovjetija in Filipini Zborovanje je potekalo v znamenju komunistične predrznosti in iniciativnosti. Izkazala se je na njem spet vzajemnost ln edinost mladih komunistov vsega sveta.
Kmalu po kongresu in istočasno z rdečim napadom na Korejo se je po vseh teh državah začela divja komunistična gonja, ki je v Vietnamu in Birmaniji izzvala državljansko
vojno, drugod, posebno v Indoneziji, Malaziji in Filipinih pa začela vrste stavk, sabotaž in revolucij.
Južnoazijske države so se morale rdečemu delovanju z orožjem postaviti v bran. Prišlo je do protislovja, da je morala hii-inanskn republika, dasi. komunistično usmerjena in zvesta geslom, ki jih Moskva meče v svet:	antiimperializem,
antikapitalizem, nacionalizacija zemlje in velike industrije, da je morala ta republika postaviti komunistično stranko izven zakona in se boriti z rdečimi četami. Obenem se je morala vladna vojska spopasti z gorskim plemenom Kare-nijcev, srditimi sovražniki komunistov in prav zato v nasprotju v rdeče pobarvanimi vladnimi odloki. Da je bila zmešnjava še večja, so vstali beli ,.ljudski prostovoljci" proti vladi, rmeni ,,ljudski prostovoljci" pa proti njim in za vlado Tudi komunisti so se razcepili v borce rdeče zastave in borce bele zastave. Ko je padel U Tin Tut, protikomunistični voditelj, je rdeča nevarnost povzročila poplah tudi v Indiji. Pandit Nehru je povabil zastopnika Pakistana, Anglije, Cejlona in Avstralije na zborovanje v Novi Delhi, da sprejmo skupno primerne ukrepe proti komunizmu in da Indiji zagotove uvoz birmanskega riža.
V' Vietnamu so katoličani spočetka prijazno gledali na nacionalistično gibanje pod vodstvom Ho Chi Minita; mnogi so v njem sodelovali. Ko pa je sv. stolica priznala vlado Bao Dala in
drzna gmota Koliseja. Tu m tam so trepetali na obokih galerij rdečkasti odsevi in dva ali trije ognji so plapolali pod notranjimi oboki.
„Tu smo," je spregovoril duhovnik.
Koliscj je bil tedaj nekako samostojno in odrezano mesto v srcu Rima, kjer so lacijski baroni nekaznovano kovali zarote proti papežem in kjer so iskali zavetja razbojniki vse Italije. Tu je bilo mogoče najti prenočišča in samostane, brloge čarovnikov in ponarejevalce denarja in kapele krivovcr cev, a na strmih vrhovih zidovja so vetrovi stresali celice prastarih puščavnikov, ki so skušali z molitvijo tolažiti jezo božjo. Tudi za naša dva popotnika je bilo prenočišče tu že pripravljeno. Gospodarju, ki ga je vprašal po ur.cnu, je vitez odgovoril le:
„Kristjan, ki išče pozabljenja! . . .“
Proti poldnevu naslednjega dne sta romarja potrkala na lateranska vrata. Po dolgem razgovoru s papeževimi častniki ju je neki menih odvedel pav do praga papeževe sobe. Vitez je prožil Leonu k ra Ijevski prstan, nato sc je pa zdihujoč vrgel pred noge svetega očeta. Žalujoča gospa je stala nepremična in toga, kakor soha.
Papež je vzel smaragdni prstan v roke, prebral geslo in sc zdrznil, potem pa povesil oči na spokornika :
„Makbet! Ti?" je zamrmral.
In nato z močnejšim glasom, z glasom pro-kletstva:
„Očetonzorilec in bogoskrunec!"
„Milost!" je vzkliknil bednik. „Milost v imenu Gospoda Jezusa, ki je odpustil svojim rabljem. Usmiljenje, oče moj! Nimava več meči, da bi mogla še trpeti. V noči zločina sem ubil tudi spanec in od tedaj se vse noči sklanjajo nad posteljo strašila in njih ledeni dih ježi moje lase. Njih obrazi so tako beli. njih oči ugasle in njih kri še teče, teče vedno. Ne morem več spati, ne mor;m več rr.oliti. Tako potreben sem blagoslova!“
Ves bled je pretresljivo zdihoval, ne da bt mogel plakati. Papež je obrača! med prsti neposvečeni prstan.
Tedaj je spregovorila še kraljica s trepetajočim, komaj slišnim glasom:
..Svetost! Grobovi so že zaprti. Mrtveci so mrtvi. In trava jc že zarasti.i njih grobove tam doli."
Makbet se je dvignil in pokleknil, ves trepetajoč v smrtnih krčih.
„Usmiljenje tudi zanjo!" je jecljal. „Njena 'Svet sc maje kot plamen v svetilki, ki ga stresa timski veter. In izza tiste preklete ure vidi ona 11 a svoji desni dlani vedno krvavo liso, nesmrtno liso. Poizkusil sem že vse, da bi potolažil jezo božjo, a zaman. Škofje mojega kraljestva so mi podeljevali odvezo, zidal sem cerkve in ustanavljal samostane, Polagal sem relikvije svetnikov med dragoceno ka-'nenje, zažigal sem. krivoverce, v oblačilu ubožcev sem prirejal dolga romanja in bičal sem svoje telo, toda Boga nisem mogel potolažiti. Razlit6 nad naju svojo milost! Vi ste poslednja nada dveh obupancev!"
„Žal!" je odvrnil Leon. „Spravo, ki si jo izbiral, sta ti narekovala oholost ali pa zakrknjenost. Ti pač tisi prodrl v skrivnost evangelija. Dobro delo, zanos človečanske ljubezni uspešnejše ozdravi vest nego razkošna dela. Plamen grmad ne more izbrisati zločinov krivoprisežnega kralja. V petek, pri žalni služ' ^i božji za križanega Jezusa, me boš slišal pri oltarju sv. Janeza Lateranskega moliti za krivoverce, za brezverce in za pogane .. .“
Prekinil jc, nato pa še dodal, upirajoč svoje oči š° vedno na zločinski ametist:
..Kdaj torej, gospod, bo napočil za tvoje ljudstvo tlan usmiljenja in ljubezni?"
Potem se je obrnil papež še proti kraljici in milo dejal:
„Pojdita v miru! Molil bom za vaju in molil za yijine žrtve. V nedeljo je dan, ko sc Bog izmiri s človeštvom. Pridita k Sv. Janezu, med moje najbed-tejše vernike. Blagoslov vstalega Jezusa se bo razlil ta vajini čeli. In morda vama usmiljenje Zveličarja Pokaže tudi pot do odpuščanja."
*
Pet dni sta hodila kraj in kraljica po rimskih tlicah in trosila zlati' med sirote, bolnike in sestra-
ko so se bolj jasno pokazale protiverske težnje in rdeče bistvo gibanja, se katoličani niso več dali pre-variti.
Francija ne zre več na vojsko v Indokini kot na notranjo zadevo, marveč kot na mednarodno politično vprašanje, tesno povezano z načrti NATO in z obrambo Pacifika. Komunisti pa so že zdavno prešli iz gverilskih bojev v krepko zasnovano ofenzivo. Njihova vojska, oborožena ■l novim sovjetskim orožjem, je že predrla mejo Laosu in ogroža njegovo prestolico.
ThaUauUija (Siam) je izdala zakon proti komunizmu. Tamošnje diplomatsko zastopstvo I RSS uporablja svoje osobje za revolucionarne posle —- kot povsod — in spravlja vlado v stalne skrbi in strah.
Končno lii nobena tajnost, da hoče Moskva iztrgati Angležem Singapur. Po vsej Malaziji so vstali rdeči partizani, izginila je vsrka varnost.
Kot povsod je tudi v tem delu sveta edini resnični nasprotnik komunizma katoliška Cerkev. Cerkev je včliko upanje narodov, ki jo poznajo. Ljubezen, ki jo širi, kamor pride; spoštovanje človeka in družbe to so edine sile, kj onemogočajo razvoj rdečih sil; sovraštva, materializma in razrednega boja Zato je prodiranje komunizma vedno združeno z verskim preganjanjem tam, kjer že ži-vj katolicizem, tudi če so njegovi pripadniki samo neznatna manjšina.
ZGLEDA" A SMRT KITAJSKEGA DUHOVNIKA
šele sedaj go preko Hong Konga dospele podrobnosti o smrti p. Su-ja. Po rodu je bil iz okolice mesta Wu-Hu in star 30 let. Vzgojili so ga španski jezuiti; leta 1949 ga je posvetil v maš-nika škof Aramburu, pred nedavnim izgnan s Kitajskega.
P. Su-ja so zaprli poleti 1950. Prestati je moral dolga in mučna zasliševanja, nato pa prisilno delo v najhujši vročini. Su je do zadnjega izkoristil vsako priliko, da je sojetnike spomnil na dušo in zveličanje. Pazniki so mu zagrozili, da "mu ne bodo dovolili hrane. Odgovoril je:	„Prav. Se
bom torej zadovoljil z duhovno jedjo, še naprej pa bom govoril o Bogu in veri!“ Brez hrane so ga pustili 6 dni. Su je silno oslabel in zbolel. Tedaj so mu ponudili, da bi jedel, on pa je- rekel:	,,če sprejemam,
me ne boste- pustili govoriti o Bogu in veri. Ne potrebujem vaše jedi, dovolj mi je nebeška!“ še tistega dne je umrl, potem ko je izpričal svojo vero.
dane duhovnike. In pet noči so se gostje Koliseja, romarji, čarovniki, potepuhi in puščavniki prebujali spričo pretresljivih krikov Makbeta ter se ozirali za črno oblečeno prikaznijo, ki je brez strahu mirno korakala med zevajočimi ponori veličastne razvaline.
Končno je napočila velikonočna zarja in gospo darja Škotske sta se podala proti La teranu. Množi' ca revežev, obloženih s kitami cvetja, se je zgrinjala z vseh cesta Celija proti papeški baziliki in aleluja zvonov se je razlegala v sinje nebo nad Večnim me-stom ter se v milini aprilskega jutra razlivala preko oddaljenih polj. Z zelenečo travo prerastel trg, pred' dvor in stebrišče sv. Janeza so bili natrpani jadnega ljudstva, vsa rimska beda je želela prejeti posvečenje papeževega blagoslova. Kraljevski par si je potpež' Ijivo skušal narediti pot skozi množico.
Na cerkvenih stopnicah je sedela mlada žena, komaj pokrita z raztrganimi cunjami. Na svoja prša je pritiskala golo dete, vse trepetajoče od mraza-Kralja in kraljico je pretresla ta beda. Kralj je snel svoj škrlatni plašč in ogrnil z njim mlado mater, kraljica pa je zavila otroka v svoje hermelinsko ogri' njalo. Malček jc zgrabil kraljičino desnico, jo ljubeče poljubil in nanjo mu je preko smehljajočega obraza zdrknila solza .
In krvavi madež je bil izbrisan za vedno.
V skritem kotu bazilike, napolnjene z vonjem kadila in po kateri je odmevala svečana pesem, sta molila in plakala. In še tisto noč je globoko spanje zatisnilo oči kralia Makbeta.
