NOVI TEDNIK številka29. l8toXXX¥ll. cena ižtUn CeUe, 21. lullla 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Dela¥cl so se prtiini¥Uenl odrekati, če le votlo zakaj Okrogla miza Novega tednika o od- mevih v združenem delu na celjskem območju na nove zadolžitve v tujini. Stran 3. Za čloawo zita¥/e moralo Open živali? Osliček iz znane gostilne v Levcu je le dotrpel. A znova se zaostrujejo vprašanja o zakonskem urejanju varstva za živali. Stran 10. Bilo Je - Pl¥0 In cveUe Reportaža s tradicionalne, letos že 20. laške prireditve. Stran 5. Zlato zrnje polni silose (Foto: Tone Tavčar) So dosežki združovanla denarja za kmetllstvo že dovoli otiiilllvl? Za novoustanovljeni samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v celjski občini med te- meljnimi organizacijami združenega dela ni pretiranega navdušenja. Tako vlaganje sredstev v povečanje proiz- vodnje hrane doživlja podobno usodo kot marsikje v Sloveniji. Ob nenehnih obremenitvah gospodarstva se temelj- ne organizacije pač otepajo novega prispevka, pa četudi gre za sklad skup- ne porabe v višini enega odstotka. Ce- lje je sklad vendarle že dobilo, saj je sporazum podpisalo zadostno število temeljnih organizacij. Tako bodo celj- ski delovni kolektivi in skupnosti v letih 1983, 1984 in 1985 nakazovali skladu za intervencije v kmetijst^/u in porabi hrane odstotek bruto osebnih dohodkov, in to iz sklada skupne pora- be. Zbran denar bo šel za pokrivanje razlik med veljavnimi in tržnimi cena- mi, za formiranje blagovnih rezerv in za sovlaganje v poveČ£inje proizvodnje hrane. Za so vlaganja naj bi letos name- nili del sredstev za farmo govejih pi- tancev v Žepini, ter za farme za kunce, za konjerejo, za povečanje proizvodnje govejega mesa in mleka m za poveča- nje proizvodnje rib. Del deneirja pa bo- do v sladu morali porabiti za dopolnje- vanje stalnih občinskih blagovnih re- zerv. Da so zaloge prav v nestabilnih tržnih razmerah nujne, so dokazali zadnji meseci, saj je tudi Celju pri- manjkovalo nekaterih proizvodov. In- tervencijski sklad naj bi potemtakem pomagal oblikovati zaloge pšenice in moke, mesa, maščob, sladkorja, soli, riža, fižola, mila in pralnega praška ter petroleja za razsvetljavo. Temeljnemu namenu sklada se torej ne da zoperstavljati. Vendar pa je zato tembolj zanimivo, da so pri podpisovanju samoupravne- ga sporazimia nastale zadrege. Bilo je in še je več vprašanj, ali je tak spora- zum sploh potreben in ali niso že do- volj drugi podobni sporazumi, ki po- skušajo zagotoviti kmetijstvu in pre- skrbi trdnejše materialne osnove. V zadnjem času je namreč vse več različ- nih združevanj sredstev za kmetijstvo. Njihova namembnost sicer ni sporna. Čedalje pogostejša pa so vprašanja, ali združena sredstva dajejo primerne re- zultate. Tako se na primer že zdaj po- stavlja vprašanje, ali bo nova mlekar- na v Žalcu, ki še ni zgrajena, sploh imela dovolj mleka za predelavo. Ko- ristna so torej tista razmišljanja, ki opozarjajo, da bi morali denar, name- njen kmetijstvu, čim manj porabljati za pokrivanje razlik med veljavnimi in tržnimi cenami, bolj pa za povečanje proizvodnje. Bržkone pa tudi to ni do- volj. V sedanjih močnih strokovnih in družbenopolitičnih kampanjah za več- je učinke v kmetijski proizvodnji bi bilo treba sproti analizirati in opozarja- ti na pomanjkljivosti - ne samo, ko gre za žetev, ampak tudi, ko kmetijski proizvajalci ali zadruge objavljajo do- nose in dosežene rezultate pri proiz- vodnji različnih kultur. NekoUko pre- hitro se pristaja na odmike od planira- ne proizvodnje ali celo na zastoje v gojenju nekaterih kultur. Celjsko ob- močje ni izjema. Prav zato bi bilo do- bro skrbno pregledati, kaj so dale na- ložbe v kmetijstvo v zadnjih dveh letih in kakšne učinke dosežejo v kmetijski proizvodnji v celjski regiji - toda v primerjavi z najboljšimi v Sloveniji. 2ul|i kot temell za žlvUmle V teh vročih poletnih dneh potekajo po vsej Jugoslaviji zvezne in repubhške ter lokalne mladinske delovne akcije. Obiskali smo celjsko brigado Veljka Vlahoviča, ki trenutno dela v Slovenskih goricah in ima domicil v Domavi, naš posnetek pa je z delovišča udarniškega dne v Levanjcih, kjer so mladi v enem delovniku skoF>ali 700 m jarka za vodovod. Več o brigadirjih na strani 11. Foto: D. M. Skokov memorial 7. avgusta Zaradi nastopa jugoslovanske reprezentance na troboju v Atenah in četveroboju v Beogradu so de- lavci Atletskega društva Kladivar določili nov da- tum za Skokov memorial, ki bo sedaj 7. avgusta. Šlo bo za dvoboj republiških reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Za vsako reprezentanco bosta nastopila dva starejša mladinca in mlajši član. Poleg njih bodo nastopili še atleti iz Italije, Avstrije in Madžarske, obetajo pa se tudi atleti iz Singena v ZRN. V Celju pa pričakujemo tudi nekaj državnih reprezentantov, ki 7. avgusta prično s skupnimi pripravami na Evrop- sko prvenstvo v Postojni. Letošnji Skokov memorial bo nočni miting, kljub temu, da ne bo šlo za tako kakovostno prireditev kot prejšnja leta, se delavci AD Kladivar že sedaj zavzeto pripravljajo na to tek- movanje. MZ Dober odkup in kakovosten pridelek v sozdu Mene Celje pričakujejo, da bodo letos odkupili več pšenice kot so načrtovali. Do torka so namreč iz Slo- venije dobili že več kot polovico načr- tovanih količin te žitarice. Tako so od družbenega sektorja iz celjske regije in Posavja odkupili 996,3 ton pšenice. Razen tega so od ABC Pomurke že dobili 1200 ton in od Krke iz Novega mesta 1174,2 toni pšenice. Tako so v Sloveniji odkupili 4959,2 toni pšenice, planirali pa so nekaj več kot osem ti- soč ton. Ker bodo odkupovali pšenico še meseca avgusta, pričakujejo zelo dober odkup. Letošnji pridelek pšenice v Sloveniji je zelo dober, saj ga uvrščajo v drugi in ponekje celo v prvi kakovostni razred. Prav tako je vlažnost zrnja, razen red- kih izjem, v mejah dovoljenega, tako da niso imeli posebnih težav pri odku- pu. Kljub temu pa bodo morali v bodo- če poskrbeti za še boljši potek odkupa, ki ga bo zagotovila nova mostna teht- nica in pa razširjena sušilnica v starem si losi 1_______ Na osnovi pogodb, ki so jih v Merxu sklenili tudi s proizvajalci žita v drugih republikah, pričakujejo, da bodo letos odkupili več kot 23.400 ton pšenice. V Mencu pravijo, da pri njih letos ni zaživela zamenjava pšenice za koruzo, kljub temu, da so ponudili ugodne po- goje. Verjetno se bodo kmetovalci za to odločali še kasneje, čeprav bi ta- kojšnja zamenjava precej razbremeni- la skladiščne zmogljivosti silosov. F. P. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULU 1983 Mehki jez uradno Celjanom v ponedeljek je NIVO Ce- lje na majhni slovesnosti predal Celjanom mehki jez na Savinji. Svojo stavo je pred očmi množice porav- nal Edvard Stepišnik, pred- sednik skupščine občine Ce- lje. Po stari jugoslovanski na- vadi se je slovesnost začela z akademsko zamudo, kar pa ni motilo gledalcev, ki so za- sedli levi breg Savinje. Tisti najbolj razgreti so se sicer ohladili v Savinji, nekaterim je bilo tam tako všeč, da so se posladli kar po nosilcih jezu in tam mimogrede son- čili svoje trebuhe. Ostali, manj pogumni smo se uma- knili v senco dteves in nismo hoteli za noben denar bliže zvočnikom. Tako so ostali na razgreti ploščadi samo go- vorniki, baza pa jih je škodo- željno gledala iz sence. Ne vem, če je bil to vzrok, da je bila slovesnost simpatično kratka, dejstvo pa je, da je to bila ena najlepših predaj ob- jekta v mojem življenju. Zve- deli smo, da je voda do jezu dovolj dobra za kopanje, saj tam praktično ni več mest- nih odplak, da so nam jez narisali Cehi, strokovnjaki na tem področju, da so nare- dili gumo v kranjski Savi... Medtem pa sem s končkom ušes ujel debato dveh upo- kojencev. Na vso moč sta se prerekala, če smo zmožni Celjani ohraniti takšen (rela- tivno) nežen objekt, da ga bo ta »huliganska mladina« go- tovo razrezala. Jezen sem se obrnil, da bi branil svojo ge- neracijo, potem pa sem se spomnil razgrajaških sku- pin, ki včasih divjajo po Ce- lju. Pa ne samo rnladina, kje pa, ampak - je tu starost sploh pomembna? Hitro sem pogledal jez, če je sploh še cel, potem pa ugotovil, da bi mi ga bilo res žal. Ko pa je tako lep. Po ali med, vsekakor pa proti koncu slovesnosti, je poravnal svojo stavo Edvard Stepišnik. Delavcem je izro- čil sto litrov belega vina, saj so v nasprotju z njegovo trdi- tvijo končali jez pred rokom. Ko je povabil na kozarček vse prisotne, se je sadistični nasmeh gledalcev spremenil v nasmeh sreče, malo kasne- je pa še v pristni štajerski nasmeh. Množica se je začela valiti proti sodu. Pomislil sem, da stava ni bUa le origi- nalen motiv za delavce, am- pak je pripomogla tudi k le- pemu vzdušju na sloves- nosti. In takoj se mi je nave- zala nova misel: Zakaj ne bi, ustanovili črnega sklada za vodilne, kot pri nogometu, iz katerega bi se financirale ne- navadne motivacije za de- lavce? GORAN BERVAR Vkoreninjen temeljni kamen regijskega preskrtiovainega centra SOZD Merx je v sredo v okviru praznovanja celj- skega občinskega praznika pričel z izgradnjo regio- nalnega oskrbovalnega centra, ki naj bi kolektivu Merxa pomagal k boljšemu zagotavljanju oskrbe. Od 356 milijonov, kolikor bo stal projekt, bo Merx z lastnimi sredstvi in sredstvi sovlagateljev zagotovil 280 milijonov din. Merx, ki sedaj zagotavlja preskrbo 13,5 odstotkom slovenskega prebivalstva, bo ta objekt odprl naslednje leto ob občinskem prazniku, kar po- meni veliko obveznost za gradbeno podjetje Ingrad, ki je tudi eden od sovlagateljev. Oskrbovalni center bo zagotavljal dolgoročno oskrbo z živili, je povedal Franc Ban, predsednik ko- lektivnega poslovodnega organa in poudaril, da bodo lažje prebrodili občasna pomanjkanja nekaterih živil, ki so se in se najbrž še bodo pojavljala. Gradnja oskr- bovalnega centra je največja naložba v Celju v tem srednjeročnem obdobju. Kljub težavam, ki jih je moral Merx prebroditi, da je dobil dovoljenje za gradnjo, bomo Celjani naslednje leto bogatejši še za en pomem- ben objekt. T. G. Proizvodnja zdaj spet raste Cellani so včeraj slovesno proslavili občinski praznik Podatki kažejo, da v pre- teklem obdobju v celjski občini le nismo tako slabo gospodarili, je v govoru na včerajšnji osrednji sloves- nosti v Storah ob celjskem občinskem prazniku po- udaril predsednik občinske skupščine Edi Stepišnik. V začetku tega leta je sicer proizvodnja nekoliko pad- la, toda v zadnjih mesecih so delavci v celjskih delov- nih organizacijah spet več proizvedli - v povprečju tri odstotke več kot v istem ob- dobju lani. Ena pomembnejših nalog delovnih organizacij bo tudi v prihodnje, da si zagotovijo surovine za nemoteno pro- izvodnjo, ob tem pa hrabri dejstvo, da se je večina zdru- ženega dela v občini uspešno vključila v izvozna prizade- vanja. Čeprav so seveda tudi na tem področju še rezerve, je ocenil gospodarjenje v celjski občini Edi Stepišnik. Celjski župan je v svojem govoru tudi poudaril, da smo med prvimi v republiki, ki smo že začeli uresničevati določilo zakona o varovanju kmetijskih zemljišč, da smo v celoti uresničili zastavljeni program samoprispevka, precej po zaslugi prostovolj- nega dela občanov, ki so po dosedaj zbranih podatkih opravili več kot 14.500 udar- niških ur. Nekoliko je 7.aškri- palo le pri preskrbi s hrano. Včeraj popoldan je bila v Storah tudi slavnostna seja vseh zborov celjske občin- ske skupščine, na kateri je govorila podpredsednica skupščine, Anka Aškerc. Ob tej priložnosti so podelili tu- di letošnje Slandrove nagra- de. Prejeli so jih Ivica Fišer, učiteljica iz Celja, Dušan Bumik, direktor 2ele2^ame Štore in Mladinski pevski festival. V Storah so včeraj tudi slo- vesno odprli nove proizvo- dne prostore jeklovleka v Železarni in cesto do naselja Lipa. Ze dopoldan pa so v Muze- ju revolucije v C.elju odprli začasno razstavo v spomin narodnemu heroju Francu Leskošku-Luki in položili venec na grobnico narodnih herojev na Slandrovem trgu. S. S. Začeli gradnjo farme pitancev v torek so na Zepini priče- li gradnjo nove farme pitan- cev, kjer bodo letno gojili 600 ton žive teže telet in 1700 ton žive teže perutnine. Celo- ten projekt bo stal 65 milijo- nov, od katerih bo SOZD Hmezad prispeval 12 odstot- kov. Največ, 60 odstotkov, bo kreditov Ljubljanske banke. Farmo pitancev bo gradil Gradiš in do leta 1984, ko bo končana prva faza, bo- do proizvajali že 255 ton me- sa letno. Tudi ta otvoritev del je bila v sklopu praznovanja občin- skega prciznika. Otvoritve so se udeležili predstavniki SOZD Hmezada, Skupščine občine in drugih družbeno političnih organizacij. Na področju Zepine so končaU hidromelioracijska dela, ki bodo delno rešila problem silosirane hrane. Z novim strojem pa meliorira- jo še dodatnih 25 hektarov. Z novo, lasersko tehniko gre dalo hitro od rok in zemlja bo kmalu pripravljena za uporabo. Farma pitancev bo v Celju kboljšala preskrbo z mesom, ^točasno pa bo predstavljala pov korak v razvoju kmetij- stva v celjski regiji, ki je go- spodarsko dobro razvita, v lonetijstvu pa ne. Ta objekt bo prvi, ki ga bodo gradili iz intervencijskih sredstev za kmetijstvo občine Celje, kar pMDudarja vrednost in pomen ncdožbe. Celje naj bi v tem srednjeročnem obdobju po- večalo svoje kmetijske zmogljivosti in se v proiz- vodnji hrane rešilo odvisno- sti od ostalih kmetijskih sre- dišč. T. G. Dva nagrajenca iz Celja Zvezni odbor ZZB NOV bo tudi letos podelil plakete 4. julij. Iz celjske občine bosta danes v Ljubljani pre- jela plakete Vaso Starovič, nosilec spomenice 1941. ki je bil po vojni aktiven v številnih družbenopolitičnih organizacijah. V organizaciji Zveze borcev je začel de- lati aktivno leta 1952, sedaj pa je član predsedstva občinske orgcinizacije ZZB NOV Celje. Plaketo bo prejel tudi pionirski odred Zivke Damja- novič na osnovni šoli Frania Vrunča v Celju. Delovni talior Trebče 83 Na Mladinski delovni akciji Trebče 83 so pričeli z novo obUko prostovoljnega dela, z mladinskim delovnim taborom. Prva de- lovna izmena se je pričela v nedeljo, 17. julija, tabor pa bo deloval do 6. avgusta. Brigadirji imajo sedež v brigadirskem naselju v Bistrici ob Sotli, tabora pa se lahko udeležijo za sedem ali več dni. Mladinski delovni tabor je bolj sproščena oblika prostovolj- nega dela, poskrbljeno pa je za številne interesne dejavnosti in razgibano družabno življenje. Udeleženci tabora bodo delali pri urejanju Spominskega parka Trebče, opravljali bodo priprav- ljalna dela za gradnjo kanalizacije in druga manjša dela, ki bodo pripomogla k hitrejšemu napredku nerazvitih predelov Kozjan- skega. Posebnost mladinskega delovnega tabora je v tem, da se lahko prijavijo tako posamezniki kot tudi mlade družine, sku- pine in društva. V vsaki delovni izmeni imajo v brigadirskem naselju v Bistrici ob Sotli pripravljenih 20 do 30 ležišč, vsi ki bi želeli sodelovati na mladinskem delovnem taboru, pa se lahko prijavijo v občinskih in univerzitetnih konferencah Zveze socia- listične mladine Slovenije, v zvezah družbenih organizacij in društev in v vseh poslovalnicah TTG-ja in mladinskih turistič- nih poslovalnicah sirom Slovenije. , IVAN FIDLER. Višje polcojnine Nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja je začel veljati 1. julija letos. Kot novost uvaja tekoče usklajevanje pokojnin z gibanji nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oz. avtonomne pokrajine. To usklajevanje pa zahteva dodatna sredstva, zato bo izvedba postopna, vendar je skrajni rok 31. 