Olmje se težko prenaša
Alzacija je dežela, ki leži na nemško-& francoski meji in je tekom zgodovine že večkrat menjala svoje gospodarje. Ob neki priliki so vprašali starega Alzačana, kakšne izkušnje si je pridobil pod različnimi zasedbami. Mož je dobrodušno odvrnil:
,,0 zelo zanimive. Pod Francozi smo trpeli radi groznega nereda, pod Nemci pa radi prevelikega reda.“
«■uda moderne tehnike
Nekje v gorah. Dva turista gresta P° cesti, ki jo spremljajo telefonski drogovi. Nenadoma je žica pretrgana. Vihat pretekle noči je namreč poškodoval *»• peljavo. Eden od turistov, ki hoče veljati za tehnično izobraženega človek», reče svojemu spremljevalcu: ,,Do te gre telefon po žici; od tu naprej pa deluje brezžični.
PREROK IZAIJA
V osmem stoletju pred Kristusom je bilo ozemlje, kjer so živeli Izraelci, pozotišče hudih bojev med asirskimi kralji, ki so hoteli podjarmiti vse narode tja do Egipta, in med zvezo narodov, ki so se temu upirali. Yr tej zvezi so imeli važno besedo kralji severnega izraelskega kraljestva. Kralji južnega, judovskega kraljestva pa so hoteli ta spor izkoristiti in so bili proti tej zvezi. Zato so jih zavezniki napadii, ko je vladal kralj Ahab (7i$ö—720 pr. k«'.). V tej stiski je kralj Ahab poklical Ha pomoč Asirce, kar ga je pa silno drugo stalo. Poleg ogromne vojne odškodnine je v znak odvisnosti dal postaviti v templju v Jeruzalemu oltar asirskim malikom! Kako silno je zabredel in zaiieljal izvoljeno ljudstvo! In je bil kot vsi kralji južnega kralje-■stva pravi potomec kralja Davida, torej •z rodu, iz katerega naj se rodi prihodnji Odrešenik:	(Prim. Svhetll:	Die
-'Sehnsucht der ewigen Hügel.) V tc silno težke eilst- je Bog poklical preroka Izaija že v zadnjem letu vladanja Aha-bovega predhdonika kralja Ozija.
ÜOG <iA POKLIČE V SVOJO SLUŽBO
Da je Bog Izaija odločil za izredno Velike stvari, je pokazal že z načinom Pekliva. Izaija je videl v viziji Boga na Vzvišenem prestolu. Okrog prestola so stali serafi s seštetimi perutmi, ki so z močnim glasom pel j v zboru: „Svet, **vet, svet, Gospod nebesnih čet, vsa. zemlja je polna njegove slave.“ Ves *®nipelj se je tresel ob tem glasu in napolnil ga je dim. Izaija je ve« prcipLa-
BOH1S KOMAN
šen vzkliknil: „Gorje meni, ker senu človek nečistih ustnic in živim med ljudstvom, ki ima onuuleževane ustnice, pa sem videl na lastne oči kralja, Gospoda vojnih trum!“ Tedaj je pristopil k njemu seraf, ki Je imel v rokali žareče oglje, ki ga je vzei s kleščami z oltarja. Dotaknil se je z njim Izaijevih ustnic in mu rekel: „Glej, žerjavica se je dotaknila tvojih ustnic in ti bo odvzela tvojo g resnost in tvoj greh bo očiščen.“ Potem je slišal Izaija Gospodov glas, ki je rekel: „Koga bom poslal? Kdo bo šel za nas?“ Izaija je odgovoril: „Tukaj sem, pošlji mene.“ In Gospod je dejal: „Pojdi in govori temu ljudstvu“ (Iz ti, 1—9).
H tem je bil Izaija iztrgan iz svojega zasebnega življenja v središče vsega dogajanja svojega ljudstva, ki ga je iskreno ljubil. Da mu oznanja brez olepša. vanja božjo voljo, da prerokuje rojakom, čeprav krvavečega srca, strašne kazni za vso nezvestolM), pa tudi, da jili dviga v preizkušnjah, da ne obupajo. Izaija je veliko nalogo odlično izpolnil. -Ni se odmaknil od resnice niti za las. neustrašeno se boril za božjo čast in v teh borbah dorastel v moža, kot jih malo sročnjeraov stari zavezi.
BOŽJI GLASNIK
Iter kraj Ahab v svoji brezbož. nosti ni delal, kar Je bilo prijetno pred Gospodovim obličjem, ampak je hodil po iiotili brezbožnih izraelskih kraljev, je bilo za njegovega vladanja Izaijevo poslanstvo zelo težko. Vr luči božjega razodetja je jasno spoznaval, kako
strašno je v grehe zakopano izvoljeno ljudstvo Izraelsko. Bridko mu je potožil Gospod: „Sinove sem vzredil in jim pomagal do velike moči, oni So me pa zaničevali. Celo vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospoda, Izrael pa me noče poznati, moje ljudstvo ne •razume mojega glasu. Gorje grešnemu narodu, ljudstvu polnemu hudobije. — Zapustili so Gospoda, bogokletno so govorili zoper Svetega Izraela. Obrnili so mu hrbet. — Vaša zemlja bo zapuščena, vaša mesta bodo požgana, vpričo vas bodo tujci pograbili vaše imetje. In sionska hči, Jeruzalem, bo ostala v naskoku zavzeto mesto“ (lz 1, 2—H).	Vse te tožbe je moral Izaija
sporočiti svojemu ljudstvu, ker mu je Bog hotel le dobro z vsemi kaznimi in preizkušnjami. „Očistite se, odstranite izpred mojih oči zlobnost vaših misli; prenehajte delati zlo, naučite se delati dobro. Iščite to, kar je prav, pomagajte stiskanim, pomagajte sirotam do pravire in pomagajte vdovam. In potem pridite: In če bj bili vaši grehi kot š kr lat, bodo vaše duše bele kot sneg“.
Vse sile pa je napel Izaija, da reši svoj narod pogina. Zato je zapel na vse strune, grozil v imenu užaljenega Boga, pa spet v srce trgajočih prošnjah rotil in prosil. Va žal, tolikokrat zastonj: „Vinograd si je kupil moj ljubljeni na zelo rodovitnem griču. Ogradil ga je in vanj zasadil izbranih trt. V sreni! je zgradil visok stolp in postavil stiskalnico ter čakal, da bo rodil grozdje, Kaj bi moral še storiti, kar nisem storil za svoj vinograd. Morda, ker sem čakal na grozdje, pa mi je dal lesnike? Pa povedal vam bom odkrito, kaj bom storil z mojim vinogradom. Odstranil bom ograjo, pa ga bom posekal, razrušil bom kamne zidu in ga poteptal. In ta vinograd Boga vojnih trum je hiša Izraelova in judovsko ljudstvo so dragocene sadike. Gorje! Gorje!“ (lz 5, 1—7).
Ljudstvo se ui omehčalo in je sledi*0 brezbožnemu kralju.
NAPOVE ZNAMENJE AHABL Bog ni mogel vstati pri samih grožnjah. Vojska sovražnikov je bila ne\e*lv orodje z božjih vokali. Ko sta prodrl* združeni vojski sirskega in izrai lskeg* kralja pred vi ata samega Jeruzalema je postal položaj za judovsko kraljestvo naravnost obupen. Vendar v božji*1 načrtih zaenkrat še ni bil padec mest» v roke sovražnikom. Zato je Bog po- j slal Izaija h kralju A ha bit naj mu sporoči : „Bodi miren; ne boj se in naj t* ne upade pogum ob pogledu na kadeče se grmade tazsrjenrga sirskega kralj» I Zakaj to pravi Gospod Bog: Ne bodo sc spolnili njihovi naklepi" (Iz 7, 4-7)-S kakšnim veseljem je izvršil Izaija to naloge! Toda kralj A hab ga je kaj hladno sprejel. V svoji brezbrižnosti ni računal z Bogom. In ko ga je Izaija nagovarjal, naj prosi od Boga znamenje, tla so resnične božje obljube pomoči, je hinavsko odgovoril: „Ne bom prosi* takega znamenja, tla ne bi skušal Gospoda.“ V r esnici pa v Boga sploh veroval ni. Zato mu je Izaija užaljen dejal: „Poslušaj sedaj, Davidov rod. Morda se vam zdi malenkost žaliti ljiuli, ko se drznete celo žaliti mojega Boga. Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, Devica bo s|K>čela in rodila Sin» in njegovo ime bo Emanuel, — Gospod z nami. Surovo maslo in meti bo jedeli dokler ne bo znal zaiiietavati slabega in izbirati dobrega. Zakaj, preden bo to dete znalo lotiti slabo in izbirati dobro, bo ta zemlja oropana svojih kraljev. ; Bog bo poslal po asirskem kralju na te in na tvoje ljudstvo in na hišo tvojih očetov tako hude čase, kot jili ni bilo, kar se je EtTaim ločil od Juda" (lz 7, 12—17). Strašila obsodba ošabnih in brezbožnih potomcev kralja Davida, ki so jiozabili, da so kralji ljudstva, iz katerega mora iziti Bešenik sveta.
Pa božja kjt/.vn inia vedno najboljše ®#niene. Moški rod Davidovih pot««]-r-uv bo zavržen. Rešenik pa bo rojen iz slabotne Device in bo živel življenje preprostih ljudi. Dog zn izpolnitev svojih načrtov ne potrebuje nikogar, posebno še ne ošabnih, brezbožnih oblastnikov, šnoje namene pa vedno doseže, če člo-I vek hoče sodelovati, je v njegovo dobro, '-e pa n,e, pa v strašno pogubo, Dešenik bo pa le iz rodu Davidovega, kot je Dog obljubil, ki svojo besedo vedno izpolni.
Zato tudi kazer mora priti nad brez. božne Jude. Zakaj Dog je tudi neskončno svet in z njim se ni šaliti in grešiti | na račun njegove neskočne dobrote. Zato čaka to nehvaležno izvoljeno ljudstvo vse, kar jv po božjem ukazu Izaija napovedal in še izgnanstvo in suženstvo zmagovalnim Asircem. Da se spokore za Krclie in oropani vsega spoznajo svoj Kr vh in znova zahrepeni1 po Dogu. Tež-ba naloga Izaijeva je v strašnih vizijah vse to svojemu ljubljenemu narodu napovedati. O, koliko rajši bi jim govoril n veselih in srečnih časih, pa je v službi neskončno svetega Boga.
POMADA SVOJEMl LJUDSTVU V STISKI
Drezbožnemn Ahabu je na prestolu sledil sin Ezekija. Ta na je bil boljši ! 'Hi očeta. Razdejal je poganske oltarje,
| bj jjj, j, hi; dal postaviti oče in je sl>et odprl tempelj Gospodov za daritve. Aliah ga je namreč zaprl. V 14. letu i "jegovega vladanja je asirski kralj Se-halierib vdrl z močno vojsko v deželo 'n nazadnje oblegal Jeruzalem (Iz 36, 1). Položaj je bil brezupen, ker je imel sovražnik veliko premoč in je bil trdno 'HJločen mesto zavzeti. V tej stiski ;>a j'" kralj Ezekija raztrgal svoja ohla-''bt, si nadel spokorno ruševino in stopi 1 v hišo Gospodovo. Pozval je tudi preroka Izaija, naj moli za ljudstvo (Iz **, 1—7). Izaija ga je tolažil, naj se ne boji sovražnikovih groženj, zakaj
Gospod je obljubil, da se bo sovražnik IM) istem potu kot je prišel, vrnil in v to mesto ne pojde. In res. Ponoči je angel Gospodov itobil v asirskem taborišču 185.000 mož. In ko so se zjutraj zbudili, niso videli drugega kot kupe . mrličev. Senaherib se je umaknil od Jeruzalema in se vrnil v Ninive (Iz 37,
34__37). Očivldna je bila izredna božja
pomoč ljudstvu, ki se je spet vrnilo k Dogu. Ker pa noboljšanje ni bilo stalno, se je končno moralo spolniti vse, kar jim je Izaija krvavečega srca napovedal.
Dog pa mu je v vizijah dal jasno six>znati, da kazni čakajo tudi vse te narode, ki nad Izraelci izvršujejo božje kazni, na se iz tega ničesar ne nauče. Mislijo, da zmagujejo nad narodi s svojo močjo, ko so le orodje božje. In če mu ne bodo služili nrav, jih bo Gospod še bolj zavrgel kot Izraelce same. „Dog bo zlomil v kosce žezlo brezbožnikov, palice teli, ki so vladali“ (lz 14, 5).
EVANGELIST STABE ZAVEZE
Vse te napovedi božjih kazni, to tolikokrat in v tako strašnih slikali ponavljano : „Gorje,“ bi moglo naiKilniti Izraelce z obupom. Tega pa dobri Bog ni hotel. Zato je razodel Izaiju velike pri-Itodne stvari, polne tolažbe. Pa ne samo za Izraelce, saj to nas bi končno moglo le malo zanimati, ampak za vse narode in čase, tudi za nas. Bog mu je dal gledati v preroških vizijah toliko stvari o prihodnjem Odrešeniku, da ga moremo po pravici imenovati kar evangelista stare zaveze. In prav zaradi teli prerokb je tudi za nas mul vse važen in je tako ves miš.
Z napovedjo znamenja kralju Aliabu o deviški materi Odrešenikov! je začel te vrste svojih prerokb. „Mladika bo I»ognalu iz Izaijeve korenine in cvet bo zrastel iz nje. in duh Gospodov bo počival na njem: duh modrosti in umnosti, duh sveta in moči, duh učenosti
ODMOTAJ SE, POT, vi kolobarja zablod!
Postavna, ozka .h ravna prečkaj zvesto preko sveta do Boga sleherno cesto, najsi bo zlata ali vodeča prek, blata!
Jezus, bodi mi luč. varuj me črnih gruč in njih zased, bodi moja moč, ko povezne se noč čezme, čez svet ...
Bogdan Budnik
in pobožnosti, in duh strahu božjega ga ho napolnjeval. Ne ho sodil po zunanjem videzu, in ne ho obsojal samo na besede drugih, ampak ho sodil uboge po pravici in se ho zavzel iKišteiio za obrambo ponižnih. Volk bo prebival skupaj z jagnjetom, in tiger se ho družil s kozinimi; tele, lev in ovca bodo skupaj hodili in malo dete bo njihov pastir (Iz 11, 1—ti). V teh srečnih časih Odrešeniku! ili ho „Bog sam prišel in vas ho rešil. Tedaj se bodo slepim odprle oči in ušesa gluhih se bodo oUinašila. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen in jezik nemih se ho razvezal“ (lz 35, 4—ti). Odrešenik ho delal čudeže. — še je Izaija prerokoval: „Otrok nam je rojen, sin nam je dan, na ramah nosi kraljestvo in ime mu je: čudoviti, Svetovalec, Bog, Močni, Oče prihodnjega veka in Knez miru. Njegovo kraljestvo se ho razširilo in miru ne ho konca“ (Iz 0, ti—7).
:V*e to pi nam bo Odrešenik zaslužil po hudem trpljenju. Izaija se zgrozi ob
grozni viziji trjiečega Odrešenika: „Toda joj! Kdo ho veroval temu, kar j* slišal od nas? In roka Gospodova, komu se je razodela? NIČ lepega ni z* pogled in nič sijajnega. Videli smo g» preziranega, izvržek ljudi, moža bole-čin, ki ve, kaj se pravi trpeti. Njegov obraz je pokrit s sramoto. Besnično, o» je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni, mi pa smo ga imeli za gobavca« za človeka, ki ga jv ranila božja roka in ga ponižala. On pa je bil ranjen zaradi naših grehov in preboden zaradi naših hudobij. Kazen, s katere naj bi ;.e rodil naš mir z Bogom, je padla nanj-Z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. Mi vsi smo bili kakor izgubljen» ovca, vsak je šel po svoji poti daleč od Gospoda, pa samo nanj je Gospod položil greh nas vseh Bil je darovan, ker je sani tako hotel in ni odprl svojih ust. Kakor ovco ga peljejo v zakolj in kakor jagnje, ki molči pred tistim-ki ga striže, ne odpre svojih n st“ (1* 53. 1---7).	.
Tako je. videl ta liožji izbranec stoletja naprej, kar se je potem tako čudovito do pičice izpolnilo. Te velike obljube naj bi še vse boli, kot obljub*. da se Lodo Iz aelei izčiščeni po trpljenju vrnili iz suženjstva domov, tolažile in dajale pogum za svoje grehe preteku-ša ienui narodu. Nič čudnega ni, da s<> jih Izraelci ponavljali in da so jili tudi apostoli in evangelisti poznali in se ob njihovih spolnitvah nanje spominjali-Te velike prerokbe p« dvigajo pomembno? t preroka izaija za vse čase in narode. S kako ginjenostjo jih leto za letom beremo v cerkveni liturgiji posebno okrog svete noči 1
Do konca svoj narod iskri no ljubeč in Bogu do pičice zvest je Izaija z muce niški. smrtjo zaključil svoje sveto življenje. Cerkveni očetje pogosto trdijo-da ga je dal brezbožni kralj Mani*se živi ga prežagati.
Zanimive stvari je doživel g. Jože Grdina, ameriški državljan v svoji stari domovini Sloveniji. Obiska’, je svoj !'ojstni kraj. Tam so mu povedali, da bo naslednji dan v župni cerkvi sv. Vida izpostavljeno sv. Rešuje Telo. G. Grdina Je ljudi povabil, naj bi šli pritrkavat in dali tako večji povdarek prazniku. Ljudje se tega sprva niso upali storiti, saj je vsako pritrkovanje strogo prepovedano. šele na zagotovila g. Grdine, da °n prevzame vso odgovornost, 30 se Udali in šli. Začudeno so ljudje dvignili glave, ko je na sredo 13 maja, dan pred Vnebohodom, začelo brneti iz zvonika cerkve na žalostni gori. Rdeči oblastniki so se radi take „predrznosti“ razburili in pritrkovalce poklicali pred sodišče. G Grdina, dasi so njega pustili na miru, pa svojih tovarišev ui zapustil. Sel je z njimi, plačal za vsakega udeleženca po tisoč dinarjev kazni in protestiral proti taki „verski svobodi“, ki °b praznikih niti pritrkavati ne pusti. — G. Grdina je tudi drugače mnogo videl: znamenja ob cestah oskrunjena, križe brez Križanega, kar vse dokazuje, kako si rdeča oblast predstavlja versko svobodo.
Oblasti v domovini sahtevaje od evo J Ut uradnikov, da »o pošteni r izvrševanju svoje službe. To pa je lažje reči ko gtoritl. Med revolucijo so partisanl Inhko delali, kar so hoteli: kradli, mo-rUl, posiljevali, sedaj pa morajo biti naenkrat najbolj pošteni ljudje. Po tej v°jni so prišli na lepa in donosna ms-*ta v javni upravi, kajti bili so sa narod '.zaslužni". Veliko teh ,,sa«l«ialk borcev" pa sedaj že sedi sa mrežami.
Ljubljansko časopisje je polno poročil s sodišč, kjer sodijo upravnike, direktorje in blagajnike raznih „ljudskih
podjetij“.
žalostno obletnico svojega življenja je praznoval letos Jože Lampret. Izpolnil je namreč petdeset let. „Slov, Poročevalec“ mu je posvetil ob tej priliki daljši članek. Kdor do takrat Jožeta Lampret ni poznal, je izvedel iz omenjenega članka, da je Jože Lampret „naš stari znanec, tovariš, prijatelj, borec iz leta 1941, zvezni in republiški poslanec, sekretar slovenske komisije, vodja in učitelj slovenskih duhovnikov“. že ob vstopu v mariborsko bogoslovje je vzdrževal najtesnejše stike s takratnimi ljubljanskimi levičarji in je v bogoslovju tajno organizirat študijski krožek za proučevanje Marsovih spisov, že mnogo let pred drugo svetovno vojno se je povezal s Kardeljem in drugimi vodilnimi slovenskimi komunisti. Radi svojih „naprednih“ nazorov je bil ponovno cerkveno kaznovan, tako da se je moral končno zateči v senjsko škofijo, kjer je dočakal nastop partizanstva in se mu takoj priključil. Najprej je služil hrvatskim partizanom, uato pa slovenskim. Po vojni se jo „radi starega nasprotstva cerkvenih krogov", kot ve povedati „Slov.Poročevalec", posvetil političnemu delu utrjevanju tega, za kar se je boril v=e življenje delu za socializem Poročile tudi omenja, da je „Lampret žel za vse svoje patriotično delo s strani Cerkve le grdo nehvaležnost, ki je dosegla svoj višek v izobčenju, kateremu ie zapadel po spletkah slovenskih škofov in nuncia-ture v Beogradu".
Večer na Blejskem jezeru
„Dolenjski list“ se huduje. Tako-le piše: „Mladinci predvojaške vzgoje občina Prečna in Trška gora so imeli desetdnevno taborjenje Da bi uspeli zaključek taborjenja proslavili, sta jim oba občinska odbora prispevala nekaj v denarju. Tako so si lahko" privoščili toliko pijače, da jih je bilo precej pošteno pijanih in so potem zagrešili dejanje, ki jim ni v čast. Na cesti so na-dli nekega kolesarja, ga pretepli, mu odvzeli orožje, za katero je imel dovoljenje in postrelili naboje.“ — „Dolenjski list“, ki izhaja v Novem mestu, nato tako-le zaključuje: „čislo v redu je, da se nudi mladini nekaj razvedrila.
Toda zakaj vendar ni mogoča nobena zabava brez prekomernega pijančevanja? Ali res ni za Dolenjce druge zabave kot pijančevanje? Kdaj bomo začeli to pravo dolenjsko narodno sramoto odpravljati pri koreninah, namesto da z dajanjem ljudskega denarja prilivamo olje na ogenj?"
Komentar k taki samoobtožbi res ni več' potreben.
Pionirska železnic* v Ljubljasil, to železnico je vlada v letih 1946— uporabila milijone dinarjev. Zgradili *° jo z udarniškim nedeljskim delom mali pionirji. Sedaj je že delj časa opuščena. Ljudje so pokradli skoro vse, kar se je dalo pokrasti, škode je bilo pri tem 50 milijonov dinarjev. Zato je sedaj ljubljanski mestni svet sklenil, da jo likvidira. Nedeljsko delo tudi v tem primeru ni imelo blagoslova.