12. .1986. V Sloveniji smo se odločili, da bomo usklajevanje pokojnin z nominalnimi dohodki do četrtine porasta izvedli letos, drugo četrtino v letu 1984, tretjo v letu 1985, v celoti pa leta 1986. Da bi izboljšali gmotni položaj upokojencev z najniž- jimi pokojninami, so samoupravni organi predlagali Skupščini skupnosti za pokojninsko in invalidsko za- varovanje še dodatne ukrepe, ki jih bodo pristojne službe izvedle še pred 4,5% odstotnim povečanjem vseh pokojnin. Z novimi ukrepi se bodo upokojencem pokojnine povečale različno, ne da bi se pri tem spreminjala razmerja, ki so bila vzpostavljena ob upokojitvi in sicer: tistim, ki prejemamo samo pokojnino za 16,7 odstotka, onim, ki poleg pokojnine prejemajo še var- stveni dodatek pa od 9,1 do 7,1%. Upokojencem s pokojnino in varstvenim dodatkom katerih pokojnine niso bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se prejemki povečajo za 7,1%. Vsem ostalim upokojen- cem pa za 4,5 odstotka. Tako naj bi najnižja možna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo po nvem znašala 8.293.80 din, najnižja starostna pokojnina sploh (za 15 let zavaro- valne dobe) pa znaša za moškega 3.415,09 din, če pa upokojenec prejema k pokojnini tudi varstveni doda- tek pa 6.342,25 din za žensko pa 3.902,97 din, če pre- jema tudi varstveni dodatek pa 6.976,55 din. Pokojnine po novem izračunu bodo izplačane v me- secu avgustu. MATJAŽ GALJOT V žaisici občini je problem s telefoni Do konca leta 1985 vse višinske kmetije povezane s cestami Na področju infrastrukture imajo v žalski občini precej težav. To še zlasti velja za vodovode, kanalizacijo in te- lefonijo. V pretežnem delu žalske ob- čine primanjkuje pitne vode, z iz- gradnjo kolektorjev pa so šele pri- čeli. Vse to so glavni problemi, ki poleg zaostrenih pogojev gospodarjenja za- virajo nadaljnji razrvoj občine. Pose- ben problem predstavlja telefonija, saj so zveze zaradi preobremenjenosti krajevnih central nekakovostne. Po številu priključkov pa žalska občina močno zaostaja v slovenskem merilu. V Žalcu pravijo, da bodo storili vse, da bi glavne probleme odpravili do konca tega srednjeročnega obdobja. Nekaj problemov pa so že uspeli razre- šiti. Tako so pred dnevi predali name- nu vodovod na Ponikvi, kjer prej lju- dje sploh niso imeli tekoče pitne vode. Prizadevajo si tudi za povečanje zmog- ljivosti vodovoda Tabor, iz katerega se oskrbuje pretežni, zahodni del občine, vključno Prebold in Polzela. Letos bo- do začeli povečevati zmogljivosti vo- dovoda Žalec, poleg tega pa bodo opravili še nekaj manjših del na vodo- vodih. Začeli so tudi z izgradnjo kolektor- jev. Kolektor Ruše-Kasaze je že nare- jen, sedaj pa bodo nadaljevali z deli proti Zalcu in Šempetru in kasneje do Polzele. V izgradnji je kolektor skozi Prebold. Na področju telefonije je treba ome- niti zaključno fazo izgradnje vozUščne centrale v Šempetru, v kratkem pa bo- do zgradili tudi krajevne centrale v Žalcu, Šempetru, na Polzeli in v Pre- boldu. Vsi ti objekti zahtevajo velika vlaga- nja, zaradi česar bodo morah nekatere druge potrebe reševati kasneje. Ce na- mreč teh osnovnih naložb ne bodo pravočasno uresničili, bi bil ogrožen nadaljnji razvoj žalske občine. Ne nazadnje je treba omeniti tudi cestno povezavo višinskih domačij z dolino. V dosedcinjih akcijah, ki jih je vodil občinski svet Zveze sindikatov, so povezali 80 odstotkov višinskih kmetij. V naslednjih dveh letih naj bi to storili še s preostalimi kmetijami. JANEZ VEDENIK 21. JUUJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Delavci so se pripravljeni odrelcati, če le vedo zalcaj Najnovejše zadolžitve naše države, pa zakoni in ukrepi ki so in bodo sledili, bodo verjetno streznili tako malo- dušne na eni, kot tudi skrajne optimiste na drugi strani. Streznili v tem pogledu, da ni več časa za govorjenje, temveč akcijo. Nova posojila iz tujine bo namreč potrebno obrniti tako, da bodo resnično pomagala k večji proizvod- nji za izvoz. Tudi sankcije, predvidene v primeru nespo- sobnosti vračanja dolgov, so hude, še posebno težke za gospodarstva nerazvitih okolij. Z anketo v delovnih orga- nizacijah naše regije smo skušali zvedeti, kaj o najnovej- ših zadolžitvah menijo predsedniki delavskih svetov, sin- dikata, sekretarji organizacij zveze komunistov. Povpra- šali smo jih tudi, kje je mesto, ki ga ima njihova delovna organizacija pri vračanju dolgov, koliko je težaven polo- žaj prešel v zavest vseh zaposlenih, pa tudi to, čemu so se pripravljeni odreči, da bi naša skupnost na lestvici naj- bolj zadolženih držav zdrsnila čim nižje. Milan Praznik, predsed- nik delavskega sveta DO Gorenje Glin Nazarje: »Zad- nji devizni ukrepi so našo delovno organizacijo, kjer rabimo zase precej deviz, še posebno pri2:adeli. Proiz\'od- nja je vezana na uvožen re- promateriai. Da bomo tudi zase kaj imeli, bo potrebno skrajno varčevanje, ob tem pa, kakorkoli že, izvoz pove- čati. Konkurenca v lesni in- dustriji je huda, pa še druge težave so pri tem, na primer trenutna zapora Evropske gospodarske skupnosti. Kar družba zahteva, seve- da moramo dati. Drugo pa je vprašanje, zakaj zadolževa- nje v preteklosti. Odkrita be- seda bi bila potrebna ob tem, kdo je dovolil takšno zadol- ževanje v preteklosti. Ali bo- mo uspeli ali ne. je veijetno en odgovor - moraino, ven- dar z drugačnim delom. Kot v preteklosti, ko ni bilo vpra- šanje delati ob sobotah, ne- de\js.h, delati udarniško. Sam nimam deviz, sem pa včeraj govoril z nekom, ki jih ima precej. Rekel je, naj že enkrat poberejo te devize, pa se bomo rešili dolgov. S tem hočem povedati, da so poleg pripravljenosti za delo v naši družbi marsikateri priprav- ljeni žrK'ovati tudi kaj dru- gega, da bi le ne utonili v dolgovih.« Tomaž Milač, predsednik delavskega sveta v EMO Celje: »Nove zadolžitve Jugosla- vije izvirajo iz starih. Ven- dar, eno so premostitveni krediti za nazaj, drugo pa so blagovni krediti za reproma- terial. Ce bomo slednje pra- vilno usmerili in jih racional- no koristili, bomo tudi nekaj naredili za izboljšanje seda- njega položaja. Menim, da so sedanje nove zadolžitve nuj- ne. V bodoče pa naj ne bi ponavljali starih napak.« >-EMO Celje izvaža tri četr- tine celotne proizvodnje po- sode. Osnovno načelo, ki se ga držimo je, da naj vsak TOZD svoje potiebe posku- ša ustrezno pokriti sam. Vendar s 45% vezavo deviz ne moremo shajati, moramo se zadolževati. Materiala, ki smo ga še pred leti lahko ku- pili na našem trgu, sedaj ne moremo dobiti več za dinar- je. Moramo ga uvažati. Pri vsem tem pa niti ne moremo izdelovati ustreznih letnih planov, ker se pogoji gospo- darjenja nenehno spremi- njajo. •< »Težavnega položaja se po- polnoma zavedamo. Najbolj nas ovira neskladje med ce- nami izdelkov in cenami su- rovin in energije. Tega se ne da nadomestiti z nobeno produktivnostjo. Delavci so vse manj stimulirani za delo, ker ne odločajo o svojem do- hodku. Vse preveč se določa po administrativni poti. Sprostiti bi morcdi delovanje tržnih zakonitosti in omejiti administrativno določanje cen.« »Vsi se že odrekamo. 2e dve leti. V EMO je skupna poraba zelo omejena, regres je nizek, tako da bi se ga lah- ko le še odrekli. Nekateri TOZDI delajo v treh izme- nah, če je le repromateriala dovolj. Vodimo bitko za zmanjšanje administracije. V lanskem letu se je število zaposlenih v režiji zmanjšalo za desetino. Delavci so se pripravljeni odrekati, če le vedo zakaj. Ne prizadene jih toliko, da so osebni dohodki nizki, bolj se zdi da jih teži, če ni repromateriala in ni kaj delati.« Vrečar Milan, predsednik akcijske konference ZK v TEM Laško: »Sedanji ukrepi predstavljajo le del spre- memb in zato je še težko oce- njevati, kako se bodo odrazi- li. V delovni organizaciji smo pred izbiro predsednika ko- lektivTiega poslovodnega or- gana in je to naša prvenstve- na naloga. Tudi naša tovarna je najela tuj kredit za stroje v sodelovanju s tovarno Oki, ki za nas proizvaja osnovno surovino. Več kot polovico surovin tako ne bo potrebno uvažati. Glede vračanja kre- ditov pa tudi mislimo, da ne bo večjih težav, saj bomo maksimalno povečali izvoz, za surovine pa tudi ne bomo več potrebovali deviz. V teh težkih časih se je tu- di miselnost delavcev spre- menila. Zavedajo se, da smo v preteklosti prekomerno razsipavali s sredstvi in zato moramo danes zmanjšati po- rabo. Osebno mislim, da bi se lahko odpovedali preveli- kemu uvozu kozmetike, igrač, raznim potovanjem v tujino, s tem naj bi se tudi zmanjšale socialne razlike med delavci. Vsekakor pa bi morale biti osnovne življenj- ske potrebščine zagotov- ljene.« Mirko Cander, predsed- nik konference sindikata ALPOS: »V naši delovni or- ganizaciji poskušamo tekoče probleme sproti reševati. Moram reči, da nam to kar uspeva. Pomanjkanje repro- materiala in surovin, ki bi povzročalo zastoje v proiz- vodnji, smo že pred časom rešili. Ne smem sicer reči, da z zagotavljanjem surovin ni- mamo težav, vendar jih s sprotnim dogovarjanjem in maksimalno angažiranostjo vseh odgovornih, sproti re- šujemo. Pesti nas nova de- vizna politika, vendar s sode- lovanjem obeh tozdov, Ce- vame in Opreme, to sprotno rešujemo in premostimo mo- rebitne težave. Osrednja na- loga gospodarjenja v oteže- nih razmerah pa je pri nas delno že rešena; s poenoteno politiko delovanja vseh od- govornih smo že dosegli prve rezultate. Skrb naše de- lovne organizacije pa je usmerjena tudi v kadrovsko politiko. Zavedamo se, da je skrb za mlade strokovno izo- bražene kadre, naša pre- dnostna naloga. Naši delavci se prav dobro zavedajo, da bo potrebno vložiti še veliko naporov, da bo potrebno še bolj poprijeti za delo in izko- ristiti še tisto malo notranjih rezerv, ki jih imamo in s tem ni težav. Skrb za delavčev osebni standard, predvsem tistih delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, ostaja še naprej osnovna naloga kon- ference sindikata v naši de- lovni organizaciji.« Marjan Kangler, predsed- nik konference sindikata v Kostroju v Slovenskih Ko- njicah: »Delavci v Kostroju se dobro zavedamo odgovor- nosti v zvezi z novimi 2:adol- žitvami. Kostroj, ki sedaj izvaža 60 odstotkov svoje proizvodnje, se trudi, da bi izvažal tudi na konvertibilni trg. Tudi proizvodnjo smo le- tos povečali za 30 odstotkov, precej zaradi izboljšane or- ganiziranosti dela. Od 748 milijonov načrtovanega pri- hodka smo ga do polletja ustvarili že 490 milijonov na- črtovanega prihodka smo ga do polletja ustvarili že 490 miUjonov. Največ so naredili v tozdu Tovarna strojev, kjer so načrte presegli za 36 od- stotkov. Te številke povejo največ. Delavci Kostroja smo pri- pravljeni na še večje napore, da bi povečali izvoz.« Zdravko Lokan, sekretar OOZK v SIP Šempeter: »O p>oložaju Jugoslavije je veli- ko napisanega. Na to vpraša- nje je težko odgovoriti. Vse- skozi smo vedeli, govorili o 19 miljardah, spet slišimo o novih kreditih. A naš dolg je še vedno enak. Sedaj je o za- dolžitvah za nazaj neumno govoriti. Reševati bi morali probleme, ki smo se jili na- menili urediti. Vsi ukrepi do sedaj so se izjalovili, določe- ne sredine so izigravale po- goje, s katerimi naj bi reševa- li situacijo. Skrbi me, kako bo, ko bo Izvršni svet spet izdal ukrepe. Dve možnosti sta: ali bo boljše ali pa bo v določenih sredinah spet ne- zainteresiranost za uresniče- vanje ukrepov. Položaja pov- sod ne jemljejo enako resno. Naša organizacija ZK vsa- ko leto na začetku leta sesta- va program stabilizacijskih ukrepov in ga vnesemo v program dela. Potem pa je odvisno od situacije, kako dopolnjujemo program. Pro- gram vsebuje 30 točk s kon- kretnimi nalogami in nosilci. V tovarniška obvestila piše- mo kratke sestavke s sklepi seje in poročili, kaj smo na- redili. Sedaj na kratko poro- čamo, kakšno je stanje, kakšni so ukrepi in kakšni so rezultati naših prizade- vanj. Pripravljen sem se odreči vsemu tistem.u, čemur so se pripravljeni odreči tudi dru- gi in da bo to naše odrekanje doseglo nek razultat. Pri- pravljen sem se prilagajati zahtevam, ki bodo toliko ja- sne, da bomo imeli nekakš- no garancijo, da vse skupaj ne bo zastonj. Vodilni, ki so izvoljem za dve leti, naj ne bodo po sili na svojem polo- žaju dve leti, če se prej ugo- tovi, da niso sposobni izvrše- vati nalog.« Milan Praznik Tomaž Milač Milan Vrečar Mirko Cander Marjan Kangler Zdravko Lokan Več muh na en mah Nekdanja Ingradova sej- na dvorana ob Ljubljanski cesti služi zdaj kot skladi- šče celjski Tkanini. Za te še dobro ohranjene in fimkcio- nalne prostore pa se zani- majo kar tri krajevne skup- nosti in sicer Slavko Šlan- der, Karel Destovnik Kajuh in Savinja ter OK ZSMS. Vse tri krajevne skupnosti so teritorialno vezane na lo- 'Kacijo dvorane ob Ljubljan- ski cesti. Zveza socialistične rnladine pa bi v omenjenih prostorih tudi našla ustrezne fi^ožnosti za delovanje mla- dih prav iz omenjenih kra- jevnih skupnosti, kjer si že dalj časa prizadevajo,da bi n^adim našli ustrezne pro- store za delo. Pred nedavnim je bil pod okriljem OK SZDL oprav- ljen delovni dogovor med predstavniki vseh omenje- f^ih KS, OK ZSMS in pred- stavnikoma Ingrada ter Tka- '^ine. Dogovorili so se, da bo ^oj, ko bo imela Tkanina ■^ožnost preseliti sedanje skladišče v druge prostore 'predvidoma v staro grofijo), jO pa naj bi bilo naslednje leto, Ingrad dal na osnovi no- ^^ga sporazuma na voljo omenjeno dvorano vsem prej omenjenim zainteresira- nim skupnostim. V tem času pa morajo biti opravljeni ogledi dvorane, o ustreznosti prostora mora reči svoje inš- pekcija, pripraviti je treba predračun stroškov za mini- malno obnovo in tudi dogo- vor o delitvi stroškov med zainteresiranimi. Problem bo torej kmalu rešljiv, zainteresirani pa mo- rajo začeti ukrepati takoj, da bodo pripravljeni na selitev, ko bo za to napočil čas. Brigadirji iz Siov. Konjic na aifciji Mladinska delovna briga- da Milenko Kneževič iz Slo- venskih Konjic je odšla v ne- deljo, 17. julija na Mladinsko delovno akcijo Brestavica. Mladi Konjičani bodo kopali jarke za vodovod in urejali okolico brigadirskega nase- lja v Kostanjevici na Krasu. Brigada šteje 34 mladincev, domov pa se bodo vrnili 6. avgusta. POGLED V svEf S Icovinoteliiio Ogrožena revolucija Prebivalci Nikaragve so pričakali če- trto obletnico zmage saadinističoe revo- lucije (19. julija leta 1979 so sandinistič- ne čete zrušile pol stoletja trajajočo dik- taturo rodbine Somazovib) v tesnobnem in negotovem ozračju. Se samo v Sika- ragvi, ampak v vsej Srednji Ameriki je poloiaj čedalje bolj napet in nekateri bolj črnogledi komentatorji oznanjajo, da je izbruh vojne med Nikaragvo in Hondurasom pravzaprav samo še vpra- šanje časa; vojne, ici bi zanetila poiar po vsej Srednji Ameriki in z nepredvidlji- vimi posledicami. Zaradi hudo napetega položaja v tem delu sveta so se na hitro sešJi predsed- niki štirih latinskoameriškJh driav. ki si najbolj vneto prizadevajo, da bi eks- plozivno situacijo ublažili po politični poti, se pravi, da bi sprte strani spravili za pogajalsko mizo. Četverica predsed- nikov (Mehike, Venezuele. Kolumbije in Paname) Je v »zadnjih ukrepih' za pre- prečitev