Odkar so oblasti dovolile, da članstvo v kmetijsko-obdelovalnih zadrugah »! več obvezno, ljudje delajo bolj » veee-ljem. Vedo sicer, da delajo in bodo *e delali skoro samo za davke, toda 10 močne vere, da bo tudi davčni vijak *e-kega dne popustil. V zadrugah so bil' pravi sužnji Sedaj jih pridno likvidirajo. So pa težave, kako vrniti posameznikom to, kar so morali pred leti prisilno dati skupnosti v uporabo. V kolikor je bila živina še na razpolago, so jo sedaj lastniki dobili nasaj, enak® tudi gospodarski inventar. Seveda oboj® v zelo slabezi stanju, posebno velja to za gospodarske stroje in orodje. Z* zemljo bi morali po pravilih dobiti z®-družniki najemnino, saj je dohodke 1« nje pobrala zadruga, toda za to mi ostalo nobenega denarja. 6e huje kot te P® je, da so morali tudi od zemlje plačati davke gospodarji in ne zadruga! Spiel1 je bilo zadružno gospodarstvo popolnoma brez glave.
Detošnje ljudsko štetje je država »porabila kot borbo proti veri Vršilo se je, kakor znano 31. marca. Prvič v zgodovini komunistične Jugoslavije so formularji za ljudsko štetje vsebovali tud' točko: H kateri veri pripadaš? Časopisi so to točko opravičevali s trditvijo, da je v Jugoslaviji vedno več ljudi brez
*ere in da bi bilo zato dobro vedeti, koliko je takih državljanov.
Katoliški škofje so cilj ljudskega štetja takoj doumeli. Zato so Izdali okrožnice, v katerih so svoje vernike pozvali, laj se ne sramujejo javno izpričati svoje vere. Komunistično časopisje je 'e okrožnice označilo kot ,,zlorabljanje svobode vesti". Takoj nato pa se je zabela z državne strani rafinirana propaganda, ki naj bi vero čim bolj osmešila )u ljudi ustrahovala, da se pri štetju Navijo: brez vere. Po zidovih, po uradih, šolah in tovarnah so se pojavili lepaki z napisi:	„Temno praznoverje
•hračnjaškega srednjega veka je sramota za delavne ljudi, „delavec ne sme kiti član verskega misticizma"; „verska Pripadnost je za delavca sramotna"; ■■yerovati v Boga v dobi atomske energije je ponižanje za človeka!" Te aa-Bise go spremljale najbolj nizkotne sramotilne slike in karikature n. pr. kako Ba eni strani duhovniki uničujejo in seksajo napredne knjige, na drugi strani Ba delavec bere Marxove, Leninove in Engelsove spise.
Pri samem štetju so bil; vpisani „brez Vere", ne da bi se jih sploh vprašalo: Vsi člani komunistične partije, vsi vojaki, vsi mladoletni otroci, katerih star-si so se opredelili kot brezverne, in vsi dijaki po državnih zavodih. Ostali dijaki ali profesorji pa so stali pred iz-k*ro: ali biti brez vere in ohraniti služ-“o oz. ostati v šoli; ali izjaviti se za Verne in tako izgubiti službo oz. pravico šolanja. V sličnem položaju so se 5Qašli tudi mnogi delavci in uradniki, ^ato se ne smemo čuditi, da je precej Veliko ljudi v Jugoslaviji nenadoma postalo — „brez vere".
, Kardinal — zločinec“ je film, ki ga Podjetje „Jadran-film" izdelalo z namenom, da pred svetom utemelji Titovo Bostopanje proti kardinalu Stepincu.
ilm ge začne 27. marca 1941, na dan državnega udara v Jugoslaviji. Stepinac tega dogodka raduje. Zvonovi na “■aptolu veselo pozvanjajo, ko Stepinac
Basmeškom na licu pričakuje okupa-
torja. Stepinčev smeh je nekaj edinstvenega. Skriva hudobijo, pokvarjenost, zakrknjenost. V senci tega smeha se širi teror po vsej Hrvatski. S pomočjo Vatikana nasilno prekrsti 240.000 Srbov v Hrvatski. Stepinac je srečen, lice se mu kroži v nasmeh. Poleg njega pa obrazi obupa in trupla, strašno izmaličena, brez konca. . . A Stepinac blagoslavlja, blagoslavlja zločin, to ou, kardinal. Slike se vrstijo. Skozi štiri leta trpi narod pod straLevlado nadškofa Stepinca. Toda narod noče umreti. Narodno-osvobodilno gibanje ge širi, fašistični hrvatski generali so zaskrbljeni, Stepinac tudi. Poglovnik Pavelič se približa Stepincu in mu okrasi prša z ustaškimi odlikovanji. Pride osvobo-jenje. Zvonovi molčijo. Toda Stepinac ae ne uda. V tihoti nadškofijskega dvorca pripravlja ustaško ilegalo. Prikažejo se kupi zlata, skriti v zagrebški nadškofijski palači, ukradeni najboljšim sinovom brvatskega naroda. Tako film konča, Ves svet naj spozna zločinca, ki ga je Vatikan brez sramu povzdignil do kardinalske časti. Film je kratek. Glavni dokaz, da je Stepinac izdajalec, je njegov tajinstvoni nasmeh in stisk rok okupatorju in ustašem.
Film je doživel po svetu raalično usodo. V protestantskih deželab ga gledajo mirno, morda celo s tihim odobravanjem. Veseli so, da se blati katoliška Cerkev. Po katoliških deželah pa je film povzročil odpor, zlasti tam, kjer je Katolška akcija dobro organizirana. Najbolje so se odrezali katoličani T Kanadi. Tam so katoličani odločno protestirali proti žaljivim izjavam jugoslovanskega poslanika v Kanadi Rajka Dj.ermanoviča. Katoliško časopisje, med njimi zlasti list „The Sign", jih je uspešno podprlo. Končno so tudi kanadski katoliški škofje javno obsodili gonjo proti kardinalu Stepincu, tako da je kanadski zunanji minister moral poslati noto poslaniku Djermanoviču, v kateri mu naroča, naj se ne prepira s katoliškimi verniki in njih predstavniki v stvareh, ki se njega ne tičejo.
1‘RIMOKSKE VESTI
Tekme iz krščanskeg» nauka v Gorici. V maju so odličnjaki petega razreda vseh šol na Goriškem imeli tekme v krščanskem nauku. Po pismeni nalogi, ki so jo najboljše spisali otroci iz štandreža, Dola in Sovodenj, je prišlo na vrsto spraševanje V tej tekmi je zmagalo pet šolarjev, izmed katerih ee je najboljše odrezal deček iz štandreža.
Cerkvena razstava v Gorici. Na praznik Kristusovega vnebohoda so otvorili v škofijski palači v Gorici zanimivo razstavo cerkvenih del iz zadnjih dveh stoletij goriške nadškofije. Posebno lepe so slike, izmed katerih je več del slovenskega slikarja Tominca. Zanimiva je razstava cerkvenih knjig, rokopisov in drugih dokumentarnih listin Nič manj zanimiva ni razstava cerkvenega oblačila in drugih cerkvenih dragocenosti, izmed katerih je mnogo umetnin, ki jih je oglejska bazilika darovala go_ riškj stolnici. Tu opazimo male sarkofage iz IV. in V. stoletja. Izredne vrednosti so plaščki, ki jih je Marija Terezija darovala goriški stolnici. Razstava se je vršila v okviru slovesnosti dvestoletnice goriške nadškofije.
Praznik Marijine družbe T Mačkov-ijah. Na prvo nedeljo v majniku, ko je v tej vasj običajno opravilo, «o sl dekleta Marijine družbe oskrbele novo družbeno zastavo, ki jo je popoldne ob lepi udeležbi slovesno blagoslovil tržaški kanonik mons. Salvador! in jmel tudi slavnostni govor.
Marijin praznik na Kontovelu. V nedeljo, 17. maja, so po mnogih letih zopet dvignili starodavni kip Matere božje in ga v slovesni procesiji ob pritrkova-nju novih zvonov in najlepšega majniškega cvetja nesli po obronkih konto-veljskih njiv skozi vas. čeravno je bil teden prej v tej vasi sv. misijon, ki pa žal ni žel obilo uspeha, je Marija privabila k sebi izredno veliko ljudstva iz vasi in bližnjih krajev. Kjer še tako vneti misijonarji ne morejo privabiti k sebi vseh ljudi, to naredi Marija.
Evharistični kongres v Gorici. Teden zaključnih slovesnosti dvestoletnice
ustanovitve goriške nadškofije je za nami. Razgibal je vsa srca in v vseh pustil nepozabne vtise. Ves teden so slovesno pritrkovali zvonovi, prihajali so škofje in sam kardinal Tisserant je kot papežev odposlanec počastil s svojin1 prihodom evharistično slavje. Italijanski verniki so imeli svoje slovesnosti v cerkvi Srca Jezusovega, kjer jim je vsak večer govoril škof Zafionato iz mesta Vittorio Veneto. Posebno lepo so zaključili dan otrok. Nepregledne vrste otroške mladine so napolnile in preplavile ves trg pred cerkvijo Srca Jezusovega. Zlasti ganljivo je bilo, ko so ti otroci evhar. Jezusu obljubili zvestobo in ljubezen do konca. Tudi za slovenske vernike je bilo bogato preskrbljeno. V goriški stolnici je bilo ves teden izpostavljeno Najsvetejše in Slovenci so imeli zjutraj prvo sv. mašo s slovenskim petjem, pri kateri je govoril neumorni pridigar misijonar Vidmar. V sredo je bil dan za dekleta. V velikem številu so se zbrale zvečei y domu Brezmadežne. Po uvodnih besedah voditelja Marijine družbe č. g. dr. Humarja, ki je še posebno povdaril velik pomen ustanovitve goriške nadškofije tudi za nas Slovence, je nastopila družbenica Zora Piščanc in prikazala navzočim eno glavnih vprašanj dekliških src: vprašanje ljubezni. Sledilo je petje zbora Marijine družbe, nato je č. g. Mirko Mazora v izklesanem govoru povdaril lepoto in bogastvo, ki ga prinaša v naša srca evharistični Jezus. Prav tako je lepo uspel večer za matere, na katerem sta našim materam govorila gdč-Ljubka šorlijeva in misijonar Vidmar
Višek vsega slavja pa je dosegla ne- J deljska popoldanska procesija a Najsvetejšim. To je bilo veličastno zmagoslavje evharističnega Kralja, kakršnega Gorica še ni doživela. Iz vse nadškofi)6 in iz najoddaljenejših vasi so se zgrinjale množice v mesto. Med petjem evharističnih pesmi, molitvijo in godbo se je pomikal nad dve uri trajajoči veličastni sprevod pobožnih vernikov proti goriškemu Travniku. Tudi Slovenci so bili številno zastopani, bodisi goriški, kakor tudi verniki iz štaudreškeg*
in devinskega dekanata. S svojo prisotnostjo so zastopali tudi one slov. vernike Onstran železne zavese, ki so še vedno verniki goriške nadškofije, čaravno sedaj pod drugim ordina;iatoru in v težkih verskih razmerah Ta naša boleča misel je našla odmev tudi v govoru go. riškega nadškofa Ambrosija in kardinala Tisseranta. Oba sla se spomnila naših slovanskih orato\ onstran meje, ki so ostali kljub vsemu preganjanju ke zvesti sv. veri in prosila nanje božjega blagoslova in milosti.
Smrt Fanj ltojčeve. Dnevi evharističnega kongresa so piinesli poleg veselja tuni žalost. V sredo zvečer, dne 17. junija, je potem, ko je še do devete ure zvečer molila v stolnici nenadoma umrla gdč. Fani Rojec v visoki starosti 84 let. Bila je dobro znana ne samo v Gotici ampak tudi širom po svetu, zlasti ®e v misijonih, za katere so njene spretne roke izdelale čudovite stvaii. Sredi dela jo je Vsemogočni poklical k večnemu počitku. Njen prostor pred Najsve-tejšiiu je prazen. Dober del življenja je preživela v molitvi, odlikovale pa so jo še druge čednosti, saj je bila vsem hajlepši vzor dobrote in darežljivostl. če je pokojnica imela kakšno slabost, je bila ta, da je preveč rada imela misijone. Zanje je žrtvovala vse, čas, de-Qar in svoje moči. Pokojna gdč. Rojec je bila 62 let članica tretjega reda t Gorici, 4 7 let družbenica Marijina in ^ let tudi prednica te družbe v Gorici, ^olno je bilo njeno življenje, polno let *n dobrih del. Zato pa njen pogreb ni bil sprevod žalosti, temveč zmagoslavni sPrevod duše, ki je bila ljuba Bogu in Uudem. Njen spomin bo ostal vedno žir •ded nami.
Nova maša v Golici. Čeravno je v go-riškem semenišču zelo žalostno, saj za dolgo vrsto let ne bodo imeli Slovenci Iz lega semenišča nobenega novomašnika, vseeno skrbi za nje in po drugih dovoniašnikih oživlja med njimi lepe slovesnosti novih maš. Tako je na praznik sv. Petra in Pavia daroval v goriški stolnici drugo sv. mašo in navzočim po-d6lil novomašuiški blagoslov novomaš-T|ik kapucinskega reda o. Mansueto Bo-
žič. Vsa slovesnost se je razvila tako pristno domače, da so vsi čutili z no« vomašnikom eno: Bog je dober in nas ne bo zapustil, dokler med nami še obuja redovniške in duhovniške poklice. Slavnostni govor je imel č. g. stolni vikar dr. Humar, ki je predvsem položil novomašniku na srce to misel: bodi prijatelj vseh revnih In zatiranih, bodi oče ubogih. Gospod novomašuilc je doma iz sončne Vipavske, iz Budanj in se je šolal in izvršil novicijat v Padovi, kamor se bo verjetno tudi povrnil. Njegova mati je bila danes le v duhu z njim, ker ni mogla priti čez mejo. Novomašniku želimo, da bi kdaj tudi v svoji domovini lahko oznanjal blagovest bratom, kakor je to svojo vročo željo sam označil na spominskih podobicah z besedami: ,„Oznanjal bom. Gospod, svojim bratom Tvoje ime'1.
Mladinska akademija v Dolini. Dolina, ta prijazna vasica v tržaškem Bregu, lepo napreduje v verskem in kulturnem pomenu. Z novo društveno dvorano se je njeno življenje še bolj razgibalo, tako da pridni dolinski igralci nastopajo na odru že kot mali umetniki. To nam je predvsem pokazala zadnja akademija, kateri so dali lep naslov: mladinska domovinska akademija. Celotna akademija je prodirno kazala cilj prirediteljev: dati vsem prisotnim čim več otipljivega in neposrednega narodnega bogastva, iz česar se crb koncu večera nehote rodi uspeh: ljubezen do doma, do domače besede, do domače pesmi. Vsa prireditev je zapustila vtis lepote, resnosti in obenem vesele domačnosti, ki jo človek more doživeti le pri nestrankarskih prireditvah.
Zaključek kulturnih večerov v Gorici.
Slovensko katoliško prosvetno društvo je na veličasten način zaključilo letošnjo sezono kulturnih večerov s krasno uspelim Vodopivčevim večerom. Skladatelja Vinka Vodopivca vsi poznajo, ue le tu v njegovi ožji domovini temveč tudi povsod po svetu, kjer živijo Slovenci in živi med njimi slovenska pesem. Koncert je obsegal tri dele s skupnim številom 12 Vodot ivčevih skladb. Vse so bile podane- s tako dovršenostjo.
kakor jo more ustvariti le moč in jeklena energija dirigenta petdesetčlanskega zbora prof. Mirka Fileja. Posebno so ugajale tri krasno podane, čeprav zelo zahtevne skladbe Vodopivčevih balad: Ubežni kralj, Mejnik in Knezov zet. Goriški Slovenci, ki so v velikem številu prihiteli k obema predstavama v soboto in nedeljo, so iz srca hvaležni Katoliškemu prosvetnemu društvu, ki si je nadelo nalogo, gojiti med našim ljudstvom pravo umetnost, ki je tista, ki je združena z Bogom.
SLOVENSKA KOROŠKA
Na Koroškem se po zadnjih volitvah strašno šopirijo socialisti in seveda njihovi podrepnik; OFarji. Skušajo odstraniti vsepovsod vsak drug vpliv in napovedujejo gorje vsem nasprotnikom.Ker imajo OFarji itak v rokah Zadružno zvezo in Prosvetno zvezo in so politično povezan; z najmočnejšo stranko: socialisti, zato skušajo tudi na prosvetnem polju, kjer so bili dos°daj najslabši, prodreti in je ..Vestnik" kmalu napovedal, da se bo treba hoiiti proti belogardistični prosveti, ki jo zanašajo izdajalski belogardistični begunci v edino pravo narodno slovensko kulturo, ki je povezana z matičnim narodom. Dočim so doslej gledali prosvetno delo beguncev še precej prizanesljivo, jim sedaj kultura ni več kultura, akc ni vprežena v voz njihove ideologije.
Za letošnjo veliko noč so v št. Jakobu v Rožu vpr zarili „Divjega lovca1'. Scenerija je bila Jerinova Igra se je vršila v času, ko so vsepovsod lovili igralce za „Miklovo Zalo", ki naj bi gostovala v Ljubljani. Med mnogimi so bili za glavne igralce tisti, ki so pred dvema letoma igrali pri „Miklovi Zali", to pot pa v Ljubljano niso hoteli iti, med njimi tudi Zala in Mirko, torej glavna igralca. Pred začetkom igre je režiser prebral pismo pisatelja Franca Sal. Finžgarja, ki je OFarje zelo presenetil. V njem pravi med drugim tudi: ,,Leta 189(1 sem kot študent s svojim že umrlim prijateljem prvič prepotoval le-
po Koroško _ zibel slovenskega naroda. Bolelo pa me je že takrat, da so sc ljudje čudili,ko sva jih pozdravljaj» po slovensko. Ta in oni ni skril tega ; in je rekel: „Vidva pa govorita slovenje." Kar verjeti niso mogli, da bi ji*1 I gospoda drugače ogovarjala kakor P° j nemško. Tako se je tedaj začelo, Obču- | dovanja vredna je zvestoba koroških Slovencev do svojega naroda, da zu»' ! čajno stojijo še danes. Da bi trdni oJta-li, zvesti Bogu in narodu, to je želj» nas vseh, ki vas preko Karavank ljubimo in pozdravljamo. . .“
V uvodu je režiser posebej P°' j udaril kot značilno, da so prav na belo nedeljo igrali „Divjega lovca" istočasno I v št. Jakobu, Prosvetno društvo v BÜ-čovsu in slovenski begunci v Buenos Airesu, in povedal, da so ga že igrali v USA, Angliji in drugod. „Vestnik" (urednik je šentjakobčan in je bil Prl : igri) je igro ;n režiserja zelo pohvalil’ spodtikal se je, da bi režiserju ne bilo j treba biti tako moralističen, da ni dovolil poljuba, ki je sicer v igri.
10. maja je Prosvetno društvo v St Jakobu gostovalo v ljubljanski drami z j
„Miklovo Zalo". Na splošno so bili bolj J slabo pripravljeni, bila je slabša zased- . ba kot pre.l dvema letoma in dočim je I tedaj nastala po sodelovanju vsega Št. j Jakoba, je sedaj dobila bolj OFarsko vodstvo, četudi so sodelovali tudi katoliški ljudje, člani farne mladine. Brez >. njih bi bilo igro nemogoče uprizoriti. In ta neznačajnost je nekako splošna ko- j loška lastnost. Gredo tja, kjer se jllU kaj zastonj nudi, ;r tu so lahko zastonj | šli v Ljubljano. Igra je imela še kar uspeh, saj v Ljubljani so itak navdu- j šeni. če le Korošce vidijo. Sicer je P» vsaj to lepo. da je moral:1 ljubljanska drama zopet enkrat poslušati ZaMno molitev v haremu. Bila je seveda v ro- j žanskem dialektu.
Režiser in prireditelj igro šimej Martinjak, čigar velik podpiratelj je bil ne' [ koč v Ljubljani naš prevzvišeni škof dr Rožman, pa je nehvaležnost pač plačilo tega sveta, je dobil v Ljubljani naročilo. da odslej ne sme več pustiti, <ia
bi še igrala ,,farna mladina“, ampak samo Prosvetno društvo.
Vas Grebinj ima novega župnika v osebi č. g. Friderika Kernlerja. Na vnebohod 14. maja je bil novi župnik umeščen. Po slovesnj levitirani maši in zahvalni pesmi je najprej pozdravil svoje nove farane v nemščini. Ko pa je začel Po slovensko, so nemško govoreči pevci toed glasnim ropotom zapustili cerkev. Nov dokaz, da je nekaterim Korošcem narodna nestrpnost dražja kot bratska ljubezen do bližnjega. Upajmo, da omenjeni dogodek novega g. župnika ne bo uplašil, ampak da bo nepristransko debi božjo besedo v obeh jezikih: slovenskem in nemškem.
Prvega maja so imeli v št. Jakobu birmo. Vseh birmancev je bilo 135, iz šentjakobske fare 7 2. škof se je v kraju Pomudil dva dni in vizitiral vse razrede vseh šol. Ker je bil g dekan, Franc Šenk, ki je nekaj dni nato umrl, v graški bolnišnici, je vsa organizacija birme ležala na ramah dveh slovenskih begunskih duhovnikov: Vinka Zaletla in Dušana česna. Birma je lepo uspela. Ljudje so bili zelo zadovoljuj in škof tudi.
Teden dni nato je bil pogreli g. župnika in dekana F ra11 ca Šenka, ki so ga dan po birmi pripeljali iz Gradca. Prišlo je 4 8 duhovnikov in mnogo ljudstva. Ker mu je noga že preje ohromela, ga je smrt rešila ležanja v postelji.