vojne med Sikaragvo in Hon- ' durasom med drugim predlagala, da bi zaustavili (zamrznili) oboroievalno tek- mo na tem področju in da bi iz vseh srednjeameriških driav umaknili vse tuje vojaške svetovalce, tako ameriške (v Salvadorju in Hondurasu) kot kuban- ske in tiste iz v^Htdnoevropskih driav (SZ, Bolgarije in Vzhodne Nemčije), za katere Američani trdijo, da so v Nikara- gvi in da Jih Je čedalje več. Po drugi strani so iz Washingtona priš- le novice, da se vlada predsednika Rea- gana pripravlja na še večje vojaško in finančno angažiranje v Srednji Ameriki, pri čemer ne izključujejo celo tega, da bodo ZDA poslale na vroča srednjeame- riška tla svoje enote, »ko in kadar bo potrebno...' To z drugimi besedami po- meni, da so se konservativci v Washing- tonu zatrdno odločili, da bodo še izdat- neje podprU vojaški reiim v El Salva- dorju v boju proti odporniškemu giba- nju. In drugič, da bodo storili vse, da bi dokončno obračunali i ^nevarnim po- daljškom širjenja šntbaaskega in sovjet- skega vpliva v Srednji Ameriki,' kakor uradni krogi v ZDA označujejo sandini- stično vlado v Niluuragvi. Prevedeno v nuaimljivejši jezik bi mo- gli reči. da je končni cilj Reaganove vla- de uničenje sandinistične vladavine v. Nikaragvi in s tem tudi uničenje sandi- nistične revolucije. Mlada revolucija, ki Je pred štirimi leti z zmago napovedala začetek globokih poliUčnih, gospodar- skih in družbenih sprememb v skorum- piranih in preživetih vojaških režimih Srednje Amerike, Je sedaj v večjih teža- vah kot Je bila kdajkoli doslej Na eni strani vsestranski bojkot ZDA, na drugi se sandinistična vojaka že me- sece spopada s pripadniki nekdanje So- maaove narodne garde, ki z obilno ame- riško vojaško in finančno pomočjo iz Hondurasa vdirajo na uikaragovsko onmIJe. Opazovalci pravijo, da protire- volucioname sile štejejo že najmanj 8000 oboroženih mož. ZDA imajo ntenda v načrtu, da bi jih v prihodnjih mesecih povečali na 15.000. Nlkaragva je praktično v vojnem sta- nju, zaradi česar se gospodarski in so- cialni poloiaj prebivalstva nenehno po- slabšuje, mjub ogromnim notranjim te- ibtvam sandinistična vlada nedvomno uživa podporo večine prebivalstva, ki se zaveda, da je prva naloga obraniti revo- lucijo pred zunanjimi in notranjimi so- vražniki Ob tem se astavlja vprašanje, koliko časa bo še trajala ta podpora, kaja potrpljenje in odrekanje Nikara- govoev ima gotovo svoje meje. Četrta obletnica revolucije Je zatorej minila v tesnobnih občutkih prebival- stva in vodstva v Managui, kajti sandi- nistična revolucija Je resno ogroiena in z njo mir v vsej Srednji Ameriki. PIS8 Avgust Pudgar 4. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JUUJ 1983 Novi prostori za jelciovlelc zmanjšujejo uvozno odvisnost Objekt so uradno odprli ob celjskem občinskem prazniku Na včerajšnji slovesnosti v Štorah so odprli nove proizvodne prostore jeklo- vleka, kjer naj bi na starih in dokupljenih, novih stro- jih že letos proizvedli pri- bližno 13 000 ton brušenih in vlečenih profilov (2000 ton več kot lani), prihodnje leto pa naj bi iz novih proi- zvodnih dvoran pripeljali že več kot 18 500 ton poliz- delkov. S tem bo Železarna Store Icihko zadovoljila vse večje- mu povpraševanju na doma- čem trgu predvsem po za- htevnejših profilih, več pa bo ostalo tudi za izvoz. Do- slej so izvozili nekaj več kot 3000 ton izdelkov na leto, po- slej naj bi na tuje prodali pri- bližno polovico proizvodnje (vštete je tudi posredni izvoz). Hladna predelava jekla (vlečenje in brezkonično brušenje) v štorski železarni nima dolge tradicije. Začetki te proizvodnje segajo neka- ko v leto 1967. Leta 1980 se je jeklovlek že organiziral v samostojno te- meljno organizacijo združe- nega dela. Leto kasneje - aprila leta 1981 - so gradbin- ci zasadili lopate poleg tovar- ne traktoi-jev. Kljub temu, da so začeli graditi leto dni ka- sneje, kot je predvideval in- vesticijski načrt, so bili novi proizvodni prostori postav- ljeni v roku - lani v jeseni. Med gradnjo so se v Storah, zaradi vse večjega povpraše- vanja na domačem in tujih trgih, odločili, da bodo še do- kupili nekatere nove stroje in namesto sprva načrtova- nih 15 000 ton izdelali več kot 18 000 ton jeklenih profi- lov. Lani v oktobru so se po- tem lotili preseljevanja sta- rih strojev in montiranja no- vih. To zahtevno delo so opravili v zelo kratkem času, tako da se zaradi tega proiz- vodnja ni zmanjšala, ampak za nekaj ton povečala. »Na preselitev smo se, ta- ko kot prej na gradnjo novih proizvodnih dvoran, zelo do- bro pripravili. Tako je kasne- je šlo vse točno po termin- skem načrtu, hkrati pa smo stroje tudi obnovili, tako da lahko sedaj na njih več in bolje delamo," je povedal in- ženir Boris Marolt, vodja toz- da in ob tem ni pozabil poh- valiti prizadevnosti vseh de- lavcev. Hkrati pa so v jeklovleku dobili tudi nekaj novih stro- jev; le manjši del iz uvoza, vse drugo pa je plod znanja domačih strokovnjakov. »V preteklosti smo tako opremo največ uvažali s kon- vertibilnih trgov, ker je bilo to pač mogoče. Pri tej inve- sticiji pa je delež domačih strokovnjakov, ki smo ga do- slej veliko prdmalo upošte- vali, zelo velik. Tako smo precej posodobili tehnologi- jo in modernizirali proizvod- njo. Prvi investicijski načrt je predvideval, da bo 165 de- lavcev proizvedlo 15 000 ton izdelkov. Načrt smo kasneje dopolnili in danes imamo obrat, v katerem bo 150 de- lavcev proizvedlo več kot 18 500 ton jeklenih profilov,« je o uspeli investiciji povedal inženir Marolt. Okvir: Gradnja novih proi- zvodnih prostorov naj bi po prvem investicijskem načrtu stala 300 milijonov dinarjev. Zaradi dodatnih del in po- dražitev je ta vsota narastla za 30 milijonov dinarjev. Ka- sneje so se v Storali odločih, da bodo kupili še nekaj do- datnih, novih strojev, tako da je jeklovlek stal skupaj 430 milijonov dinarjev. S. SROT zbcalo Riše Bori Zupančič Preglednejša in sodobnejša ponudba v blagovnici T v blagovnici T, enem od najbolj priljublje- nih celjskih trgovskih lokalov, hitijo še z zadnjimi deli pri temeljiti obnovi vseh etaž. Ob veliki prizadevnosti delavcev SOZD So- ko Mostar, ki je oskrbela opremo in njeno montažo, bodo vsa dela zaključili v načrto- vanem roku, do 1. avgusta. Pohvaliti je treba tudi spretnost kolektiva, ki blagovnice ni v celoti zaprl zaradi preureditve, marveč je ob- novo vršil po etažah. Celotna obnova (skupno z obnovo kletne etaže, ki so jo izvTšili marca letos) bo kolek- tiv TEKO stala 30 milijonov dinarjev. Že danes, ko lahko potrošniki vidimo, kakšna bo blagovnica v prihodnje v pritlični in prvi etaži, je mogoče zatrditi, da je denar dobro naložen. Predvsem je bistveno boljša pregle- dnost, blagovnica deluje mnogo lepše in prostorneje, s tem pa je tudi način prodaje sodobnejši in bližji zahtevam kupca. FB Tudi sporazumi ne zagotavljajo surovin Izpad proizvodnje drenažnih cevi ovira melioracijska dela Minerva iz Zabukovice, je v prvem polletju letos pove- čala proizvodnjo drenažnih cevi kar za 30 odstotkov, to- da pomankanje surovin za izdelavo teh cevi v .mesecu juniju je vzrok, da so planira- no letno proizvodnjo dosegli 47 odstotno. Kljub trdnim pogodbam in sporazumom s proizvajalcem PVC prahu, iz katerega delajo drenažne ce- vi, tudi v bodoče ne vedo, kako bo s preskrbo s to suro- vino. Seveda pa se bo to odrazilo tudi na izvajanju melioracijskih del v Sloveni- ji, Slavoniji in Vojvodini. V IVlinervi menijo, da je do pomanjkanja PVC prahu prišlo zaradi nerešenih pro- blemov v celotni reproduk- cijski verigi. Osnovna suro- vina za izdelavo tega prahu je nemreč vinilklorid mono- mer, ki pa je vezan na uvoz nafte in predelavo bencina. Zmogljivosti proizvodnje posameznih izdelkov pri nas namreč niso usklajene. Iz- gradnja tovarne vinilklorid monomera na Krku je v zao- stanku, zaradi težav pri fi- nanciranju te investicije. Po- sledica tega pa je, da imamo sedaj v Jugoslaviji večje zmogljivosti za proizvodnjo PVC prahu kot za proizvod- njo vinilklorid monomera. Seveda pa se te težave na- vezujejo tudi na pomanjka- nje deviz za uvoz nafte, ki še zaostrujejo položaj, v kate- rem se je našla celotna proiz- vodnja teh cevi. Tudi podpisovanje samou- pravnih sporazumov in zdru-" zevanje sredstev ni zadosten garant, da bi v Minervi dobili zadostne količine surovin, ki jih potrebujejo za normalno proizvodnjo drenažnih cevi. V Minervi vidijo rešitev se- danjega položaja v tesnem povezovanju celotne repro- dukcijske verige in v čim- bolj šemu vsklajevanju vseh proizvodnih kapacitet, od predelave nafte do proizvod- nje vinilklorid monomera in PVC prahu. Le tako bo tudi proizvodnja drenažnih cevi potekala normalno, s tem pa seveda tudi razna izsuševal- na in druga dela. F. P. Z novo naložbo bo Kostroj znatno povečal svoj izvoz ¥ novih prostorih naj bi proizvodnja stekla v prvi polovici leta 84 Konjiški Kostroj, ki se je razvil iz servisne delavnice v veliko delovno organiza- cijo, si je že zdavnaj prido- bil sloves tradicionalnega izvoznika strojev in drugih naprav, predvsem za potre- be usnjarske industrije. Zdaj se je ta kolektiv odlo- čil za modernizacijo in razši- ritev proizvodnih prostorov ter za nabavo opreme za raz- širitev proizvodnje usnjar- ske in krznarske opreme in ne nazadnje za uvedbo nove proizvodnje za krznarsko, usnjarsko in kamnoseško in- dustrijo. V celoti gre za na- ložbo, ki bo veljala skoraj 89 milijonov dinarjev. Poleg lastnih in združenih sredstev gre v tem primeru tudi za dolgoročno posojUo celjske temeljne banke Ljubljanske banke v znesku 14 milijonov dinarjev za obratna sredstva. S povečanjem proizvodnih prostorov ter z nabavo nove opreme bo kolektiv odpravil ozka grla v proizvodnji, za- menjal dotrajano opremo, uredil notranji transport ter izboljšal tehnološko ureje- nost v proizvodnji. Tako bo- do zmanjšali stroške proiz- vodnje, povečali pa kako- vost in s tem konkurenčnost na tujih trgih. Kostroj je edini proizvaja- lec strojev za predelavo us- nja in krzna v Jugoslaviji. Zato s svojimi izdelki ne kri- je samo domačih potreb, marveč je zlasti vehk izvoz- nik. Kaj pomeni nova naložba za kolektiv in za vse, ki čaka- jo na njegove izdelke, govori dejstvo, da pri njej sodeluje okoli petdeset sovlagateljev. Naložba je ne le izvozno usmerjena, marveč temelji na čvrstem, združevanju dela in sredstev. Sicer pa pri vsem tem ne gre prezreti ugotovitve, da je proizvod- nja takšnih strojev in naprav na seznamu ključnih pro- izvodnih programov v naši republiki, ki bodo prispevali k prestrukturiranju sloven- skega gospodarstva. Uresničitev naložbe bo se- veda omogočila konjiškemu kolektivu boljše vključeva- nje v kompletne ponudbe za izgradnjo usnjarskih tovarn na ključ. Predvidevajo, da se bosta po njeni zaslugi pove- čala celotni prihodek in kon- vertibilni izvoz. Po programu, ki je potrjen, naj bi gradbena dela za novo naložbo končali v prvem tri- mesečju prihodnjega leta, medtem, ko naj bi proizvod- nja v novih prostorih stekla v drugem trimesečju 1984. leta. M. BOŽIC Zarja Iz Pebuvč vedno več Izvaža v Zarji v Petrovčah pravijo, da se zavedajo pomembnosti izvoza, te- žava pa je v tem, ker ne morejo uvoziti nekaterih strojev, s katerimi bi lah- ko izdelovali izdelke, s kakršnimi bi lahko bili konkurenčni na zunanjih tržiščih. Sicer pa zastavljene na- črte glede izvoza izpol- njujejo. V letošnjem letu naj bi izvozili za osem mi- lijonov dinarjev izdelkov, v petih mesecih letošnje- ga leta pa so izvozili že za štiri milijone 300.000 di- narjev pohištvenih izdel- kov v Francijo, pridelo- valni posel modne kon- fekcije za Zvezno republi- ko Nemčijo pa je znašal dva in pol milijona dinar- jev. Polletni plan izvoza so presegli za tri četrtine. Precej imajo podpisanih pogodb tudi za naslednje mesece, tako da bodo izvoz še povečali. V zadnjem času je čutiti močno konkurenco tek- stilne industrije nekate- rih držav v razvoju in to zlasti na tržiščih razvitih držav. K temu je treba do- dati tudi to, da je povpra- ševanje po konfekcijskih in pohištvenih izdelkih vedno manjše tudi v raz- vitih državah. JANEZ VEDENIK Kora se vzb^jno razvija Konfekcija KORA Ra- deče je dobila nove delov- ne prostore. Z obnovo stare stavbe in posodobi- tvijo opreme ima ta pre- težno ženski kolektiv no- ve možnosti razvoja. Ce se bo tovarna razvijala kot se je v preteklosti, de- lavke te priložnosti ne bo- do zamudile. KORA je nastala leta 1965 iz manjše obrtne ši- viljske delavnice. Proi- zvodne prostore jim je odstopila papirnica Rade- če. Osemindvajset deklet je začelo pridno šivati obleke, kroje so izbrali bolj ali manj po naključ- ju. Na vnaprej pripravlje- ne kolekcije za sezoni »pomlad-poletje« in »je- sen zima« so prešli šele leta 1972, ko je bilo v Kori zaposlenih 105 delavk in delavcev. Navkljub hudi konkurenci so si začeli pridobivati ugled po vsej Jugoslaviji. Danes jim s 168 delavkami ne uspe za- dovoljiti zahtev kupcev. S prenovo in dozidavo prostorov bodo lahko zvečali v naslednjih letih število zaposlenih za peti- no, odpravljeni pa so tudi problemi, ki so onemogo- čali delo v eni izmeni. GB 71. JUUJ 1983 NOVI TEDMK - STRAN 5 Bilo je - Pivo In cvetje Težko je v nekaj vrsticah strniti teden dni trajajoče zbiranje vtisov, magneto- fonskih zapisov, fotografij, utrinkov in še česa z letoš- njega osrednjega tradicio- nalnega, že 20. praznika Pi- vo in cvetje v Laškem. Bo- gat, nov in svež program je privabil nekaj deset tisoč gostov in prepričani smo, da še sedaj marsikdo čuti bolj ali manj prijetne posle- dice laškega piva. taško se je zlilo s priredi- tvijo, z njo živelo ves teden inikdor je prišel, je bil dobro- došel. Za vsakega je bilo ne- kaj Zabaviščni prostori z na- rodno, zabavno in najnovej- ša disko glasbo na gradu, so bile izbrane za vsak okus. Ni- kqgar ni motilo prepletanje zvokov, zato se je vseh ose- mjiajst zabaviščnih prosto- rov trudilo, da bi bilo čim bolj glasno. Več tisoč glava množica se je vsak večer zbrala tudi na osrednjem pri- reditvenem trgu, kjer so uži- vali v različnih folklornih ali zgolj zabavTiih programih. »Najhuje« pa je bilo v so- boto, ko se je v Laško zlila narasla reka ljudi in so pa- dalci dejali, da se je tam kjer se ni videlo hiš, videla le va- lujoča množica. Pelo, pilo in plesalo se je povsod. Nekate- ri so višek svojega praznova- nja dosegli že v zgodnjih po- poldanskih urah, drugi pa se niso dali. Časa za delno strez- nitev je bilo dovolj, saj je bilo do zgodnjih jutranjih ur tako živo kot sredi popoldneva. Marsikdo ni našel poti do- mov. Na pobočjih Huma so prespali noč tisti, ki se jim ni zdelo vredno vračati se do- mov samo zato, da naslednji dan nadaljujejo s praznova- njem. Otroci so še sredi noči rubili svoje starše v luna par- ku in ob stojnicah, kjer je bila vsakovrstna krama pri- jetna predvsem za njihove oči. Pivo je teklo v hektoli- trih, kdor slučajno ni pil, je bil pijan od hlapov, od vro- čih dni in le malo hladnejših noči, od vrveža, ki je vase potegnil vsakega samotnega brezciljno tavajočega obože- valca piva, od hrupa, ki ga ni bilo nikoli dovolj, od priča- kovanja, da se mora še nekaj zgoditi, saj je do jutra še da- leč. Tako je prišel tudi zadnji dan in zadnja noč in vse se je ponovilo. Tako se godi tistemu, ki dela zgago mlatilcem Teklo je pivo, teklo je vino, tekel je čas... Zadnji