' Od 1. januarja letos je ilak imel bolniški dopust. „Vestnik“ ga je na dolgo ln široko hvalil in seveda vmes pripomnil, da sedanji dušnj pastirji v št. Jakobu in še marsikateri župniji na Koroškem niso enakega duha kot rajni.
| Seveda ga lahko hvalijo, ker vsa povojna leta radi bolezuj ni skoro nič de-'al, stalno bolehal in se zadnje čase
‘ špjoh ni ganil iz župnišča. To pa seveda igralcev „Miklove Zale-“ ni motilo, da so odšli v Ljubljano prav tisto do, holdne, ko je bil pogreb, dasi bi to lahko bili storili popoldne
Zgledna župnija na Koroškem je župnija Šmihel nad Pliberkom, rojstna župnija našega prevzvišenega škofa ^Upnik je preč. g. Jože Picej. Duša
vsega dela je seveda on, ki svoje ljudi vedno bodri in opominja k dobremu. S pomočjo ljudi je v zadnjih letih po vojni prenovil vsecerkve v župniji, župno in štiri podružnice. Med vojno so bili zaplenjeni vsi zvonovi, danes ima vsaka zopet več kot enega. Posebno velik je pri Sv. Katarini, ki se sliši po vsej Podjuni. župna cerkev ima številen mešan in moški pevski zbor, ki ga pridno vodi samouk g. Miha Sadjak. Tudi vsaka podružnica ima svoj zbor in lastnega organista, 2 8. septembra, ko je v župnijski cerkvi dan celodnevnega češčenja, je velik župnijski praznik. Dekleta napleto vencev, da se skoraj ne vidijo stene cerkve. Z dobro voljo na obeh straneh se da v župniji v verskem oziru res veliko storiti.
Vsakoletna zaključna slavnost na kmetijsko-gospodinjskih šolali postaja že prava narodna slovesnost. To je pokazala letošnja zaključna prireditev v št. Jakobu, kakor tudi 3. maja 1953 v št. Rupertu. Na to prireditev so prihiteli tudi slovenski učiteljiščniki ir. Trsta, ki so se tri dni mudili na Koroškem. Vsa prireditev je bila v okviru gesla: Mati — domovina —- Bog. Na koncu so še tržaški učiteljiščniki na prostornem dvorišču zapeli nekaj pesmi. Tudi razstava kuhinjskih umetnosti in dobrin ter šivalnih izdelkov je prijetno presenetila vse obiskovalce. Dokazala je, da se da z razmeroma malimi stroški ustvariti in pripraviti mnogo lepega in praktičnega. Nekaj dni po razstavi se je mudil v št.. Jakobu ministrski odposlanec z Dunaja, ki se 1n delu kmetijsko gospodinjskih šol v št. Jakobu in št. Rupertu zelo laskavo izrazil. Obljubil je, da bosta obe šoli v kratkem dobili pravico javnosti
Dve neljubi na; n ki sta se vrinili v julijsko številko „Duhovnega življenja". Na str. 524 je pod naslovom: „Spomini na škofa dr. Rožmana" petkrat omenjeno ime č. g. Alojzija Vanti. župnika v Selah. Pravilno se priimek bere Vauti, —■ Na str. 492 pa je napačna razlaga slike: Duhovnik, ki zvonove blagoslavlja, ni presvetli prošt Benet Ck, temveč č. g. dekan K<"Slr,
Pripomočki za dosego osebnosti
V aprilski številki letošnjega „Duhovnega življenja" smo govorili, kaj je osebnost. Tu pa poglejmo, kje so pripomočki, da si to moralno osebnost čim hitreje in lažje pridobimo in v nas uresničimo.
1.	KAKAVA IN ZMOŽNOSTI
Kateri so talenti, ki jih je Bog dal na razpolago ljudem? Dvojni:
i. Duša in ti lo, ki sestavljata človeško naravo.
'i. Dejavne zmožnosti ali sposobnosti, s katerimi narava deluje.
1,	Kaj je zmožnost v človeku? Nekatere dejavne zmožnosti ali sposobnosti so pod oblastjo volje, n. pr. misliti, hoditi, gledati...; druge pa se svobodi zmuznejo, kot n. pr. prebavljati in podobno. To razliko lahko vidimo in opazujemo vsak čas pri sebi.
človekova sposobnost je torej katera koli človekova zmožnost, ki je vsaj do gotove mere podvržena gospodstvu volje.
2.	Kako delimo človekove zmožnosti? Kakor so človekova dejanja raznovrstna, prav tako so tudi njegove sposobnosti ali zmožnosti. Najplemenitejša so dejanja spoznavanja in hrepenenja. Primeri: se razumem na glazbo, študiram Cezarjev značaj, želim si vzgojiti lep značaj, si prizadevam dobro narediti izpit, za katerega se pripravljam.
Zmožnosti spoznavanja in hrepenenja se morejo deliti v:
1. telesne sposobnosti, ki so pod indirektno oblastjo duše:
a)	zmožnosti čutnega zaznavanja: čuti, s katerimi zaznavamo neposredno zunanji, materialni videz stvari: barvo, zvok,vonj. duh, trdoto, toploto itd.
b) zmožnosti čutnega hrepenenj*'-
strasti ali občutljivosti, po kateri se al* bližamo ali oddaljujemo od stvari, kakor jih pač tudi predstavljajo kot prijetne ali zoprne. Tako ugodje, žalost, jeza, strah, pogum. . .
Poleti pogled na kozarec vode instinktivno vzbudi v človeku gib po vodi in hrepenenje. Toda proti temu pogledu in hrepenenju po vodi se upre razum, k, sodi, da je usodno piti vodo potan, in hrepenenje volje, ki odloči slediti razumu in se ustavljati nagnjenju. Telesnim zmožnostim pa predpostavljamo duhovne sposobnosti.
2. duševne zmožnosti, ki so pod direktnim gospodstvom duše:
a)	zmožnosti duhovnega spoznavanj*, ki je razumnost. Po njej pridemo do resnice. Razumnost razume, razmišlja, sodi. Da rešimo matematični problem algebre, moramo najrej razumeti celoto in podrobnosti problema, potem ga razmisliti in končno soditi ter ga rešiti.
b)	zmožnost duhovnega hrepenenja, ki jo imenujemo volja. Z voljo težimo po dobrem, ki nam ga pokaže razum-Ta sodi, da je dobro zame, če naredim to -ali ono, n. pr. da sem pozoren v razredu, da v tovarni prijatelju privoščim dobro besedo z namenom odvrniti ga od slabega. Ko ta sodba razuma pride do volje, se odločim, hočem.
Dve obliki volje ali dvojen izraz volje moremo ločiti: energijo in ljubeze0, V pojmu ,,energija" volja pomeni pogum pri podvzetjih, vztrajnost pri nadaljevanju kljub oviram. Pogosto rabimo izraz „volja" v tem ožjem pomenu besede.
V pojmu „ljubezen" pa volja pomani
h&gnjenje dati se vsega Bogu ln bližnjemu. Imenujemo jo „srce“, in pravimo:	„Ta človek Ima pa res srce za
druge."
Tl dve obliki volje pa nista vedno enaki v človeku. Slepar more imeti zelo veliko energijo za svoje podvige, to se Pravi, da ima voljo v ožjem pomenu besede, a ima zelo malo „srca za bližnjega".
Idealu^ volja torej združuje energijo in ljubezen, močno energijo, ki jo pravilno usmerja in vodi plemenita ljubezen.
Opomba o socialnem iHiklicu človeka. Ko omenjamo ljubezen, zadenemo na socialni poklic človeka. Gotove zmožnosti človeka navajajo do tega, da gre iz sebe, da pozabi nase, bodisi zato, da najde pri drugih, kar njemu samemu manjka, bodisi zato, da pokaže svojo hvaležnost in od svojega kaj daje. Te zmožnosti mu odkrijejo njegov socialni Poklic: človek ni ustvarjen, da živi samo zase, ampak da živi v skupnosti in za skupnost. Rodi se v družini, z rojstvom pa istočasno postane član velike človeške družine.
Od vseh sprejema, vsem mora tudi dajati. Otrok mora vračati staršem ljubezen, katero mu oui izkazujejo. Delavec v železarni izdeluje stroje za predelavo volne, s katero se sam oblači.
Vsi ljudje so prejeli talente, o katerih smo govorili. Kako torej, da se po vrednosti toliko razlikujejo med seboj? Zakaj so nekateri, ki jih imajo več kot drugi, v življenju tako povprečni in manjši od drugih? Odgovor na ta vprašanja je preprost:	Vsi so „človeške
osebe", a malo je „osebnosti". Vsi so °d Boga prejeli človeške talente, a malo jih je, ki bi te talente odločno razvili do popolnosti in skladnosti.
II. RAZVOJ TEH ČLOVEKOVIH ZMOŽNOSTI
Za pridobitev osebnosti, je razvoj teh sposobnosti v človeku važen faktor. Zato nekaj mfisli tudi o tem.
1. Telesne sposobnosti.
a)	Telo: izoblikovati zdravo, odporno, gibčno, ubrano telo s higiensko disciplino in športom.
b)	Čuti: poostriti jih z vajo in opazovanjem.
c)	Nagnjenja: obvladati jih in vzgojiti z disciplinirano vajo.
Cezar je bil slabotne telesne konstitucije, a postal je izredno odporen s telovadbo in treningom ter voljo; bil pa je suženj v svojih slabih nagnjenjih pi je vsa dobra nagnjenja v sebi zadušil.
li. Duševne sposobnosti.
a)	Razumnost. —— Treba jo je obogatiti in razviti sposobnost razmišljanja in pravega presojanja. To moremo doseči s študijem, branjem, razmišljanjem, zbranostjo, razpravljanjem, obiskovanjem razumnih in izkušenih oseb.
Sokrat je bil učitelj v umetnosti razpravljanja in poglabljanja kake znanosti; Cezar je imel čudovito sposobnost opazovanja strateškega položaja in taktike, Tti vodi k zmagi.
b)	Volja. — Utrditi in otrditl lastno voljo s tem, da si zastavimo visok ideal, ki ga moramo doseči za vsako ceno, obenem pa z veseljem sprejemamo vse žrtve, ki so za dosego idealov potrebne.
Občudujemo čudovito energijo Cezarjevo pri njegovem sklepu osvojiti si ves svet, a obžalujemo njegovo slabost pri zmagi nad samim seboj in pomanjkanje zadostne velikodušnosti, da bi tako velike sposobnosti postavil v višjo službo Bogu.
c)	Srce. — Imeti ueskočno široko srce za vse, kar je velikega, lepega, plemenitega ter to tudi občudujemo, obenem pa ljubimo Boga iu bližnjega, sebe pa popolnoma pozabljamo.
Prav to Je bila velika napaka pri Celarju, da je čudovito razvil svoje telo, razumnost in voljo, a v sebi je zadušil srce. Cezar ljubi sicer svoje vojake, a jih ljubi zato, ker to služi njegovim sebičnim namenom. Sokrat pa se nasprotno trudi za svoje rojake res nesebično in poln ljubezni. Pri Cezarju ni duha ne sluha o pravem češčenju Boga ali bogov. Nasprotno pa je Sokrat pokoren bogovom in svojemu notranjemu glasu do največje žrtve svojega življenja.
Moralnih kreposti, ki veliko pomagajo k razvoju naših sposobnosti je veliko, a moremo jih omejiti na štiri glavne kreposti, ki so stebri drugim krepostim. Te so: razumnost, pravičnost, srčnost, zmernost,
1.	Razumnost zadeva našo duhovno sposobnost, da izbiramo boljša sredstva, ki vodijo k cilju in idealu. Kako delati v danih trenutkih nas uči ta krepost, ki nas navaja k zrelemu razmišljanju, modremu presojanju in previdnemu ravnanju. Občudujemo Cezarjevo razumnost v vojskovanju, ker je pametno presojal položaj danega trenutka. Fantu n. pr. ta krepost narekuje med drugim narediti si dnevni red, študentu posebej narediti si dnevni red v počitnicah.