trenutek je Bor posodil les - in flosarski bal se je pričel A/ub pasji vročini se je na Aškerčevem trgu zbralo več tisoč ljudi, ki so spremljali '"nečko povorko Organizirani velenisici lirigailirii Kar v štirih mladinskih de- lovnih brigadah bodo letos združevali svoje delo briga- dirji iz Titovega Velenja. Mladinska delovna brigada Franc Leskošek-Luka se je že vrnila z delovišč v Beli Krajini, prihodnji teden pa se bodo vrnili brigadirji po- bratene Mladinske delovne brigade Titovih mest, ki se- daj delajo v Titovi Mitrovici. Nekaj brigadirjev Občinske konference mladih iz Titove- ga Velenja bo sodelovalo tu- di v brigadi pobratenih mest na Zvezni rnladinski delovni akciji Sava 83. V Titovem Velenju pa pripravljajo tudi skupino desetih pionirjev, ki bodo skupaj s svojim men- torjem sodelovali na delovni akciji Gračac 83. Brigadirsko življenje v Ti- tovem Velenju je torej mno- žično in dovolj bogato, da bi si Občinsko konferenco mla- dih Velenjčanov lahko vzeli za dober vzgled tudi v števil- nih drugih krajih. Ni namreč tako malo mladinskih delov- nih brigad, ki odhajajo na delovišča nepopolne in slabo organizirane. Prav slaba or- ganiziranost in na hitro se- stavljena, ponavadi še ne polnoštevilna, brigada pa se ob prihodu na delovno akci- jo ne znajde prav. brigadirji se med seboj šele spoznavajo in tako ne dosegajo takšnih rezultatov kot bi jih sicer lahko. IVANA FIDLER Celjsico gledališče prenavljajo Gledališke sezone je ko- nec, vendar gledališčniki ne počivajo. Začeli so prenav- ljati vzhodno stran stavbe, ki je že močno dotrajana, saj oken in vrat niso prebar- vali že trideset let. Poleg popolne zamenjave pa imajo v načrtu tudi obno- vo severne strani, ki je že po- tresno nevarna, je povedal Peter Šprajc, tehnični vodja gledališča in nadzornik del ter dodcd, da je zaradi nosil- ne garniture, ki je pogledala iz zidu, ta stran tudi statično nevarna. Dela bodo končana do naslednje gledališke sezo- ne, ko bi popravili tudi bal- kon nad glavnim vhodom, ki je že kar nevaren, saj beton poka, voda zaliva stebre in na stropu imajo že nekaj kra- ških zanimivosti - stalakti- tov. S takšnim zunanjim vi- dezom pa gledališče ni zani- mivo, saj tudi zunanji videz privablja (ali pa odvrača) gle- dalce. S sredstvi, ki jih imajo na voljo, bodo poskusili naredi- ti čimveč. Denarja pa za kakšne večje posege ni do- volj, saj Kulturni skupnosti Celje in SLovenije, ki ta dela financirata, prispevata le 300.000 dinarjev. S tem de- narjem pa bosta Remont in privatnik Leopold Roser- bont obnovila tudi glavni vhod in ga s tem naredila pri- vlačnejšega. To pa je tudi zadnja stvar, ki jo bodo lah- ko s tem denarjem naredili. In kakšne načrte imajo za prihodnost? Peter Šprajc pravi, da že imajo načrte za popolno notranjo preuredi- tev gledališča. Igralci in uprava delajo v nemogočih razmerah, zato bi morali za- četi z notranjo prenovo čim- prej. Dosedanje delavnice so že požarno nevarne in sama sreča je, da do požara še ni prišlo. Primanjkuje jim tudi prostora za kulise, čeprav jim je občina odstopila tri prostore v stari vojašnici. Gledališče pa bi za svoje po- trebe rabilo še vsaj en pro- stor. Mnogo del bodo finan- cirali sami, tako mislijo na- baviti nove omare za oljne barve in pet vrat v pododru, ki bi vsaj malo popravile po- žarno varnost. Največja težava pri vsem tem je seveda denar, ki ga ni in ga še nekaj časa ne bo. Za kulturo je pač vedno manj denarja in dokler ga ne bo, bodo gledališča in podobne ustanove delale v težavnih razmerah. TOMA2 GUBENSEK Umetnost ujeta v Iceramllcl v okviru prireditev ob celjskem občinskem praz- niku je te dni odprta v Likovnem salonu tudi razstava Vaška Cetkoviča, ki prikazuje zadnje obdobje umetni- kovega snovanja v keramiki. Seveda je prostor v Likovnem salonu veliko premaj- hen, da bi v njem lahko predstavili večino umetniko- vih del, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih. Zato si bodo lahko obiskovalci ogledali le del Cetkovičevega ustvarjanja v keramiki, ki bi ga lahko razdelili v dva ciklusa. Prvi je mala plastika, drugi pa slikana kera- mika. Vaško Cetkovič tako na svojstven način nadaljuje in se vklaplja v stoletno tradicijo libojske keramike. S tem pa tudi nadaljuje svojo tradicijo tesnega povezova- nja z delavci, ki ga je pričel pred leti v Zrečah, ko je ustvarjal v jeklu med tamkajšnjimi kovači. F. P. Ribiško pobratenje Ribiška družina Paka iz Šoštanja bo v petek 22. julija ob 17. uri razvila svoj društveni prapor. Proslava bo pri Soštanj- skem jezeru ob Ribiškem domu, kjer bodo podpisali tudi listino o pobratenju z Ribiško družino Straža-Sava iz Ljub- ljane. Po svečanosti bodo izvedli še nagradni družabni ribo- lov in druga tekmovanja. Soštanjski ribiči bodo v kratkem pripravili tekmovanje, na katerem bodo nastopile tudi ekipe iz drugih evropskih držav. VK 6. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULU 1983 Bernard Drev Ivan Kroflič\ Franc Javornik Za prainlk odpirajo novi oesti v krajevni skupnosti Vin- ska gora v Žalski občini praznujejo krajevni praz- nik na Dan vstaje. 22. julija. V čast praznika so pripra- vili vTsto kulturnih in šport- nih prireditev, ki so se priče- le v soboto m bodo trajale do .nedelje 24. julija, ko bo naj- prej slavTiostna seja skupšči- ne krajevne skupnosti in družbenopolitičnili organi- zacij, nato pa otvoritev šport- nega igrišča in dveh odsekov cest. Predsednik sveta KS Vinska gora Bernard Drev je o pridobitvah povedal; Igri- šče in oba cestna odseka sta za našo krajevno skupnost zelo velikega pomena. To se \'idi tudi iz izredne požrtvo- valno.sli krajanov, ki so ju gradili z udarniškim delom m visokimi samoprispevki.- Ivan Kroflič. predsednik režijskega odbora za izgrad- njo ceste Prelska-Spodnja Cmova v dolžini 1.4 km je povedal, da so krajani pri tem opravili preko deset ti- soč udarniških ur, vgradih velike količine gramoza, skiatka. opravih so vsa pri- pravljalna dela do asfaltira- nja in prispevali od 70 do 100 tisoč dinarjev. Tudi na odse- ku ceste Javomik-User v dolžini 420 m, so se krajani srečali z mnogimi težavami. O njihovem delu je predsed- nik režijskega odbora, Franc Javornik. ki je tudi predsed- nik skupščine KS, dejal: "Naša cesta je na zelo za- hte\Tiem terenu, zato smo morali zgraditi okrog 80 m betonskih podpornih zidov, kanalizacijo in vsa druga de- la do asfaltiranja. S sovašča- ni smo naredili več kot 4 ti- soč udarniških ur, po gospo- dinjstvih pa so prispevali po- \Tečno po 30 tisoč dinarjev.« Vrednost obeh odsekov znaša okrog 7 milijonov di- narjev, od SKIS Žalec in kra- je\Tie skupnosti pa so prejeli 900 tisoč din. TONE TAVČAR alt je kaj trden most? Ivlinuli četrtek so \- Strmcu praznovali. Namenu so namreč predali no\- most. ki \-a.ščanom Polž skrajšuje pot v Strmec, do trgovine in a\lobusne postaje. Na svečani ot\oritvi sta nekaj besed po\-edala predsednik s\'eta skupščine krajevne skupnosti Gerhard Skaza in članica celjskega iz\Tšnega sveta Sonja Ocvirk. ki je m.ost tudi odprla. Oba sta poudaiila pomen sodelovanja med krajevno skupnostjo in Jugoslovansko ljudsko armado, ki je ta most zgradila. Vojaki, ki so gradili ta objekt, so za delo potrebovali le deset dni. \ anj so \iožili 33 kubičnih metrov lesa. most pa je veljal nekaj nad 400.000 din. To je le eden od devetnajstih mostov, ki jih imajo v tej ki aje\7ii skupnosti, zato so toliko bolj veseli, da je sedaj končno postavljen in ne več tako nevaren, kot je bil prejšnji Na sliki: Ob ot\oritvi je čez most zapeljal gasilski a\-to. ki je končno pregnal d\-ome v trdnost. Ribe tudi na ceiisi(ili itrožnikih Nova celjska ribarnica je kar dobro založena, pa rib vseeno včasih zmanjka. Pravijo, da so ribe primorska hrana, da jih imajo ljudje iz notranjosti le za specialiteto. Takšna hrana pa le poredko najde svoje mesto v jedilmku. V celjski ribarnici temu nav- kljub prodajo vedno dosti rib. In ker Celjani nismo Pri- morci, verjetno ta hipoteza o ribah ne drži več. Dobra riba je samo s\-eža riba. V celjsko ribarnico pripe- ljejo ribe \-sak torek, sredo in petek. Znano je. da mora \ saka riba trikrat plavati ~ v vodi. olju in \-inu Drugič in tretjič plavajo v Celju največ skuše. fileti. postr\-i in sardine. To seveda ne pomeni da v ribarnici ne boste dobili drugili rib. najdete lahko tudi lignje. rake. včacih - če ste dober jedec - tudi tune. Zato ne bo nič narobe, če vas bo pot večkrat zanesla v celjsko ribarnico. Zagotovo boste našli kaj za s\-oj okus. razveselila pa se bo tudi vaša denarnica, saj so ribe. glede na ostalo meso, pra\- poceni. GB^ Mladi v Vitanju nimajo prostorov Mladi v Vitanju se ije ne- kaj let upravičeno sprašuje- jo, zakaj nimajo v kraju pri- mernega prostora, kjer bi se lahko ob večerih sestajali. F*red dolgimi leti so tod imeli Sv-oi kulturni dom in so lahko imeli svoje prireditve kar doma. V ta dom so hodili tudi na kinopfedstave. a se- daj vsega tega ni več. saj je dom dotrajan. To je škoda, saj morajo na razne kulturno-zabavne pri- reditve drugam, kulturni dom pa propada. Čeprav so v krajevni skup- nosti izglasovali samoprispe- vek, ki predvide\-a. med dru- gifn. tudi sredst\-a za uredi- tev kulturnega doma. ta še vedno propada. Mladi Vitan- čani praN-ijo. da je to škoda saj je bil kulturni dom v Vi- tanju zelo lep. k njegovi ob- novi pa so precej prostovolj- nih delovnih ur. prispevali prav mladi. K temu. kar so povedali mla- di iz Vitanja m kaj dodati. Kljub temu pa se vsiljuje \prašanje. ali odgovorni te krajevne skupnosti sploh ra- zmišljajo, da bi kulturni dom v Vitanju še kdaj obno\-ili'^ F. JUR.AC Nova igrišča za praznik v krajevni skupnosti Vinska gora bodo to nedeljo ob praznovanju krajevnega praznika predali namenu novo kombinirano športno igrišče za tenis, odbojko in rokomet. Srečni so. da bo tako majhen kraj brez organizacij združe- nega dela dobU tudi igrišča. V pogovoru s predsednikom predsedst\'a Pcirtizana Vinska gora Francem Segličem. predsednikom komisije za šport in rekreacijo v KS Iva- nom Voduškom in predsednikom planinske sekcije smo , iz\-edeli. da so za vse objekte opra\ili \-eč tisoč udarniških ur. da imajo kar 12 sekcij, ter da je od 1300 krajanov včlanjenih v društvo Partizan skoraj polovica. Poleg igrišč: so za praznik uredili tudi planinsko pot po mejali krajevne skupnosti. T. TAVČAR Miren, resen m ne pre- več zgovoren je Anton Lukner. Je človek sred- njih let, močne postave m dobrega srca. To pravijo o njem tisti, ki ga dobro po- znajo. Ob tem pa ne poza- bijo povedati, da pri njem predvsem cenijo \'ztraj- nost in zanesljivost Česar se bo lotil, to ho zagotovo naredil. 21ato ni čudno, da so ga tudi sodelavci izbrali za delegata v delavski svet temeljne organizacije in delavski svet delovne or- ganizacije Gorenje, kjer je zaposlen kot ključavni- čar. Delegat je tudi v kra- je\,7u skupnosti Šmartno ob Paki, kjer je že sedem let najbolj delovni član tamkajšnjega kulturnega društva. In ta človek, ki je po naravi in postavi delavec in tudi kmet. saj ima do- ma nekaj zemlje, je za svoj bobi izbral petje in ples - folkloro. »Pri nas doma smo vsi pevci, -< pra- vi in skromno doda. »ni- smo najboljši pevci, ven- dar radi pojemo.« Ljube- zen do petja se mu preta- ka po žilah. Vpredst^avah, kijih društvo prireja, ima tudi nekaj solo nastopov in o svojem petju pravi: "Trudim se, da bi čim bolj po starem pel. Zato ne zaupam zapisovalcem. Raje grem sam do ljudi, ki še znajo tako peti in se pri njih učim. zanesem se najbolj na svoj posluh.« Anton tudi ne pozabi povedati, kako je dospel v to društvo: -Najprej je šla žena. Jaz pa bi moral ostati doma in... premiš- ljevati. Ljubosumen sem bil, pa sem šel za njo. Všeč mi je bilo in sem ostal." Sedaj ima on ne- koliko več časa. kot žena, za dve odraščajoči dekleti porabi veliko časa. Kljub temu kdaj pa kdaj še sku- paj nastopata. Tudi de- kleti hodita po njuni poti in sta članici šolskega fol- klornega krožka. * Ko je nastopov veliko, vaj še več. ko se nato na- bere še cel kup delegat- skih obveznosti, takrat ga ima,- da bi nehal: »Saj je mladi}] dovolj. Društvo je vedno skrbelo za podmla- dek, naj sedaj oni delajo. Jaz pa imam doma frajto- narco, ki sem. jo dobil za rojstni dan pred dvemi le- ti, pa se sedaj učim igrati nanjo.« Toda kaj, ko ga člani ne pustijo, trenutki jeze pa tudi hitro minejo. Saj ga vendar vsi potrebujejo, zlasti mladi, katerim z ve- liko potrpljenja pomaga m jih UČI. WE Časi, ko smo si takole pripravljali dr\a za kurilno sezono, so na srečo že davno mimo. Da pa mladi še vedno znajo poprijeti za ročno žago in z njo nažagati skladovnico drv. so dokazali člani Aktivov mladih zadružnikov na kmečkih igrah v Dramljah. Kosci in grabljice v Dramljah »Kositi pa ne znamo več, vsaj tako ne kot so znali na- ši očetje in dedi, - so ugoto- vili mladi kosci, člani Akti- vov mladih zadružnikov iz šentjurske občine, ko so v nedeljo v Dramljah pripra- vili že pete kmečke igre, kjer so se mladi člani pome- rili v košnji, grabijenju in spretnostnih igrah. Ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, ki vse bolj tonejo v pKizabo. je glav- ni namen te vsakoletne pri- reditve. Mladi zadružniki se vsako leto pomerijo v košnji, grabi jenju in spretnostnih igrah. V košnji sodelujejo tu- di kosci - veterani, ki pa do- segajo veliko boljše rezultate kot rnladi kmetijci. Tako pri- pomba mJadih, da ne znajo več kositi -na roke-. ni iz trte zvita. Letos so se mladi po- skusih tudi v žaganju z ročno, žago. Saj ne, da ne bi znah prežagati kakšnih dvajset centimetrov debelega hloda, ampak skakanje z vTečo na nogah jLm je povzročalo manj težav. Prejšnja leta so mladi kmetijci iz Šentjurja sestavljali star kmečki voz, poskusih so se že v številnih starih kmečkih opravilih in jih tako vsaj za en dam spet priklicali v spomin številriim gledalcem. Za prihodnje leto načrtujejo vpogled v staro kmečko kuhinjo in prav za- nimivo bo videti, kako znajo naša dekleta obračati kuhal- nico pri pripravi jedi iz časov naših prababic in babic. V Dramljah bi radi pripravili tudi prikaz predenja s kolo- vratom, vendar'bo to verjet- no nemogoče, saj deklet, ki bi še poznala to opravilo, na Šentjurskem ni več veliko. Najboljše rezultate na le- tošnjih jubilejnih kmečkih igrah v Dramljah so dosegli prtKistavniki Aktivov mla- dih zadružnikov iz Dramelj. Šentjurja m Ponikve. Nagra- de za najboljše tekmovalce pa so bile namenjene za spodbudo za nadaljne delo in prizadevanje pri ohranja- nju običajev iz oogate zakla- dnice narodnopisnega blaga. IVANA HDLER 21. JULIJ 1983 NOVI TEDMK - STRAN 7 Tudi poleti v celiski Pokrajinski muzej Ob stalnih tudi občasne razstave Mnogo priznanj je že prejel celjski pokrajinski muzej. Od Slandrove in Prešernove nagrade, do raznih priz- nanj drugih jugoslovanskih muzejev, pa vse do najstarejšega, ki sega še v prejšnje stoletje. Lani je Pokrajinski muzej slavil 100- letnico. Z Mileno Moškonovo, ki je umetnostna zgodovinarka, sva se po- govarjala predvsem o muzejskih raz- stavah. Kdaj se je rodila ideja, da bi v celj- ski grofiji ustanovili muzej? Ta zamisel sega že v predvojne čase, vendar je bil načrt uresničljiv šele leta 1946. Po vojni so dobili tudi največ eksponatov. Prvotno so muzej ustanovili zaradi arheoloških najdb, lani pa smo do- končno uredili tudi pritličje. In kaj si lahko trenutno ogledajo obiskovalci Pokrajinskega muzeja? Prvo nadstropje stare grofije je opremljeno z izbranimi predmeti iz kulturno zgodovinske zbirke, ki se vključujejo v prostore. Razporejene so po ki-onološkem sistemu. V pritličju si lahko ogledate izbrane kose iz numi- zmatične zbirke, izvenevropske zbirke AJme Karlinove, stare savinjske indu- strijske keramike in zgodovinski raz- voj Celja na ohranjenih podobah z ek- sponati, ki poudarjajo stanovanjsko kulturo v Celju, v času humanizma. Vse razstave o katerih ste govorili, so stalne. Ali prirejate morda tudi občasne? Da, v manjšem prostoru imamo vse urejeno za občasne razstave. Od fe- bruarja pa do julija je bila razstava z naslovom: »Lov in divjad na podobah celjskega muzeja«. Ob tej razstavi so obiskovalci lahko spoznali zgodovino lova v srednjeevropskem prostoru, ka- teremu pripada tudi celjsko področje. Ta razstava bo z ozirom nai pomemb- nost eksponatov postavljena tudi v Kranju in Metliki. Kako pa je z obiskom muzeja? Glede obiska nimam pripomb, saj je zelo veUk. V muzej prihajajo ljudje ra- zličnih starosti m narodnosti. Mnogo tujcev pride v muzej samo zaradi celj- skega stropa, ali arheološke zbirke. Mnogo je zanimanja tudi v strokovnih krogih pri nas in v tujini. In koliko predmetov imate približ- no v muzeju? Točne številke ne vem, jih je približ- no 40.000. Vsi morajo biti varno shra- njeni. Ne samo pred tatovi, zavarovati jih moramo pred propadanjem. Kakšni pa so načrti za prihodnost? Predvidevamo stalno razstavo orož- ja iz preteklosti v Vodnem stolpu. Da pa bi ta načrt uresničili, je potrebno še mnogo denarja. Drugače pa bomo po- leg stalnih razstav pripravljali še obča- sne. Pisati moramo tudi vodnike, saj imamo urejeno tako, da je za vsako razstavo na voljo vodnik, ki pomaga obiskovalcem pri ogledu razstave. NATAŠA GERKES O tesnobi našega časa Novo branje o anksioznosti Kot smo poročali že v prejšnji števil- ki, je izšla pri Mohorjevi družbi v zbir- ki Znanstvene knjižnice knjiga Jurija Zalokarja z naslovom O tesnobi naše- ga časa. Doktor znanosti in primarij Jurij Zalokar, vodja psihiatričnega di- spanzerja v Šempetru pri Novi Gorici (v letih od 1958-62 je organiziral in vodil nevropsihiatrični oddelek celj- ske bolnišnice v Vojniku) je pripravil zanimivo branje ne le za strokovnjake, saj je način pisanja in širina zajemanja omenjene problematike takšna, da omogoča tudi drugim vpogled v vpra- šanja anksioznosti in anksioznih stanj. S to knjigo Mohorjeva družba omogo- ča širšemu krogu bralcev spoznati še eno posebnost našega časa, posebnost, ki nosi v svoji vsebini mnoge elemen- te, s katerimi se srečujemo v vsakda- njem delu in življenju, oziroma nam jih današnji način življenja slej ko prej »ponudi«. Avtor govori o tesnobi, o pojavih, ki jih navadno imenujemo nevroze, za stanja, ki so posledica stiske. Teh poja- vov pa med nami ni malo. Kot pravi avtor sam, razpravljanje o stiski, ank- sioznosti in njenih zapletih naj služi predvsem zdravniku, ki se vsak dan srečuje s takimi vprašanji. V pomoč pa je lahko tudi drugim poklicem, ki se vsak zase in vsak na svojem področju prav tako srečujejo z isto stisko, se pravi psihologom, pedagogom, socio- logom, teologom, itd. Brez dvoma je knjiga zanimiva tudi za širši krog bralcev in ne le za tiste poklice, ki so bili omenjeni. Kajti zaje- ma področje, ki ga premalo poznamo, med nami pa je močno prisotno. .^^^^........... ___________________.............DsM. Kako v letu, ki je pred nami? Dogovarjanje za program Kulturne skupnosti občine Celje v letošnjem letu Kul- turna skupnost občine Celje ponovno uvaja prakso javnega razpiso- vanja programa za leto 1984, kajti izkušnje so pokazale, da je bila nje- na praksa, izvajana do prekinitve pred tremi le- ti, dobra. Lani pa je bil za tekoče leto program sprejet šele v mesecu maju, kar goto- vo ni dobro. Program de- la morajo delegati spreje- ti na skupščini najpozne- je ob koncu leta za pri- hodnje leto. Tako ga bo možno tudi uskladiti s programom republiške kulturne skupnosti, kar doslej tudi ni bil svetleč primer. V Sloveniji bo letos te- kla enotna metodologija zbiranja podatkov o pro- gramu dela tako za ofc>čin- ske kulturne skupnosti kot za slovensko, vpeljani so enotni vprašalniki. Izvajalci skupnega pro- grama bodo svoje podat- ke posredovali občin- skim kulturnim skupno- stim, te pa republiški. Se nekaj velja omeniti: zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, bo morala kulturna skupnost še bolj kot doslej spoštovati sprejete dogovore. To pa pomeni tudi to, da bodo sodelovali v programu lahko le tisti, ki se bodo v njegovo vsebino tudi pra- vočasno prijavili, kar po- meni, da za »padalske ak- cije« ne bo več prostora. KULTURNA SKUPNOST OBCINE CELJE Odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in druge naloge razpisuje program kulturnih dejavnosti za leto 1984, Izvajalci kulturnih dejavnosti, ki želijo biti uvrščeni v program prihodnjega leta, naj do vključno 5. septem- bra 1983 pošljejo finančno ovrednotene programe (v tekočih cenah leta 1983) Odboru za svobodno menjavo dela, razvojne in druge naloge pri skupščini KSOC. Trajanje razpisa je usklajeno z dinamiko sprejema- nja programa za leto 1984, zato predlogov za uvrstitev v program KSOC 1984, ki ne bodo prišli pravočasno, ne bomo mogli upoštevati. ANGELOSBAŠ ^0 SAVINJSKI SPLAVARJI Od začetka 20. stoletja do 1941 11 Družbeno okolje Ce odštejemo vezavo splavov, so se de- lovne skupnosti v obravnavani družbeni skupini ujemale s posadko posameznih splavov in vse »rajže«. Kar zadeva vezavo splavov, so opravljali to delo v poglavitnem tisti splavarji, ki so bili potem na njih v ■rajži« ali po veliki večini krm.aniži, »Mi- trovčani« in »Rogličani«, tako da veljajo za te vrste delovne skupnosti v bistvu iste značilnosti kakor za zadevne delovne skup- nosti na splavih. Splavarski gospodarji so '^deloma sodili k splavarskim posadkam, so bili nepretrgoma na splavih samo do ^^Ija oziroma do Radeč, pozneje pa so, kot '■^čeno, potovali ponajveč z vlakom naprej, so oskrbeli za »rajžo« obed, medtem ko ^0 od Rugvice ali Siska vnovič potovali z slakom, tako da so bili na -mitrovških" '^Plavih povečini samo ob koncu vožnje. Od vseh splavarskih posadk je skupno ^^lo na vodi najmanj povezovalo »Celja- prav kakor je na teh vožnjah pomenilo Razmerje med zadnjeki in prednjeki komaj ^niembe vredno vprašanje. Ker so lahko bili »celjski- zadnjeki tako rekoč vsi prcbi- ^'alci v zgornji Savinjski dolini in Zadretju sli ker je šlo v tem primeru za slabše spla- y^3ne, se samo po sebi razume, da so se ti "•"^z pridržkov podrejali svojim prednje- kom, se pravi »Rogličanom« ali »Mitrovča- nom«, ki so bili oboji zadosti izurjeni v »celjskem« splavarjenju. Medsebojna po- vezanost »celjskih« zadnjekov in prednje- kov pa je bila neznatna zato, ker se je na teh vožnjah skoraj samo izjemoma dogajalo, da bi bila vozila isti prednjek in isti zadnjek kaj večkrat skupaj. Ali še drugače: »celj- ske« posadke so bile tolikanj nestalne ali zmerom znova drugače sestavljene, vrh te- ga pa so združevale svoje člane edinole po nekaj ur ali, če štejemo tudi še pot domov, en dan, so se v njih splavarji na splošno le malo zbliževali. Za stopnjo drugače je bilo na »rogliških« vožnjah. Polovice posadk na dolgih splavih so sestavljali kot prednjeki »Mitrovčani« in pa tisti, ki so želeli to postati. »Rogliški« zadnjeki so^praviloma niso mogli ponašati z enakimi zrnožnostmi v splavarjenju, tako da so se svojim prednjekom podobno po- drejali kakor »celjski« zadnjeki. Ker je bilo »rogliških« splavarjev precej manj kakor »celjskih«, so bile posadke na dolgih spla- vih nekaj stalnejše, t. j. na njih sta nekoliko pogosteje vozila skupaj ista dva splavarja kakor na splavih do Celja. Tskšne. nekoli- ko pogostnejše skupne vožnje so ustrezno zbližale »rogliške« posadke. Vendar te vezi niso bile tesnejše, ker je bilo takšnih skup- nih voženj kvečjemu nekaj na leto, in sicer za dva do tri dni (ne vštevši pri tem more- bitno skupno vezavo splavov). Na »mitrovških« splavih je bilo razmerje med splavarji in krmanižem naslednje. Kr- maniž je bil brez ugovora najboljši splavar v posadki, med odsotnostjo splavarskega gospodarja pa tudi njegov namestnik, zato so ga drugi splavarji spoštovali in so se mu največkrat brez ugovorov podrejali ali ga »ubogali«. Zavoljo navedenih razlogov naj- večkrat ni bilo zavisti do krmanižev (»večja zmožnost, večja odgovornost«). Nekateri kramaniži pa so bili zavoljo boljšega zasluž- ka m ugleda tudi gospodovalnejši, in marsi- kateri krmaniž je moral posredovati zoper pretirano pitje na vožnji ali tu in tam poskr- beti na splavu za pravi »red« tako da ni manjkalo tudi zamer. Ker prav tako na »mi- trovških« splavih posadke niso bile stalne in se je le poredko primerilo, da»je vozila ista posadka večkrat skupaj, tudi delovne skupnosti na teh splavih večinoma niso tr- dneje povezovale svojih članov, čeprav so bile njihove medsebojne vezi vsekakor te- snejše kakor na »rogliških« ali celo na »celj- skih« splavih. Zakaj »mitrovške« vožnje so trajale približno dva do tri tedne, kdaj pa kdaj tudi dlje in so temu ustrezno zbliževa- le »Mitrovčane«. Ta medsebojna zbližanja »Mitrovčanov« so po nekaj skupnih vož- njah v nekem obsegu vplivala tudi na zbli- žanje njihovih d"užin. Delovne skupnosti ene »rajže« do Celja in nato do Rugvice so povezovale splavarje v še manjši men kakor delovne skupnosti na »celjskih« in »rogliških« splavih. Prve je neposredneje združevala edinole morebit- na medsebojna pomoč ob nezgodah, skup- na jed in skupna vrnitev domov, medtem ko so bili na vodi siceršnji stiki med posad- kami omejeni skorajda samo na opazovanje in posamezne klice s splava na splav. Vprašanje o pripadnosti tej ali oni krajev- ni, natančneje trški ali vaški skupnosti so v splavarskih delovnih skupnostih dejansko ni zastavljalo. Splavarji ene »rajže« oziroma njenih posameznih splavov so bili povečini iz istega kraja, vsekakor pa so bili iz iste župnije. V slednjem primeru so izvirali iz krajev, ki so bili tako blizu, da so se vsi že od malega dovolj dobro poznali med seboj. V Šmartnem ob Dreti (ok. 1933) 8. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JUUJ 1983 Hmeli dobro uspeva MARTINA KRAJNC, tehnologinja v KS Savinj- ska dolina: »V maju je hmelj izredno hitro rastel, tako da so bili kmetje pre- strašeni in se bali za leti- no. V kmetijstvu pa pra- vimo, da narava izravna vse stvari. Junija se je rast nekoliko ustavila in sedaj je rast kvečjemu za teden dni prehitra. Kot vse kaže, bo tudi letošnja letina ugodna. Trenutno imamo v hmeljiščih naj-, več dela z zaščito, med- tem ko kmetje sami doda- jajo zadnje obroke duši- ka. Zaradi suše je bilo tre- ba precej kultiviranja, plevel pa kemično zati- rajo.« Kmetle ne bodo dobili denarja Govorice pa so seveda Izmišljene Slišati je bilo govorice, da je celjska kmetijska zadru- ga že prejela denar od ob- činskega izvršnega sveta zaradi toče, ki je bila lani konec junija in v začetku avgusta. Denar naj bi za- druga zadrževala in ga noče razdeliti kmetom. Vse to ni res. Tako nam je zatrdil tu- di direktor kmetijske za- druge Franci Derča. Pove- dal je, da so zahtevek res poslali na izvršni svet in to v petek, 8. julija, da pa prejšnji teden kmetijska za- druga denarja še ni prejela. Ga bo pa slej ko prej. Nihče pa kmetom ni ob- ljubljal, da bodo za povračilo škode prejeh denar. Kmetje so namreč dobili semena za koruzo, koruzo, zaščitna sredstva in umetna gnojila po znatno nižjih cenah, pri čemer se je kmetijska zadru- ga odpovedala tudi marži. Skratka: kmetje ne bodo prejeli denarja pač pa našte- te stvari, cilj tega pa je v po- speševanju kmetijske proiz- vodnje. Komisija, ki je ocenjevala škodo, je svoje delo opravila konec marca, na kmetijski zadrugi pa so potem imeli precej dela, da so ugotovili število upravičencev, to, kdo vse so kooperanti, pri oce- njevanju škode pri posamez- nikih pa so upoštevali tudi površine, ki jih imajo kmetje ter oddane količine mleka in goveje živine. Seme za koruzo, umetna gnojila, zaščitna sredstva in koruzo bodo prejeh kmetje v takšni vrednosti, kot je bila pri posameznikih ugotovlje- na škoda po toči. JANEZ VEDENIK Pridelek sadja bo letos manjši Lani je bila v Sloveniji in pa tudi drugod rekordna leti- na jabolk. Z velikimi količi- nami jabolk najboljših vrst so imeli opraviti tudi na Sa- djarstvo! Mirosan. O tem, ka- ko kaže za letos in o plantaži nasplošno nam je direktor ing. Vid Korber povedal: »Naša plantaža obsega okrog 120 ha sadnih plantaž in dre- vesnice z letno proizvodnjo 120 tisoč sadnih sadik. Od teh 120 ha je 80 v polni ro- dnosti, medtem ko je 40 ha delno v začetni rodnosti, ne- kaj pa je enoletnega in dvo- letnega nasada. Lani, ko je bila pravzaprav evropsko re- kordna letina, smo tudi mi pridelali rekordno količino 270 vagonov sadja. Letos bo pridelek manjši. Težko ga še ocenjujemo, vendar bo goto- vo za dvajset odstotkov nižji kot je bil lani. Odpovedala je delno sorta zlati delišes, ki je bila lani prepolna in tako le- tos ni polno rodila. Stanje v nasadih je ugodno, tu mislim na zdravstveno, preglavice pa nam dela rdeči pajek, kar vidimo tudi v vseh kmečkih vrtovih, ko so drevesa, po- sebno sliv in jablan skoraj popolnoma rjava. Borimo se proti temu škodljivcu, ven- dar so se zaščitna sredstva v zadnjem letu izredno podra- žila, tudi petdeset in več od- stotkov, tako da nam danes v proiz\'odnji predstavljajo za- ščitna sredstva zelo velik del stroškov. V starejših nasadih še ve- dno prevladuje sorta zlati de- lišes, sorto jonatan sicer zmanjšujemo, vendar je v strukturi na drugem mestu, narašča pa pridelek iz mla- dih nasadov, predvsem sorta idared in pa gloster, manj pa imamo posajene sorte jona- gold, ker naše klimatske raz- mere zanjo niso najbolj ugo- dne. Kvaliteta je posebno v mlajših nasadih izredno do- bra, to pa zato, ker pridelek ni tako obilen.