2.	Pravičnost zadeva voljo na splošno: po tej kreposti damo vsakemu, kar mu gre, vsakemu svoje, in obsega vse naše dolžnosti do Boga in do bližnjega. Platon poveličuje Sokrata kot najpra-vičnejšega človeka prav zato, ker je bil do bogov in do bližnjih vedno pravičen. Ta krepost nam predvsem narekuje izvrševanje naših dolžnosti do Boga. Pravičnost se izpopolnjuje v srcu, kjer se spremeni v ljubezen do Boga in do bližnjega.
S.	Srčnost zadeva voljo, ker daje potrebne moči in energije, da zmagamo ovire na poti k idealom. Vztrajati in delati kljub oviram, vztrajati vselej, celo šolsko leto pri učenju, vztrajati
kljub kapricam, kljub nadležnosti, kljub monotonosti dela, pa na) bodo odpovedi še tako velike, premagovanja še tako številna. Ne se utruditi na tej poti k vzorom!
4. Zmernost pa zadeva naše telo, ker brzda hrepenenja po čutnem ugodju. Tej kreposti nasprotuje požrešnost, lenoba, nečistost in druge napake, Sokrat je pri obedih vedno pokazal na lep način krepost zmernosti, ko se je premagoval tako, da tega skoro niso opazili. Mlad fant pa pokaže voljo do zmernosti s tem, da si zna pritrgati sladkorček, cigareto, kino in podobno.
HI. TA RAZVOJ ČLOVEKOVIH SPOSOBNOSTI PA MORA BITI UBRAN
To se pravi, da se istočasno razvijajo vse sposobnosti in vsaka po svoji važnosti.
1.	Vsaka po svoji važnosti. -— Načelo tega ravnotežja je geslo: „Telo je podvrženo duhu, duh pa Bogu!" Kdor preveč skrbi za telo, škoduje s tem duši; kdor pa ljubi dušo, ta je usmerjen vedno v Boga. Lenoba, mehkužnost, požrešnost, nečistost pomenijo pretirano ljubezen do telesa in oslabijo razum in voljo. Napuh pa, ki je pretirana ljubezen do samega sebe, vodi do zanikanja in sovraštva do Boga.
Neuravnovešen je bil notranje Cezar: v nasladnosti telo ni bilo podvrženo duhu, napuh pa ga je vodil do preziranj» bogov in k poviševanju samega sebe.
2.	Vse zmožnosti skupaj, — Idealno je, da se razvijajo vsi talenti, ki nam jih je Bog dal. Vsaj splošno moramo ta ideal želeti Zgoditi se namreč more. da je kdaj treba žrtvovati kako nižj° sposobnost. Ko Sokrat i vso mirnostjo pije čašo strupa, je duša za lastno d°' bro zahtevala žrtev telesa.
Nasprotno pa nižja zmožnost nikdar ne more zahtevati žrtve višjih zmožnosti. Greh Cezarjev je v tem, da je pustil nižjim sposobnostim zadušiti srce.
Srečali smo besedo ,,žrtev, odpoved", ^rez dvoma ni zmožen ubran razvoj •uladih zmožnosti brez duha odpovedi, Pa naj bodo to odpovedi užitkov ali pa sPrejemanje preizkušenj, ki nam jih Pošilja božja Previdnost!
1.	Odpoved čutnim užitkom in teženjem telesa najprej, pa tudi odpoved duhovnim užitkom, v kolikor ti zavirajo razvoj in delo višjih sposobnosti. Mlad fant, ki si hoče vzgojiti značaj, si mora nadeti trde odpovedi: molk, zbranost, ned v življenju, odločnost v premagovanju in podobno. Volja se utrdi in okrepi samo z odpovedmi, srce pa za svoj razvoj zahteva odpovedi egoistične volje.
2.	Sprejemanje tega, ks-r nam pošilja hožja Previdnost, okoliščin, v katere je človek postavljen in ki morejo ovirati razvoj te ali one sposobnosti, je tudi 2rtev. Bolezen, nezgode, uboštvo, ljubezen do bližnjega, volja božja — vse to more zahtevati žrtve pri razvoju kake sposobnosti. Jasno razumnost duha Pa more omejevati «lepota, glavobol.
Bog v tovarni
Ob velikih stavkah v Franclji leta 1936 so imeli delavci cele dneve zasedene vse tovarne. Katoliški fantje so strnjeno dali tečaj lepe dokaze verskega junaštva. Ker so stavkujočj delavci prepovedali tovarne zapustiti, so bmrali vztrajati tudi oni, vendar se tudi tam niso hoteli odreči svojim dnevnim Verskim vajam. Tako je v Nanterre tfojstnem kraju sv. Genovefe) 10 mladih mož opravljalo kleče svojo večerno •hoiitev med svojimi rdečimi tovariši. Bva člana katoliške mladine sta prosila očeta, ko jim je prinesel večerjo, °aj prosi duhovnika, da jima prinese sv. obhajilo. Drugo jutro je duhovnik *ares prišel v tovarno. Zbranih je bilo lam veliko delavcev, pa sta vseeno neustrašeno iz duhovnikovih rok kleče Prejela sveto obhajilo.
skrb za vsakdanje življenje in nešteto drugih stvari.
Naj višje pravilo pa je:	srčna in
iskrena podvrženost Bogul O
Videli smo torej, kaj je moralna osebnost in kako je možno pridobiti in izoblikovati to osebnost, če si dobro premislil povedano, mora tvoj pogled dvigniti se k Bogu s tole molitvijo:
Moj Bog,
ki si mi po svoji veliki dobroti dal življenje, telo in dušo, razum, voljo in srce, da Ti z njimi služim v lastno dobro in Tvojo slavo:
milosti mi daj, da te sposobnosti razvijem
z begom pred strastmi in z vajo v kreposti,
zvest idealu, ki naj mi bo luč skozi vse moje mlado življenje:
služiti vselej mojemu bližnjemu in Tebi,
moj Bog!
ROMANUS
BREZ STRAHU PRED LJUDMI
Aprila 1910 je v Bayonnu na Francoskem umrl 61 let stari kontreadmiral Forestiere. Ni bil le izvrsten oficir, ampak tudi zvest katoličan. Mornariški minister Pelleten, ki je bil tedaj na inšpekcijskem potovanju, se je nekoč hotel malo ponorčevali iz njegove pobožnosti, pa se mu ni obneslo, ker ni naletel na bojazljive»-: ,,Da," gospod minister," mu je odgovoril admiral, „hodim k maši in kar je še hujše, tudi v Lurd romam. Ne ustrašite se, če vam povem, da celo rožni venec molim." Potegnil je rožni venec iz žepa, da so ga lahko videli vsi. Potem je pa še pristavil: „Ne vidim pa tega, kako bi moglo biti to v kakem nasprotju z mojo službo." Minister na ta pogumni odgovor ni vedel nobene besede, umolknil je in potem obrnil pogovor drugam.
Tretet n<z4i/etoif jz bolnika.
življenje je služba Bogu. Potujemo proti večnosti v slabo*" nem vozilu našega minljivega telesa. Tisoč nevarnosti nas obdaj». • Končno pride smrt in razkroji naše telo. šele tedaj pridemo na čili» ki je: neminljivi Bog.
življenje pesimista
življenje optimista
1.	Postavi si nad posteljo napis: Nočem govoriti o svoji bolezni.
2.	Ne misli, kaj tc čaka jutri ali pojutrišnjem. Skrbi le, da boš današnji dan prijetno in zadovoljno preživel.
3.	Ne pozabi, da je le Bog nenadomestljiv. Za nas je morda boljše, da gremo. Stvari se bodo potem pravilneje razvijale. . .
4.	Prepričaj samega sebe: a) da Je tvoj zdravnik najboljši od vseh, ki ži-
vijo okrog tebe; b) da nas zdravi n* najbolj uspešen in za nas najbolj pri" jeten način; c) da so predpisane jedi najbolj okusne od vseh, ki smo jih d° sedaj jedli.
5.	Spomni se, da v sebi nosiš najhuj-šega sovražnika: svojo domišljijo. Bdi nad njo od blizu! Zavrni vsako črnogledo misel!
6.	Premišljuj arabski pregovor: ,fi* je bolezen ozdravljiva, počemu se raV-
äugen ti na
Ob priliki prerano »n.rti prelata dr. Alojzija Odarja je nrejelo vodstvo sionskega semenišča v Adrogue (Argen-l*na) mnogo izjav sožalja. Tako so po-slali izraze sožalja med drugimi:
Kardinal Jakob Copvllo, Bs. Aires.
Mons. dr. Anton llocca, generalni vi-'var buenosaireške nadškofije.
Möns. dr. Emilio A. Di Pasquo, škof ■z San Luisa (Arg«minaj.
I1.Filip do Itegis S. J. bivši rektor Ruskega zavoda v Kirnu, predsednik Papeške rusko misije ii, rektor ru-ke cerkve v Buenos Airesu.
C. g. Jurij Bledel, škofijski kancler v San Luisu.
č. g. Dem. Tavolai o, mostni župnik v san Luisu.
Dr. Francisco Tula, advokat v San Luisu.
I/. Birna sta izrazila sožalje: Moliš. Ar. (i jur» Mag,j er ec, rektor hrvatskega zavoda sv. Hieronima in p. Anton Vrv. S! in s. .)., generalni asistent jezuitskega rpda za slovanske province.
Pismo mons. Magjcrca se glasi tako:
..Globoko ganjen radi smrti presvetlega gospoda mons. dr. Alojzija Odarja, papeževega prelata, profesorja cerkvenega prava, odličnega versko,kulturnega delavca, bivšega vzornega gojenca tega zavoda, prosim prečastiti profesorski zbor, da sprejme moje globoko sočutje, kakor tudi od vseh ostalih članov tega zavoda, in preko Vas tudi vsi ostali bratje Sloveli «d v daljnem širnem svetu, ki so pokojnika poznali in spoštovali.
Veliki in dobri Bog, kateremu je pokojnik za časa življenja zvesto služil, naj mu bo veliko plačilo v nebesih, a Vam vsem in mladini gospodom bogo-slovcem pa naj isti Bog podeli obilo duševne sile in moči, da boste mogli s svetniško predanostjo v Njegovo sveto voljo prenesti ta veliki p-darec in izgubo, ohranjujoč v svojem srcu trajno najlepši spomin na plemenitega pokojnika.
Naj mu da Gospod večni mir!
J uraj Magjerac 1. r., rektor.“
Za plemenito pozornost j n ljubeznive izraze sožalja ob tej težki izgubi se slovensko semenišče v Argentini vsem
burjati? in če ni zdravila, počtmu »e
vznemirjati?'"
7.	išči ne le zdravje telesa, ampak '•udi svoje duše. Zato skleni prijateljevo i zdravnikom duš, z duhovnikom ‘n 83 ravnaj po njegovih navodilih.
Ü- Ohrani neomajno prijateljstvo i Rogom Pozdravi ga vsak dan z jutra-nio in večerilo molitvijo. Spovej se brez •trahu in prejmi sv. obhajilo, če se ta-*lve bolezni povečajo, zaprosi xa sv. Maziljenje, k; očiščuje duše in krepi
telo. če o tem dvomiš, se prepričaj in. dal mi boš prav!
9.	Prenašaj bolezen potrpežljivo kot nekdaj Jezus svoj križ. Bodi vdan v svoje trpljenje, ne da bi pri tem godrnjal.
10.	Ponavljaj pogosto: ,,Oče naš, kt si v nebesih . . zgodi se tvoja volja!“ Bodi prepričan, da oče vedno ljubi svojo sinove, čeprav jih včasih preizkuša aii za njih napake kaznuje.
ti lil
svojim prijateljem najiskreneje zahvaljuje. Zavest, da ima tako veliko prijateljev v tujini, mu je v veliko tolažbo in oporo.
*
Slovenska koloni,,a v Rimu se je zbrala 2 0. junija t. 1. pri sv. maši za pok. prelatom dr. Alojzijem Odarjem ob priliki tridesetega dneva njegove smrti. Sv. mašo je opravil p. dr. Hugo Bren OPM, navzoč pa je bil tudi osebni prijatelj pokojnega prelata mons. Juraj Magjerec, rektor zavoda sv. Hieronima v Rimu.
Dne 28. junija so priredili Slovenci v Argentini svoj drugi socialni dan. Prvi se je vršil lansko leto ob priliki katoliškega shoda slovenskih izseljencev. Socialni dan naj bi bil po zamisli prirediteljev nekaj takega v malem, kar so za druge narode socialni tedni v velikem.
Drugi socialni dan se je vršil v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Začel se je zjutraj ob 8 s sv. mašo, kj jo je daroval prof. dr. Ivan Ahčin, ki je tudi predsednik Stalnega odbora za prirejanje socialnih dni. Takoj p0 sv. maši je prof. dr. Ahčin otvoril zborovanje in pojasnil namen letošnjega socialnega dne, ki je izraženo v geslu: Za našo gospodarsko osamosvojitev.
Prvi referent je bil g. prof. dr. Ivan Ahčin, ki je v odličnem predavanju prikazal našo gospodarsko osamosvojitev kot najbolj nujno gospodarsko in socialno nalogo Slovencev v tujini — Sledil je obširen referat g. Maksa Jana z naslovom: Kakšne so bile možnosti gospodarske osamosvojitve v domovini. — G. Rudolf Smersu pa je v svojem kore-feratu prikazal, kakšne so danes možnosti gospodarske osamosvojitve med slovenskimi izseljenci v tujini.
Nato je tajnik zborovanja g. Janko žebre prečital pozdravna pisma, ki so bila z zborovanja poslana prevzvišenemu g. škofu dr. Gregoriju Rožmanu, kardinalu Copello, laplatskemu nadškofu Solariju in predsedniku Slovenskega narodnega odbora g. dr. Mihu Kreku.
Sledil je referat g. Avgusta Horvata: Delo — podlaga naše gospodarske osa-
mosvojitve. — Nato pa je g. češnovar prečital referat zaradi bolezni zadržanega g. Jožeta Mavriča, ki je odlično orisal potrebo in možnost naše gospodarske osamosvojitve. — Temu je sledil koreferat g. Boža Fink:	Gospodarski
položaj in možnosti gospodarske osamosvojitve med našimi izobraženci.
Tajnik g. šeme je nato prečital resolucijo, ki jo je pripravil Stalni odbor in ki se glasi:
Z namenom, da se olajša in pospeši gospodarski napredek in gospodarska osamosvojitev protikomunističnih Slovencev v Argentini, se osnuje Gospodarski svet, sestavljen iz enakega števil» delodajalcev in delojemalcev, čigar naloga bo: proučevanje in reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj slovenskih naseljencev ter dajanje pobud in pomoči pr; organiziranju gospodarske pisarne, nabavne in prodajne zadrug8 in zlasti pri ustanovitvi slovenskega denarnega zavoda v Buenos Airesu. — N* socialnem dnevu se izvoli pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse potrebno z* osnovanje Gospodarskega sveta.
Slovenski emigranti v Argentini )k>-stavljeni za zgled argentinskim katoličanom. Argentinski katoliški dnevnik „El Pueblo’" je prinesel v nedeljo 14. junija dolg članek z nasloovm: “iP°r que carecemos de una prensa catölica poderosa?” (Zakaj nam manjka močan katoliški tisk?) članek je napisal re-dentorist pater Ramön C. Burgos. V njem se pritožuje nad revščino katoliškega tiska v Argentini. Huduje se nad katoličani bogatini, ki s svojim denarjem premalo podpirajo katoliški tisk-Za zgled stavlja najprej nemške katoličane in katoličane Združenih držat Severne Amerike, nato pa pravi dobesedno takole:
,.Navedel sem dva naroda, ne ker st» edina, ampak ker imam o teh dveh točne podatke. Pa končno nam ni treba iti v inozemstvo. Vidimo, da ima peščica Slovencev, ki jih vodi skupina njihovih duhovnikov, svoje revije in liste, ki izhajajo njihovem domačem jeziku v Buenos Airesu. To pride odtod, ker imajo v dušah že nekako prirojeno P°'
Stična od zahoda
vezanost mišljenja in delovanja in jim je to v krvi. To se pravi, da sta jim ideala Bog in domovina najlepša realnost življenja. Mnogi od njih trpijo zaradi svoje vere-. Morali so bežati iz domovine, prisiljeni po Titovem preganjanju.“
Za tem doda: ,,0 da bi imeli ti zgledi, ki so nam v sramoto, na nas močan vPliy in nam navdihnili kake boljše sklepe!“
Kanada
Na zahodu Kanade iežl ob Tihem °ceanu pristaniško mesto Vancouver. V njem živi sedaj č. g. Martin Turk, ki jo lani iz čile odšel v Kanado. Ob svo-jem prihodu je našel v Vancouvru močno hrvaško naselbino. Okoli 500 družin živi strnjeno skupaj, pa tudi nekaj Slovencev. S Slovenci je precej težko delati. Ne stari ne novi nimajo dosti smisla za kaj duhovnega, — vse ia že močno zmaterializirano. Malo jih j®, ki bi vero resno vzeli. Med novimi Slovenci skoro ni takih beguncev, ki bi
bežali že leta 1945. Večinoma so to ljudje, ki so odšlj kasneje od doma; ta vrste be-gunci so zlasti rojaki s Primorskega, ki so pa večinoma versko slabo poučeni. Za Boga je vsaka žrtev pretežka, za ples in podobne zabave pa nikdar ne. Okolje pač vpliva, velemesto še posebej, če se k temu pridruži še pristanišče, je moralno razdejanje popolno. Pijančevanje igra pr; tem veliko vlogo. Tu je potrebna popolna abstinenca, da daš drugim lep zgled. Kajti vedno bolj vpliva slab zgled kakor dober, dasi tudi dobrih ne manjka. Med dobrimi katoličani je zakramentalno življenje zelo razvito in to skoro bolj med moškimi kot pa med ženskami. Ljudje, ki delujejo po raznih katoliških društvih, so zelo delavni in za cerkev veliko žrtvujejo. Tega pri Slovencih in Hrvatih manjka in jih bo treba za. to šele vzgojiti. Toda treba je tudi priznati, da naši ljudje tega položaja sami niso povsem krivi, če bi imeli od začetka v svoji sredi svojega duhovnika, b| bila njihova fara prav gotovo v verskem oziru
med prvimi. Tako pa so komunisti izrabili duhovnikovo odsotnost in sejali svoj evangelij. Danes so naši ljudje zagrenjeni: ostali so brez vere, komunizem pa jim tudi ni prinesel tiste sreče, ki jo je obetal.
Ö. g. Martin Turk živi trenutno na Škofiji, da se priuči angleščine. Pravi, da angleščina le ni tako težka, kot se zdi na prvi pogled. Je pač odvisno, kako kdo govori. Pridige in govori ne delajo težav za razumevanje, pač pa navadni pogovori. Trenutno pa se mora g. Turk bolj boriti s hrvaščino kakor pa z angleščino Vancouverski škof ga je namreč poveril, da organizira faro med tamošnjimi Hrvati. Takoj po tej vojni je prišel k njim hrvaški duhovnik, a ni obstal. Hrvatje sami pravijo g. Turku, da bo on lažje uspel v svojem delu, ker mu nihče ne more očitati, da
bi pripadal kaki hrvatski politiiu* stranki. Zelo so med vojno in prva let» po njej nasedli Titovi propagandi. Se-: daj so razočarani in pravijo, da o politik; nočejo ničesar slišati. Tako s°. postali zopet za vero bolj dovzetni.
Z marcem je g. Turk začel delo med njimi s stalno nedeljsko mašo, zaenkrat] kar v neki novi šoli. Zaenkrat jih pride! nekaj čez sto. Prav zelo veliko je1 vredna pomoč, ki mu jo nudi organist Slovenec Lojze Smrekar, učitelj glaz-j "oe. Med novodošlimi Hrvati je nekaj dobrih pevcev in tako pri maši kar le-| po zapojejo. Saj ravno petje naše ljudi] v cerkev najbolj pritegne. G. Turk sedaj Hrvate pridno obiskuje. So ie n«-j koliko nezaupni. a on upa, da bo »časoma steklo. Treba je pač ljudi pridobiti za misel, da jim je lastna cerkev in fara nujno potrebna.
Iz vsebine:
Ln ninxlre dol <>l>isn<> Antonio Martin Slomšek (Friderica M. de
Hauser) ....................... 602
Mati škofa Slomška (Friderika
Hauser) ....................... «O«
Pratika — september 1953.......... 605
Ljubi kruhek (Jožef Kurkhoft)	006
človek v nadnaravnem redu (Dr.
Ignacij Lenček) ............... 608
V senci križa (Alojzij Košmerlj)	013
Nad dvajset milijonov pisem ja
prejel (f Vinko Lovšin) ....	618
Marija daruje Jezusa (l)r. Mirko
Gogala) ....................... 620
Ob materini smrti (Štefan Tonkli)	625
Kristusova ocene vere (Janez Kopač CM) ....................... 026
življenje in duhovni zapiski redovnice Jožefe Menendez (Dr.
Franc Jaklič) ................. 629
Kav je Bog združil. . . (fzt) ....	63-5
Velika neč usmiljenja (Emil:-
Gebhart — Fran	Ri javci-)	....	6311
Bdeča nevarnost na azijskem jugu in vzhodu .................. #301
Zgledna smrt kitajskega duhovnika ........................ 04 J j
Prerok Izaija (Boris	Koman)	.	.	645
Od doma .................. 649—65.5
Pripomočki zn dosego osebnosti
(itoinanus) ................... 65(>l
Deset nasvetov za bolnika........ 669
M d izseljenci ........... 661—664
Drobne ............. «17, 619, 059
Pesmi .............. 607, 625, 648 j
sl- ti	TARIFA REDUOIDA
sap O O cfi O ti c	Conceaiön No. 2560
,,Duhovno življenje“ je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Ore^ har Anton), urejuje pa uredniški odbor (dr. Fr. Gnidovec) -— Naslov: Victo1 Martine? 60, Buenos Aires, Argentina. Celoletna naročnina za Argentino znaš-1 66 pesov. zn USA in Kanado pet dolarjev, za Italijo 2000 lir. Tlaka Imprents „Poliglote". Corrientee 3114, Buenos Aires. T. E. 86-6120