« O cenah še zaenkrat ne go- vorijo, gotovo pa bodo večje kot lani. Na Mirosanu imajo tudi nasad visenj. Letos zara- di delne pozebe proizvodnja ni bila visoka. Nekaj so jih prodali na drobno, 15 ton pa so jih izvozili v Zahodno Nemčijo. TONE TAVČAR gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, dipl. iodnji postaji žičnice za Golte, ki obratuje v okviru hotela Turist iz Mozirja. Vstopnina za to diskoteko, ki je odprta ob petkih in sobotah, je 100 dinarjev, vanjo pa je všteta konzumacija za 35 dinarjev. Bitka za ozdravitev Golt ZImsIfo-športno sreUlšče pot/ Medvednjakom naj bi zdaj reševali s SIS Namesto prej predlagane- ga konzorcija ali ustanovi- tve poslovne skupnosti, za kar je bilo med delovnimi organizacijami v regiji ma- lo zanimanja, so predstav- niki občin Celje, Žalec, Mo- zirje in Titovo Velenje pod- prli predlog Iniciativnega odbora pri MS SZDL za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti Golte, po katerem naj bi ustanovi- li posebno samoupravno in- teresno skupnost za poslo- vanje in razvoj tega centra. Morda bodo o osnutku že pripravljenega samouprav- nega sporazuma o ustanovi- tvi sisa razpravljali tudi v 14. čebelarski praznik Čebelarji in člani turistične- ga društva iz Gornjega grada so v soboto in nedeljo pripravi- li že 14. čebelarski praznik. Pri- reditev so pričeli s športnimi srečanji in nastopom članov Prosvetnega društva Gomji grad. Poleg dvodnevne lovske raz- stave v osnovni šoli so priredi- tve ob prazniku popestrib z razstavo mozirskih likovnih amaterjev, Franca Lesjcika, Jo- žeta Punčoha in Jureta Repen- ška, ob prikazu čebelarjenja pa so podelili tudi priznanja naj- zaslužnejšim čebelarjem. V ok- vim nedeljske popoldcinske prireditve, kjer so nastopili najmlajši iz osnovne šole Gor- nji grad, so podelili tudi priz- nanja za vzgojo najlepših cvet- lic v kraju. Ob zaključku so po vleki vrvi za pokal strdi nastopili še plesni pari. združenem delu laške obči- ne. Ob tem in v primeru, da bi sporazum podpisale vse gospodairske organizacije v petih občinah, bi prispevek na delavca posameznega toz- da (iz čistega dohodka) zna- šal 329 dinarjev na leto. Izguba tozda RTC Golte iz leta 1982 v višini 11 milijo- nov dinarjev je bila pokrita s krediti iz sklada skupnih re- zerv repiublike in občin Ce- lje, Mozirje, Žalec in Titovo Velenje. Na osnovi sporazu- ma o zagotavljanju sredstev za obratovanje centra bo tozd v letošnjem letu prejel še pribhžno 4 milijone din od občinskih telesnokulturnih skupnosti teh štirih občin. Vse skupaj pa je le celjenje starih ran, obliž, ki bi ga bilo potrebno, tako kot vrsto let nazaj, spet zamenjati. Takš- V letošnjem letu so na Golteh že uredili 70% v pre- teklosti neurejenih smučišč (miniranje in odstranjeva- nje panjev), opravljena so bila buldožerska dela na družinski progi Medvedjak, za potravitev pašnikov so porabili 10 ton semena. na terapija centru, v katere- ga je bilo dosedaj vloženih preko 200 milijonov dinar- jev, ne bi več pomagala. Sa- nacijski program, ki bi se naj financiral pretežno iz sred- stev novega sisa, je bil pred- met široke strokovne preve- ritve v regiji in republiki. Po besedah predlagateljev, obe- ta realne možnosti ozdravi- tve centra tja do leta 1987, ko naj bi bila na Golteh realna zmogljivost 4700 smučarjev brez vrst oziroma 11.320 pre- vozov na uro. Iniciativni odbor je torej pripravil vse potrebno, da se lahko o razvoju centra in na- činu razreševanja proble- V sanacijskem programu je na sektorju Morava pred- videna izgradnja dveh vleč- nic tipa Ciciban, ter proga za povezavo s hotelom Gol- te. Tako bo sklenjen krog, ki bo potekal preko Medve- djaka, Starih Stanov, Mora- vč in nazaj na Medvedjak in drugi, ki bo potekal preko Medvedjaka, Starih Sta- nov, Kala inMorave. Na Me- dvedjaku bo zgrajena nova dvosedežnica z zmogljivost- jo 1200 oseb na uro, ki.bo prepeljala smučarje od ho- tela na Stare Stane. V izgra- dni je tudi nova proga iz Starih Stanov do hotela. Vlečnica Trije ploti bo pre- stavljena na Stare Stane. mov prične širša javna raz- prava, ki pa se, za zadolženo ter z davki in prispevki obre- menjeno gospodarstvo ne pričenja v rožnatih časih. Združevanje sredstev v okvi- ru delegatsko organizirane samoupravne interesne skupnosti, sicer ob pogledu na plačilno kuverto vse bolj Hrbtenico sistema v sek- torju Stari Stani bo pred- stavljala izgradnja dvose- dežnice Praprotnica, ki bo istočasno dostopna žičnica za smučarje iz Gornjega grada, Ljubnega in Luč ter preko Črnivca iz Ljubljane. Na sektorju Ostri vrh bi zgradili vlečnici Visočnik in Kal, s čimer bo omogoče- na tudi končna tura Medve- djak, Stari Stani, Kal, Mo- zirska koča, Medvedjak. nepopularne obUke združe- vanja sredstev (spet nov sis?), predstavlja verjetno res enega zadrijih poizkusov oživiti center. Ce bi k spora- zumu ne pristopila polovica zaposlenih delavcev v go- spodarskih temeljnih orga- nizacijah vseh petih občin, sporazum ne bo veljaven in Golte bodo morale biti po- stopno likvidirane. Vendar pa upamo, da temu ne bo tako. Krivce za to verjetno ne bomo iskali med delavci v 600 tozdih in ozdih, kjer naj bi podpisali sporazum. Ti so se namreč že prej, za razliko od tistih, ki so na Golteh uveljavljali in iskali svoje go- stinsko turistične in ostale interese, zavedali pomena. Za vse podpisnike samou- pravnega sporazuma RTC Golte bo uveden 20 odstotni popust na vse vozovnice v predprodaji in dodatno še 10 odstotni komercialni po- pust na večje število skup- no nabavljenih vozovnic preko sindikata. Letošnja letna vozovnica bo veljala za odrasle 3600 din za odra- sle in 3000 din za otroke do 10 let._ rekreacije delovnih ljudi in mladine. Bo torej z najširšim odlo- čanjem in ne samo združeva- njem sredstev na Golteh le zapihal nov veter? Odgovor bo znan ob koncu spetem- bra, ko bo na osnovi široke javne razprave sprejeli ali ne predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sisa za poslovanje in razvoj re- kreacijsko turističnega cen- tra Golte. RADO PANTELIC Z1. JUUJ 1983 NOVI TEDMK - STRAN 9 Veselo, rumeno sonce so narisali otroci, ki so štiri- najst dni letovali v Baski na prvo stran svojega časopisa. V njem smo lahko prebrali, kaj vse so otroci v koloniji počeli, kaj jih je veselilo ali žalo- sti lo, skratka vse o njihovem počitniškem življenju. Delček teh utrinkov ponujamo tudi vam. Sprehod po oceanu Zdaj, ko se sprehajam ob mor- ju in poslušam šumenje valov, se v morskih globinah dogajajo za nas nenavadne, a za morske živa- li povsem navadne stvari. Od- prem pokrov majhne podmorni- ce, stopim vanjo, motorji zaSumi- jo in že sem na poti proti skriv- nostnim globinam oceana. Priž- gem reflektor Ln pogledam skozi majhno, okroglo,okno. Okrog mene leži mivka, v kate- ri je polno luknjic. Včasih zagle- dam rakovico, ki se je premakni- la in je prej zaradi njene varoval- ne barve nisem opazil. Počasi po- staja svet okoli mene bolj živa- hen. Prihajajo majhne ribice vseh mogočih barv in oblik. Vi- dim že prve vodne rastline, med katerimi kar mrgoli življenje. Včasih opazim tudi večje ribe, ki jih je vedno več, dokler ne pri- dem do celih jat. Toda naenkrat se vse ribe poskrijejo in zavlada mir. Sprašujem se, zakaj, ko mi na to vprašanje odgovori orjaška senca, ki šine pod mano. Pogle- dam navzgor in istočasno polo- žim roko na gumb za sprožitev harpune, ki je pritrjena na levi bok moje podmornice. Da je to morski pes, ni več nikakršnega dvoma. Pristal sem ob neki skali in počakal, da je pošast prišla mi- mo. Ko je bila ravno pred mojo harpuno, sem pritisnil na rdeč gumb Ln pošasti se je strupena puščica zarila globoko v bok. Morski pes je podivjal in se zag- nal proti moji podmornici, a strup je hitro deloval in pošast se je zgrudila na morsko dno. Minu- te so ji bile štete in življenje je zopet zaživelo. Prižgal sem mo- tor, ki sem ga prej ugasnil in od- šel naprej za svojimi pustolovšči- nami. Nekaj časa sem se vozil po morskem prostranstvu. Naen- krat je začel svet postajati bolj pust. Po tleh je ležal temen ba- zalt, kar je pomenilo, da se pribli- žujem podvodnemu ognjeniku. Postajalo je vse bolj svetlo in kmalu sem videl, kako iz velike vzpetine bruha lava in kamenje. Pod vulkanom pa je ležalo po- topljeno mesto. Ozke ulice, viso- ke hiše, okrašeni podporni stebri in še marsikaj, kar me je spomi- njalo na legendarno Atlanti do. Zavil sem od eno izmed ulic in se ustavil pred velikim poslop- jem. Potapljaško obleko sem imel že na sebi, tako da sem si le še pripel bombo za kisik. 2e sem se hotel zlekniti v posebno celi- co, da bi odšel ven, ko sem zagle- dal, kako so se izza poslopja po- Narisala: URŠA LAH kazale dolge lovke in trenutek za tem je bila moja podmornica (in jaz v njej) v objemu hobotnice velikanke. Imela je tako močne lovke, da so stene podmornice komaj vzdržale. Ce sem se hotel otresti te pošasti, §em moral tve- gati in se čimbolj približati og- njeniku. Prižgal sem motor in se začel počasi pomikati proti vznožju ognjenika. Bilo je že zelo vToče, ko sem z veseljem opazil, da hobotnica popušča. Z vso hi- trostjo, ki jo je zmogel motorin kolikor je to dopuščal tok, sem odplaval do ognjenika in se na- potil proti obali. Bil sem ra\TTio v sredi Bermudskega trikotnika, o katerem kroži toliko grozljivih zgodb. Nenadoma se je pod ma- no zabliskalo. Trenutek zatem sem se znašel na povTšju. Nad podmornico nisem imel več kon- trole in naenkrat sem z grozo opazil, da me vleče proti ogro- mnemu vrtincu. Bilo je prepoz- no, da bi karkoli ukrepal in tako sem bil čisto brez moči. Vrtel sem se z vedno večjo hitrostjo, dokler nisem začutil udarca v glavo. Takrat se je morsko dno spre- menilo v parket, podmornica v posteljo, potapljaška obleka v pi- žamo, posledice sanj pa sem čutil v glavi, saj se je kako minuto okoli mene vse vrtelo. ALES KOTNIK (Trubadur) v kolonijo Zelo rad grem na morje. Veliko sem slišal o Baski in o tem, da je tam zelo lepo. Ravno zato sem se v šoli prija- vil za kolonijo. Trije avtobusi so nas odpeljali izpred gimnazije proti Baski. Vozili smo se pet ur. Ko smo prispeli, se je za nas pri- čelo novo življenje. Imamo se ze- lo lepo. Rad bi, da bi bilo še veliko ta- kih počitniških dni. BRANKO SIMONIC (Orel) Poletje Topli dnevi, poletni dnevi, vedno med priljubljenimi. Poleti sije sonce, ki zdaj najbolj blesti. MOJCA KUZMA (Meduza) Kako smo se spoznavali Prvi dan našega letovanja smo v Baski pripravili spoznavni ve- čer, na katerem so se predstavile skupine in pokazale svoj kultur- ni program. Po uvodnem pozdra- vu je spregovorila tovariSica Bet- ka o našem letovanju. O tekmo- vanju in pospravljanju postelj, o disciplini in o raznih športnih in kulturnih aktivnostih je sprego- vorila tovarišica Francka Uranič. Predstavitvi vseh oseb, ki skrbe za ugodje nas otrok, je sledil glavni del večera, to je predstavi- tev s svojim programom. Začela je najstarejša skupina Morskih deklic, ki je svoj program izvedla brez težav, potem pa smo nada- ljevali z manjšimi skupinami. Nekateri so boječe čakali na svoj nastop, nato pa sramežljivo zače- li ob F>omoči učiteljev in prijate- ljev. Na predstavi smo slišali celo »Tatjano Dremelj« s popevko o tajnici in »Danijela« s svojo zna- menito in popularno Julie. Ob vsem tem skupine niso pozabile na naše narodno izročilo. Zapele so nekaj narodnih pesmic. Naš spoznavni večer smo končali s plesom, na katerem smo se še bolje spoznali. URŠA LAH (Morska deklica) O kuharicah In snažilkah Zdajle, ko pišem ta spis, se okoli mene sučeta dve mlajši či- stilki. Morda njuno življenje ni tako težko kot pri čistilkah, ki se komaj preživljajo, vendar vseka- kor ni prijetno. Pravzaprav sta na dopustu, a morata brisati mize, pometati tla, umivati umivalnike in čistiti sifone, medtem ko so drugi na plaži in se kopajo in son- čijo. Vendar Se zdaleč nista ža- lostni. Cas si skrajšata s petjem, kot nagrada za delo pa jima je kopanje po opravljenem delu. Kuharice opravljajo delo, ki je z delom čistilk v pravem nasprot- ju. Zanje je edini počitek nočno spanje, saj morajo drugače le ku- hati in zelo se morajo truditi, če hočejo pripraviti resnično dobro kosilo. Draga Viadka! V spomin na TUna sem ti nari- sal morsko deklico. Pošiljam ti poljubčke in pozdrave! TTLEN SOTLAR (Ladjica) In spet Je zvezdna noč In spet ne morem spati. Okno je odprto, na robu sije i^ezda ve- čemica. Veter prinaša iz daljave zvoke kitare in morje rahlo valo- vi. Vsi že spijo, samo jaz še ne, ne vem, ali je res, ali so samo sanje. Zdi se mi, da slišim smo tvoj glas, da vidim tvoje lase, ki valo- vijo kot morje. Iz daljave svetita dve svetli zvezdi, kot bisera. Ali se spomniš, kje sva se spoz- nala? Bil je lep poleten dan. Rav- no tedaj, ko sem vstopila na la- djo, sem se po nerodnosti spota- knila ob tvojo kitaro. Prehitel si me in jo brž pobral. Hotela sem se ti opravičiti, a si me v tistem trenutku omamil s svojimi očmi in globokim pogledom. Tedaj sem izgubila mir, tisti predlago- ceni, srečni mir, ki ga nikoli več ne dohitiš. Vožnja z ladjo je bUa zelo krat- ka, saj sva morala kmalu izstopi- ti. Odšel si. Tudi jaz sem odšla. Nikoli več se ne bova videla, a vedno se bom spominjala tvojih besed, ki so jih izrekle samo oči. Iz daljave se sliši glas nočne ptice in zvezde svetijo na moje okon, a jaz ne morem spati. KATJA (Morska vila) prireditve Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 23. julija ob 20. uri nemško erotično komedijo Madam in njena nečakinja. V nedeljo, 24. julija pa bo na sporedu popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri ameriški spektakel Vrata raja. Knjižnica Edvarda Kardelja v obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je odprta razstava, ki jo je organizirala knjižnica Edvarda Kau-delja. Razstavo z naslovom Rekreacija in prosti čas ter zbirko celjskih trim značk, si lahko ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8. septembra. Ukovna predstavitev ob morJu v portoroško turistično ponudbo se vključujeta tudi slikarja eimaterja iz Celja. Od 15. julija se s svojim ciklusom slik predstavlja likovnik Srečko Skobeme v portoroškem hotelu Riviera. S svojo razstavo se bo v Portorožu vnul v drugi ix)lovici avgusta, ko bo svoja dela razstavljal v hotelu Grand Palače v Portorožu. Hotel Dobrna v avli hotela Dobrna je od ponedeljka, 11. julija odprta razstava olj slikarja amaterja Petra Zupanca iz Vojrdka. Razstavo si lahko ogledate do 24. septembra. V soboto, 23. julija se bo ob 17. uri pričela v parku na Dobrni že tradicionalna zabavna prireditev Noč piod kosta- nji. V programu bodo sodelovali: humorist Tone Fomezzi- Tof, ansambla Nočna izmena in Baranja, godba na pihala, folklorne skupine in lovski rogisti. Dobje pri Planini Kulturno društvo Dobje pri Planini prireja tradicionalno 11. prireditev Pokaži kaj znaš. Prireditev bo 31. julija ob 15. uri na prostem. Po končanem tekmovalnem delu bo dru- žabno srečanje, na katerem bosta nastopila ansambel To- neta Videča in Celjski Poldek. Razstavni salon Rogaška SlaUna v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta raz- stava slik Mane Grazie Persolje. Razstavo je organizirala Delavska univerza Rogaška Slatina ob sodelovanju Občin- ske izobraževalne skupnosti Smeirje in Turističnega druš- tva iz Rogaške Slatine, ogledate pa si jo lahko do konca julija. Knjižnica Šmarje v čitalnici knjižnice v Šmarju je odprta razstava, ki govori o življenju in delu pisatelja Miška Kranjca. Raz- stava bo odprta do konca julija. OpaUJska cerkev v opatijski cerkvi v Celju bo 29. julija ob 20. uri orgelski koncert Angele Tomanič. Zdraviliški dom Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo da- nes ob 20. uri večer jugoslovanske folklore v organizaciji folklorne skupine France Prešeren iz Celja. V soboto, 23. julija ob 20. uri pa se bo v zdraviliški dvorani pričel Tradicionalni rogaški ples. NastopUa bosta pevca Ljupka Dimitrovska in Ivica Serfezi ob spremljavi ansambla »5. AS«. Hotel PlanJa na Rogii Pred hotelom Planja na Rogli bo jutri tradicionalni Ko- vaški piknik, ki se bo pričel ob 10. uri. V programu bodo prikazali star način kovanja, tekmovah bodo v raznih ko- vaških spretnostih, nastopile bodo folklorne skupine, za zabavo in ple pa bo igral andambel Kmetci. Na stojnicah pa bodo na voljo tudi narodne jedi. Likovni salon Celje v Likovnem salonu v Celju je bUa 15. julija otvoritev razstave likovnih del akademskega kiparja Vasilije Cetko- vičaVaska. Razstava je namenjena počastitvi občinskega praznika in bo odprta do 31. julija. Kino Šmarje v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes in v soboto, 23. juhja ob 21. uri francosko komedijo Obračun pri blagovnici, v petek, 22. julija ob 21. uri in v nedeljo, 24. julija ob 18. lu-i pa ameriški akcijski fUm Lov do smrti. Lovski dom Boč FYi lovskem domu na Boču bo v petek, torej jutri ob 10. uri osrednja proslava ob dnevu vstaje. V kulturnem pro- gramu bodo sodelovali moški pevski zbor Zdravilišča Ro- gaška Slatina, recitatorji osnovne šole iz Rogaške Slatine, po kulturnem programu pa bo tovariško srečanje. Z MOViM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskih 10. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULIJ 1983 Za čigavo zdravje morajo trpeti živali? Oslička še nI rešena muk. A kdo bo zagotovil. Ha bo mučeni živali sleHnllč že konec? Nihče nas ne jemlje resno. F*ravijo, da smo rejci malih živali, pa temu ni tako, saj z varstvom živali preprečujemo gospodarske škode. Ljudje vedo, da se lahko opiramo le na zakon o javnem redu in miru, čutijo se varne, še več, pretijo nam, nas žalijo in žugajo z grabljami, sekiro, motiko... Pa se ne damo. Preveč krvi sem sama videla med vojno, videla grozovito trpljenje in še vedno sem aktiven borec, družbeno politični človek na strani družbe, pravice. Le tega ne vem včasih, kje je človekov razum, kakšni so zakoni, ki dopuščajo takšno rav- nanje z živalmi. Tako mi pravi Jožica Vrl^njak, terenska kontrolor- ka Društva za varstvo živali, medtem ko se peljeva proti Levcu. Delavci iz tamkajšnje Name so zjutraj sporočili, da se v opuščenem hlevu poleg veleblagovnice že ves teden muči oslička z zlomljeno no- go. Preden prispeva, me s stisnjenimi pestmi spomni še na nekatera mučenja Ži- vali, za varstvo katerih v naši humani družbi naj ne bi- po- trebovali zakona. Spomni na primer v Jurkloštru, ko je kmet zakuril pod preutruje- nim volom, ki ni hotel več orati, na množičen pogin prašičev med prevozom, na kruteža v Grobelnem, ki je prvega psa vrgel v zapuščen vodnjak in ga pustil shirati. • Znana slovenska pisa- teljica Svetlana Makarovič je aprila 1980. poslala ure- dništvu Dela protestno pi- smo, v katerem obsoja odlo- čitev delovne skupine, ime- novane po sklepu odbora slovenskega Izvršnega sve- ta za družbeno ekonomsko ureditev, za družbeni plan in razvoj, češ da varstva ži- vali ne kaže urejati z zako- nom. Pismo je že v maju istega leta podpisalo 30 slo- venskih kultiuoiih delav- cev, kasneje pa preko 300.600 Slovencev, ki so za- htevali zakonsko zaščito ži« vali. Zakona še danes ni- mamo. drugega pa je obesil na kozo- lec ... »Ob tem pa nimamo zako- na o varstvu živali, nimamo dinamičnega predpisa s ka- terim bi lahko žival dovolj hitro odvzel lastniku, da ne bi predolgo trpela. Le na za- kon o prekrških zoper javni red in mir se lahko sklicuje- mo (kazen do 2000 din ali za- por do 30 dni). Pa še to je dolgotrajen postopek, saj je potrebno sprožiti prijavo so- dniku za prekrške. Tudi or- gani veterinarske inšpekcije niso pristojni za vlaganje takšnih prijav.« Prispeva v Leveč, kjer že čakata veterinarski inšpek- tor mgr. Milan Veber in mi- hčnik postaje miUce iz Žalca. Osel in oslica, last Konrada Pirha iz Levca, sta že šest dni v opuščenem Nciminem hle- vu, prepuščena oskrbi vašča- nov. Nista bila podhranjena, otroci, pa uslužbenci Name, vaščani, so skrbeh zanju. Le breja oshca, ki jo je skoraj teden pred tem povozil avto- bus, je imela (kakor se je iz- kazalo malo kasneje, ko jo je pregledal Milan Lesjak iz Veterinarske postaje Žalec) zlom noge z odprto inficira- no rano, krvavela pa je tudi iz oslepelega očesa. Žival se je tako mučila nekaj dni. Le zakol jo je lahko rešil trplje- nja, vaščane Levca pa njene- ga nočnega tuljenja, khca, da ima tudi sleherna žival svoje pravice. »Lastnik je odšel v Beo- grad, osla pa pustil v hlevu, rekoč da sta družbena lastni- .ja in da so ju krajani Levca Jožica Vrhnjak, prej borka NOB, danes borka za pravi- ce živali dolžni prehranjevati« je pri- pomnil Milan Zobovič, eden tistih, ki je skrbel zanju. Lastnik živaM, sicer tudi lastnik prenovljene gostilne v Levcu, Korad Pirh, je odšel v Beograd. Sicer o gostin- stvu Konrada Pirha na tem mestu ne bi govorili, razen tega, da je v svojo gostinsko turistično ponudbo vključil tudi osla (Žalska noč). Vrata gostišča je sedaj zaprla sani- tarna inšpekcija. Sicer pa, bralci našega tednika se ver- jetno spomnijo oglasov, do- miselno sestavljenih, ki so vabili k obisku prenovljene- ga lokala. Škoda le, da tova- riš Rrh podobnega oglasa ni sestavil preden je odšel na pot in zaprosil koga, da bi, medtem ko bo odsoten, skrbel za živali. Lahko bi se spomnil tudi staršev, ki sicer niso blizu doma, a bi mu, ta- ko kot že mnogokrat poma- gah. Toliko o lastniku, ki ga te- ga dne nismo videU, a bi ga potrebovali. Napotnico za zasilni zakol, ki si jo je pribo- rila moja sopotnica, bi moral podpisati lastnik. »Vidite, tovariš novinar, dobro je, da ste enkrat tudi vi z nami na terenu, vsaj vidi- te, kakšne so naše težave. Vztrajala bom, dobila bom podpis, da se uboga žival ne bo več mučila.« • Približno 30 let po De- klaraciji OZN o človečan- skih pravicah, so na sedežu Organizacije združenih na- rodov pri LTVESCO sprejeli Deklaracijo za pravice živa- li. Tekst ki je sestavljen v šestih jezikih, je bil javnili razglašen v Parizu 22. ja- nuarja 1978. Ta dokument OZN med drugim poudarja spoštovanje živali, prepo- veduje vsako mučenje, za- hteva strogo zakonodajo s področja varstva živali, ob- soja znanstvene (medicin- ske, laboratorijske in dru- ge) poizkuse na Živih živa- lih (vivisekcija), ki so toli- kokrat v središču razprav. Zakone o mednarodnem transportu živine in zakone proti mučenju živali ima že 25 držav, od tega 17 evrop- skih. Moram priznati, da sem jo tega dne zapustil. Nisem dvomil, da bo ta upokojen- ka, čvrstega in neizprosnega nastopa, niti malo popustlji- va, tega dne uspela. Včasih borka XIV. divizije in po voj- ni miličnica, pa ne bi? Dva dni kasneje, v ponede- ljek, se dobiva. Zadovoljna je bila, saj je vse uredila. Oče iz Šentilja pri Titovem Vele- nju je podpisal. Ni vedel, kaj se dogaja in hudo mu je bilo, da ni mogel prej pomagati. »Danes bo oslička rešena muk. Sama sem tisti večer še enkrat šla v Leveč in ji nesla tablete za bolečine, drugače ne bi mogla mirno spati.« • Zadnja novica: Izvede- li smo, da oslička do srede, 20. julija še ni bila rešena muk. Lastnik je veterinar- skega higienika, ki je hotel žival prevzeti, nagnal. O tem, kako se je zadeva ure- dila, bomo pisali v nasled- nji številki. Dolgo sva se še pogovarja- la o problemih, ki jih imajo člani društva za varstvo živa- li pri opravljanju svojega hu- manega poslanstva, o tem, kako je 300.000 Slovencev v letu 1980 podpisalo listino, da potrebujemo zakon za za- ščito živah, pa ga kljub temu še do d es nimamo. O armadi osamljenih članov društev v vsej Sloveniji, ki svoje delo opravljajo ljubiteljsko, brez povračila stroškov, brez ka- kršnekoli nagrade. Pa sem si takole pri sebi mislil, da bi si tale Jožica Vrhnjak, ki je prejela iz rok tovariša Tita medaljo za hrabrost in orden zaslug za narod, zaslužila še kakšno drugo odličje. Vehko je ljubiteljev živali, a takšnih aktivistov je bolj malo. Ob slovesu mi je v roke stisnila vizitko celjskega društva, kjer med drugim tudi piše: Prijavljajte primere mučenja žiyali sodnikom za prekrške, postajam milice aU najbližje- mu društvu za varstvo živali! RADO PANTELIC Milan Lesjak in Milan Veber pri pregledu osličke Mladi Preboldčani so se naučili plavati v Preboldu na letnem bazenu so v soboto zaključili enotedenski plavalni tečaj za začetnike, ki ga je pripravilo Smučarsko društvo Prebold. Tečaja se je udeležilo 65 otrok v starosti od 6 do 11 let, vodilo pa ga je sedem vaditeljev plavanja. T. TAVČAR 21. JULIJ 1083 NOVI TEDNIK - STRAN 11 fepet Ob bazenu /r/ vsal malo upoštevali navoOlla...« jCKO GRM, upravnik na »m odprtem kopališču ob inski cesti je človek, ki I prva stvar pomagati in tako, da bodo obiskovalci pljni. Srečko je deček za ^ poprime za marsikatero t ni v njegovem progra- rtvuje veliko samo da bi ^en vedno temeljito pri- in za obiskovalce. Teh pa čitniških dneh veUko, na Idi blizu 3000. tn je odprt vsak dan od 9. 1 ure, potem ga zasedejo pi plavalnega kluba Nep- \ za njimi še vaterpolisti. [lina za odrasle je 40, za 10 pa 30 dinarjev. Dela za kje kar precej, njegov de- t ni uokvirjen v določen hipak mora biti v stalni vljenosti. Nobenega dela čko ne sramuje, saj se za- dane dela zase, temveč za 'oljstvo številnih kopalcev, )iskujejo bazen dan za . Pomagajo mu gardero- ve blagajničarki in dva re- a, vendar vsak samo na 1 področju. Jasi a zanesljivo se uve- lo nudistke. Najprej smo •teli urediti poseben pro- amenjen samo njim, pa se omešane med kopalci kar počutijo,« pripoveduje 3 Grm. »Poseben problem >^nimi obiskovalci. Pa mi 1 pamet ne pride, da bi policijo ali jih s silo skušal ti iz vode. Sem že ugoto- se z lepo besedo več do- g vode, ki jo nudijo ko- 1 imajo na razpolago še. ležalnike (včasih se najdejo tudi takšni fakini, ki Srečku imečejo čez noč v vodo vse ležalnike) in mize za namizni tenis, v prosto- rih hotela Merx pa si lahko ob dokaj nizkih cenah utišajo lačne želodce. Dogovarjajo se, da bo- do ukinili garderobe, saj se jim za pet ali deset oblek ne izplača na tem mestu zaposlovati po- sebnega človeka. Voda v bazenu je čista, saj ne- nehno kroži skozi čistilne na- prave. Problem so edinole v otroškem bazenu, v katerem se voda bolj onesnažuje in še manj je je. Čistilne naprave tu zaradi pomanjkanja klora ne zmorejo hitro čistiti, zato Srečko vsake tri dni vodo zamenja in umije školjko, da odstrani vse bacile in umazanijo. Zaradi tega je tudi voda v otroškem bazenu hla- dnejša od ostalih. Za ogrevanje pa bi porabili preveliko denarja. Vse to delo opravlja Srečko sam, seveda ponoči, saj podnevi tam mrgoli malčkov, ki so željni čofotanja. »Delo za vse nas bi bilo veliko lažje in še manj bi ga bilo, če bi kopalci upoštevali tista navodi- la. Gre za skoraj nepomembne stvari, ki pa imajo velik pomen. Najprej bi omenil same vstopni- ce, ki jih kopalci dobijo pri bla- gajni, ko plačajo vstopnino. Ze- lo koristno bi bilo, če bi jih ču- vali do konca kopanja, saj so z vstopnico zavarovani. Se vedno predstavlja zelo velik problem umivalnik pred vstopom na sa- mo kopališče. Za marsikoga je pretežko, da bi se sezul in si zmočil noge v tej vodi. Umival- nik je zato, da se ojjerejo noge, s katerimi se prenese na bazen in kasneje v vodo vsa umazanija in bacili. Ta nesnaga plava na vodi, ki sicer odteka ob robovih baze- na v filtre, ki jo neprestano čisti- jo, vendar je možnost, da pride v usta in telo kopalca. Potem bi omenili še koše za smeti. Zelo veliko jih je po celem kopadišču, vendar še vedno veliko smeti konča mimo koša. Veliko lažje bi bilo, če bi vsak odvrgel odpa- dek naravnost v smetnjak, kot pa da mora potem en sam člo- vek čistiti za drugimi celo kopa- Ušče.« ...... .....MATEJA ZALOŽNIK. malica, kadar jo dajo domačini. \a udarni dan so jo bnf-turistični kmetiji. Prilegla se je, kajti tistega jutra je '> tenek«. kosilo pa še daleč... Jasna Mimik, komandant- ka celjske brigade Veljka Vlahoviča: »Delo nam gre dobro od rok, so pa težave pri organizaciji in vodenju tolikšnega števila mladih. Važno je, da se dobro razu- memo in da vemo kaj ho- čemo«. Jože Mihelič, doma z Lave, sicer pa kadet iz Tacna: » V brigadi je lepo, kljub vroči- ni in napornemu delovniku. V brigadi sem že tretjič, bil sem že v Istri in na Kozjan- skem. Najboljše je bilo v Istri.« Leonida Pečnik iz celjske gimnazije: »V brigadi sem prvič, vse je super, najbolj pa trasa... Danes je zelo vroče, pa bo že šlo. V briga- di je prijetno in bom še priš- la, če bo le mogoče.« Hamzo Okič iz celjskega In- grada, sicer pa star znanec brigad in popularni »tra- sko«: »Hrana bi lahko bila boljša pa nekatere organi- zacijske zadeve. Naši briga- dirji so najmlajši, toda mar- ljivi. « 2ulii kot temelj za življenje Meil celjskimi Mgadlrll v Slovenskih goricah Bil je vroč poletni dan, pa še udar- niški povrhu. Mladi iz štirih brigad: MDB Milan Ilič-Čiča iz Arandželov- ca, MDB Mika Mitrovič-Jarac iz Beo- grada, MDB Ustanovni kongres iz Tr- bovelj in MDB Veljko Vlahovič iz Ce- lja so v Levanjcih kopali 700 metrov dolg vodovod. Domala dva metra glo- boko so se zagrizli v zemljo in tako omogočili domačinom življenje vre- dnejše od včerajšnjega dne. Obiskali smo jih, predstavniki OK ZSMS in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Celje in pokrovitelji brigade - Cinkarna Celje. Srečali smo se na trasi. Na trasi je pesem vedno prisotna. Slišiš imena, slišiš simbolne glasove, ki te kar naprej vračajo v zgodovino, sedanjost, ki te spominjajo na nekaj lepega v tej naši Jugoslaviji. Mlada znojna telesa mrmrajo v težke grude zemlje: za narod, za Tita, za partijo, za socializem. Janezu se pridruži Haso, ta povzame pesem in ko konča, se petde- set metrov dalje oglasi druga in tako cel dan. Med njimi je tudi 15 študentov iz Sovjetske Zveze. Tudi harmonikar je vmes. In žulji se množijo. Kdaj kdo omahne v senco, preutrujen od močno pripekajočega sonca julijske vročine. Za streljaj daleč od brigadirjev kom- bajni spravljajo rumeno zlato s polj. Praznična slika, ki te prevzame. Tako moramo zmagati tudi danes. V Domavi, kjer so doma brigadirji, ki delajo na zvezni mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah, v stfiri šoli stanujejo, v novi pa jedo. Celjska bri- gada je najmlajša, saj je poprečna sta- rost nekaj nad 16 let. Komandantka Jasna Mimik nam je zaupala, da so fantje in dekleta dobri in da se kljub svoji mladosti resno spo- prijemajo s težkim delom. Brigada jim je šola za življenje. Kombinacija dela, učenja in zabavnega ter družabnega življenja v brigadi je nujna. Takšen je pravzaprav celoten slovenski koncept mladinskega brigadirstva. Domačini so zelo zadovoljni z mladi- mi. Na udarniški dcin v Levanjcih so jim sami pripravili malico, na turistič- ni kmetiji se je odlično prileglo mesa iz tunke, rezina domačega kruha in pijača. V okolici Domave in običajnih gradbišč (v glavnem pa so to izkopi za vodovodne cevi), so se zlasti mladi iz celjske brigade lepo vključili tudi v kmečka dela, pomagajo domačinom pri spravilih s polja in podobno, zato so močno priljubljeni. So pa tudi težave. Ko smo se po kosilu za krajši čas pogovarjali o njitio- vem življenju, so rnladi izpostavih, da je hrana preslaba. Ne zaradi kalorij bolj to, da je zajtrk zelo slab, da je prevelika razlika med zajtrkom in ma lico, da je hrana preveč enolična. Ž« večkrat so se o tem pogovarjali n; skupščini, pa ni nič zaleglo. Tudi dc govori med traserji in skupščino b lahko bili boljši, saj prihaja na samen delovišču do podvojenih ukazov ir smernice se večkrat križajo. Tega rei; ne bi bilo treba. Celjski brigadirji so letos dobili premajhne majice in ob vsakem dvigu krampa so šivi pri roka- vih popokali. Pa še bi lahko naštevali. Vedno so kakšne težave. Tudi v briga- dirskem življenju je dogovarjanje te- žavno tako kot povsod drugje pri nas. Nekaj se sklene pa ni in ni realizacije. Drugo je delovišče: tam realizacija mo- ra biti. Sedanja izmena je nekoliko jez- na, ker prejšnja ni bila ravno najbolj vzorna pri preseganju norme, pa bi zdaj radi pri tej izmeni vse nadome- stili... Mladi pravijo takole: delat smo prišli prostovoljno, radi delamo, saj vse to je naše, domačini so nas odlično sprejeli Ln smo kot veUka družina, žulji so ne- kaj povsem običajnega, če imaš v ro- kah kramp in lopato, so pa tudi dober temelj za poznejše življenje, saj so del spoznanja, da brez truda ne dosežeš nič. Kolektivno življenje, predavanja, druženje s sovrstniki iz Jugoslavije je nujno in tu res postaneš prijatelj z mnogimi na najbolj spontan način. Težave in napake znotraj same orga- nizacije brigadirstva pa bo treba dogo- voriti na ravni federacije. O oblekah, o načinu odločanja, o preprečevanju prestižnega obnašanja »bogatih« bri- gad, ki navzven kažejo na to, da priha- jajo iz občin, ki imajo več denarja in so jih tako tudi opremile. Brigadirii vedo kaj hočejo. Njihove odločitve so zavestne. Tudi delež fizič- nega obsega dela in njegove vrednosti ni nezamerljiv. Sola za življenje je do- bra, kajti vsebuje napor, odrekanje, so- lidcimost, strpnost, potrpežljivost, upornost, predvsem pa pomeni okno v svet v druge navade, značaje in vre- dnote. To pa je velika knjiga, učbenik, kakršnega ne ponuja nobena knjigar- na. Zato mora tudi družba te napore spoštovati in jih ustrezno vrednotiti. Stmimo naš raport iz Slovenskih go- ric: Celjani se dobro držijo, svoji ko- mandantki Jasni so napisali pesmico, izdajajo glasilo, udarniki so, pa še naj- mlajši po vrhu. Predstavnik pokrovi- telja Cinkarne, Peter Neiraks ni mogel skriti zadovoljstva. Tako je prav. Ob koncu meseca pa bo brigadirski zdravo iz Celja odmeval že v novi brigadi in sicer brigadi, ki bo nosila ime Franja Vrunča, krampi in lopate pa bodo peli v Ljutomeru in njegovi okolici. D. M. Brigadirji pobratenih brigad iz Arandželovca in Celja so goste pozdravili z zvezanima praporoma, ki sta ju nosila dijaka Dragan Simovič in Igor Zeleno- vič. ■ _ - 12. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULU 1983 Prijazni zdravnlicl v rubriki »Pisma bralcev« v glavnem barem le o teža- vah, na katere naletijo naši občani v vsakdanjem čivlje- nju. Tokrat bi rada napisala nekaj pohvalnega o celjski bolnišnici. V mesecu juniju me je v celjskem zdravstvenem do- mu temeljito pregledal dr. Lipovšek in mi postavil pra- vilno diagnozo - tromboza in me napotil v bolnišnico. Tu sem bila sprejeta na interni oddelek A, kjer sem dobila zasilno ležišče v nabito polni sobi. Polna soba težkih bol- nikov in lastne bolečine me niso navdajale s prijetnimi občutki, a sem kljub temu tu preživela 15 zelo prijetmh dni, ki jih je ustvarjalo zdrav- stveno osebje. Zdravila me je dr. Sifrerje- va in njene pomočnice, ki so glede zdravljenja do svojih pacijentov sicer zelo stroge, obenem pa skrbijo zanje z materinsko skrbjo in jih ne izpustijo iz rok, preden niso vsaj delno ozdravljeni. Tudi ostalo osebje tega oddelka je do pacientov zelo prijazno, čeprav je oddelek poln tež- kih bolnikov. Ni jim odveč nobena minuta ne podnevi ne ponoči, da urno priskoči- jo na pomoč in s prijazno be- sedo tolažijo bolnika v bole- činah kot majhnega otroka. Sestre so se med delom smehljale in se s pacienti ra- zvedrilno pogovarjale, tako da nam je čas mineval hitreje in težki bolniki nismo mishli le na lastne bolačine. Nekdo bi morda rekel, da je to njihova dolžnost. Ven- dar iz lastnih izkušenj kot dolgoletni težak bolnik, do- bro vem, da se zdravstveno osebje le malokje zaveda teh dolžnosti. Verjetno je zado- voljstvo vseh bolnikov na in- ternem oddelku v Celju po- sledica dobrega vodenja tega oddelka, saj je navsezadnje v vsakem kolektivu tako, da dober vodja s svojim delom daje vzgled svojim podreje- nim. Ob odhodu iz bolnišnice sem prvič čutila globoko hvaležnost celotnemu oseb- ju, ki je zame skrbelo in od- hajala sem z rosnimi očmi. VLADIMIRA HAJMERLE, Celje UREDNIŠTVO: Po števil- nih pritožbah na račun odnosov osebja celjske bol- nišnice do pacientov, so tu- di ljudje, ki so s temi odnosi zadovoljni. Tudi od pacien- ta je namreč odvisno, kal(š- ni bodo zdravniki in drugo osebje do njega. 2gočl problemi vročih dni Vsi vemo, da se naše go- spodarstvo otepa s težkimi problemi in je tudi občan iz dneva v dan v težjem položa- ju. Tako se beseda stabiliza- cija večkrat zlorablja v ško- do občana, ki največkrat po- tegne krajši konec. Recimo, da se podražitvam ni mogoče izogniti. Občan ne čuti le teh, ampak je oškodo- van tudi drugače. Namerno ali nenamerno se te poznajo tudi na količini in kakovosti. In če si ob tem kak občan upa odpreti usta, naleti na zadirčne »utemeljitve«. V tr- govinah tako ponujajo manj- vredno sadje (napol gnilo). To je seveda namenjeno ti- stim, s plitvimi žepi. Dvo- mim, da tudi uslužbenci tr- govin kupujejo iz teh zabojč- kov. Pismo, poslano določeni ustanovi ali skupnosti in vsebuje tehtno vsebino, ki se nanaša na več stanovalcev, se tam največkrat izgubi in je zaradi tega treba pošiljati kopijo. Nikogar, razen priza- detih, namreč ne boli glava, če zadeva obleži v predalih. Nasprotno pa, če občan izgu- bi ali založi dopis, ki ga obve- zuje, da poravna kakšno fi- nančno ali drugo obveznost, ga bo kar pošteno bolela gla- va. Ce se občan pritoži, po- tem ko je že potekel za to predpisan rok, se še tako utemeljena pritožba ne bo obravnavala. Zakaj takšna diferencijacija? O tej ali drugi zadevi se od- loča na referendumih. Naj se moje vprašanje shši še tako slaboumno, ga bom zastavil: zakaj pa se o podražitvah ne odloča na referendumu? Prav tako sem oškodovan, ko poleti plačujem električ- no energijo v znesku, ki je enak tistemu pozimi, čeprav jo poleti porabim mnogo manj. V trgovinah so uvedli teht- nice, ki zelo hitro izračunajo težo in ceno. Toda - ah so res nezmotljive? Kupec je naen- krat ob nekdanji užitek, ko je lahko opazoval jeziček na tehtnici in tudi opozoril tr- govca, če je s preveliko silo vrgel blago na tehtalno plo- ščad z namenom, da bi s tem povečal težo. In še tole vprašanje, na ka- terega pa bo verjetno znal odgovoriti le kakšen dr. zna- nosti. Ko kupujem v samo- postrežni trgovini, oprav- ljam dvoje del: nabiram raz- ne predmete s polic in jih nato prinesem v košarici ozi- roma pripeljem z vozičkom do blagajne. Zakaj mora ku- pec to delo za trgovino opravljati brezplačno? Za odpadni papir plačuje Dinos 3,5 dinarjev za kilo- gram. Tako ceno določajo papirnice (da ga lahko več uvozijo?) Zciradi tako nizke odkupne cene, konča tone in tone odpadnega papirja ne- koristno. FRIDERIK JERNEJSEK, Celje UREDNIŠTVO: Opozorili ste res na nekaj žgočih pro- blemov, ki pa niso aktualni le v teh, zares vročih dneh. Kaj naj rečemo? Morda to, da je stabilizacija udarila, čeprav morda malo manj, tudi malo globlje žepe. In zdaj kratko pojasnilo. Že samo ime samopostrežba pove, da v njej kupci blago izbirajo in ga nosijo k bla- gajni sami. Tak način pro- daje je v svetu že star, saj močno poceni blago. Žal pa to pri nas vedno ne drži. Na HudiiUi lih pozimi zebe Poletje je, vendar se že bo- jim zime. Stanujem namreč v Celju, Ul. frankolovskih žrtev 15 v dvanajstem nadstropju. Vsa ta leta je gretje centralne sla- bo, toda kar se je dogajalo zadnje leto 82/83 presega vse meje. Cel januar 83 smo z majhnim otrokom zmrzovali v stanovanju pri temperaturi od 14 do 16 stopinj. KO pa so lepega dne radiatorji poštah povsem mrzli, sem ukrepala, kcjt bi ukrepal vsak norma- len človek - poklicala kurilni odbor Zgornje Hudinje, ven- dar mi tudi ti kljub volji, ki so jo pokazali, niso mogli po- magati. Ves njihov uspeh je bil - pol ure topli radiatorji. Tako so mi po nekaj dnevih podpisali izjavo, da gretja v našem stanovanju »ni«. Urgirala sem na Samo- upravni stanovanjski skup- nosti pri kurilnem odboru in tako v sveti jezi nisem porav- nala prispevka za centralno kurjavo za mesec februar 1983. Račun sem jim zavrnila z obrazložitvijo, katero sem navajala vsem po vrsti, ter priložila tudi izjavo kurilne- ga odgovora Zg. Hudinja. Poklicala sem odgovornega tovariša pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, to- variša Jordana, ki pa mi je lahko le zagotovil, da bomo morali letošnje leto potrpeti, da pa bo vse urejeno v na- slednji zimski sezoni. Naba- vila sem si peč na olje in tako dvakratno plačevala gretje. Danes leži pred mano na mizi tožba s predlogom za iz- dajo plačilnega naloga, kate- ro je vložila Samoupravna stanovanjska skupnost Celje z obrazložitvijo, da nisem po- ravnala obveznosti, ki jih imam do njih. Kaj res pristojni tovariši pri celjski Samoupravni sta- novanjski skupnosti menijo, da imajo samo stanovalci ob- veznosti do njih, oni pa so »gospodarji«, ki mesečno le pobirajo vse pristojbine? Kajti v mojem primeru je okrog kurjenja njihov edini trud - poslan opomin pred tožbo in predlog za izdajo tožbe. MELITA PLAVŠAK, Celje UREDNIŠTVO: V našem tedniku smo večkrat opo- zarjali, tudi v tej rubriki, na probleme z ogrevanjem na Hudinji v Celju. Samou- pravna stanovanjska skup- nost nas je v zvezi s tem le obvestila, da je »problem preveč kompleksen, da bi ga bilo mogoče pojasniti v odgovoru na vprašanja bralcev« in da naj problem obdela eden od novinarjev. Tako ozadja problema še vedno ne poznamo in vemo le, da je resnica, da so teža- ve in da mraz pozimi Hu- dinjčanom krepko leze v ko- sti. Kar zadeva tožbo, pa le mimo. Nihče ne more od ni- kogar izterjati plačila za uslugo, ki je ni opravil. Naša cesta Sem naročnik Novega tednika in ga tudi skrbno prebe- rem. Zato sem se odločil, da napišem nekaj vrstic v obliki pesmice o cesti, ki nam dela veliko tež.av. Prosim, če to šaljivo pesmico objavite v vašem časopisu. Kak lušno je res na deželi, če hiša ob cest ne stoji. Okrog ceste so travniki zeleni, od prahu posipani vsi. Vasica prelepa domača, ki ob ovinkasti cesti stoji, njen prah pa odnaša lepote, ki jih narava deli... So travniki lepo zeleni, s cvetjem lepo obdarjeni. Ali prah nam cvetlice prekrasne mori, nesramen si hribček na cesti vitanjski ti. Nedaleč od naše vasice, potoček ob asfaltu veselo žubori. Ker cestnega prahu ne požira, se asfaltu veselo smeji. Kraj njega gozdič prav nežno šumi, in gleda z vrhovi na našo vasico, kako nam prah cestni naselje krasi. Saj tu nam živeti več ni! Prav lušno bo spet na deželi, ko obljuba izpolnjena bo. Takrat, ko cestno prašino, asfaltna prevleka pokrivala bo. Alojz Kušar, Vitanje UREDNIŠTVO: Lepa pesem, ni kaj! Le to bi pripomnili, da smo ljudje različni in da večkrat ne vemo, kaj bi radi. Pozimi si želimo poletje, ko pa to z vročino pride, iščemo senco. No, upamo, da vam bodo obljubo izpolnili in cesto asfaltirali čimprej. Toda, da ne boste potem tarnali in pisali pesmico o »stari idili«! CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC ul. Ivanke Uranjekove 6 63310 ŽALEC razpisuje prosta dela in naloge - učitelja obrambe in zaščite s polovično učno obveznostjo za nedoločen čas. Pogoj: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje 175. in 176. člena zakona o usmerjenem izobraževanju. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovno- sti in življenjepisom v petnajstih dneh. O izidu razpi- sa bodo obveščeni v 30-dneh po sklepu sveta Cen- tra. Nastop dela je 1, 9. 1983. Gradovi in graščine na siovensi(em Štajer$l(em 109 Piše: dr. IVAN STOPAR Stavbna zgodovina objekta je že spričo njegove dolge historične kontinuitete pa tudi njegove raz- sežnosti izjemno zapletena. Ar- heološko je bil doslej raziskan le manjši del grajskega areala, a še tu si interpretacije" grajskih ostahn na moč nasprotujejo. Grajska ko- pa, na kateri je lociran osrednji grajski objekt, palas, in ki je že ob pozidavi prve srednjeveške utrje- ne postojanke, najsi je bil to utrjen dvor ali grad, nesporno odigrala najpomembnejšo vlogo, je doslej arheološko žal še vedno neraziska- na, čeprav sporadične naključne najdbe kar kličejo po sistematič- nih arheoloških posegih. Posa- mični avtorji so sicer že doslej v svojih razpravah skušah ovredno- titi tudi ohranjene substrukcije - tu mislim zlasti na že omenjene ostanke zidov v kleti severnega krila palasa in na staro zidovje v renesančnih kazematah pod no- tranjim grajskim dvoriščem, ven- dar so njihove interpretacije osta- le hipotetične. Temeljni vzrok je pač ta, da doslej razen običajnega tlorisa ne obstaja o gradu nobena zanesljiva tehnična dokiamentaci- ja, ki bi omogočila eksaktno pri- merjanje starejših substrukcij z današnjim grajskim tlorisom, kar bi ob pomoči ustreznih analogij in eventualno novih arheoloških po- datkov ob hkratni pritegnitvi in smotrni interpretaciji sicer skro- mnih arhivskih virov omogočilo prepričljiveje rekonstruirati stavbno podobo gradu v njegovih različnih razvojnih fazah. Shemo razvoja ptujskega gradu je tu mogoče fiksirati samo v okvi- rih, ki so kar najmanj sporni. F*r- votni grad je zatrdno stal na osred- nji kopi vrh grajskega grebena, ki je bila že zaradi svojega naravno zavarovanega položaja za ta na- men najbolj primerna. Ob tem je- dru, kjer so bile strnjene pred- vsem stanovanjske funkcije, se je na zahodni ravnici ob gradu že zgodaj izoblikovalo predgradje, ki je bilo zavarovano s stolpi in pah- sadami ali nemara celo že obzi- djem. Današnji smodniški stolp je zadnji preostanek tega utrdbene- ga sistema. Tako je prvotni ptujski grad že v 10. in 11. stoletju sledil zgledom drugih utrjenih dvorov oz. gradov tega časa. Pozneje so, sledeč istim zakonitostim razvoja grajskih arhitektur, kot jih pozna- mo s koroškega Petersberga, utr- dili zahodno predgradje z mogoč- nim bergfridom, o katerem je bila že beseda. Približno sočasno s tem stolpom so na osrednji kopi pozi- dali reprezentativen palacij, ki se je ohranil v obodnih stenah t. im. Leslijevega trakta. Grajsko jedro na kopi grebena je ves srednji vek imelo funkcijo osrednjega gradu, kjer je bil sedež salzburških nad- škofov, medtem ko je bilo zaho- dno predgradje, v virih imenovani castnun minus, mali grad, name- njeno kastelanu. Ptujski oboro- ženci so prebivah v domovih ob vznožju grajskega griča, o lokaciji grajskega urada ali kovnice denar- ja v okviru gradu pa zaenkrat lah- ko le ugibamo. Gotsko fazo razvoja v njeni zreli fazi označuje pozidava podkvaste- ga palasa, na pragu renesanse pa se prične načrtno dograjevanje in modernizacija sistema obodnih utrdb, branikov, obzidja in stol- pov, ki doseže svoj vrhunec v ob- dobju renesanse, zlasti v času po 1556, ko srečamo na delu tudi vrsto znamenitih arhitektov, med njimi Peruzzija. V tem obdobju so nastale tudi grajske kazemate, pa- lacij pa je dobil svoje lepotno do- polnilo v elegantnih trietažruh dvoriščnih arkadah. Svojo današnjo fiziognomijo si je izoblikoval ptujski grad v času Leslijev po 1656. V zagonu obno- vitvenih prizadevanj so takrat mo- dernizirali in povečali predvsem palacij, obenem pa so odstranili vsa vidna znamenja, ki so pričala o srednjeveškem izviru objekta. Zadnji pomembni poseg na graj- skem grebenu je bila postavitev žitnice na severnem robu zaho- dnega predgradja. Grajska stavba je v tem obdobju dobila značaj re- zidence, ki je bil v živem nasprotju z njenim dotedanjim poudarjeno utrdbenim videzom. Poznejši po- segi na ptujskem gradu so se ome- jili le še na korekture detajlov, ni- so pa več bistveno spremenih nje- gove j)odobe. V novejšem času se je s ptuj- skim gradom nadrobneje ukvarjal Jože Curk, ki je prišel za starejša obdobja do drugačnih rezultatov, kar pa zadeva porenesančni razvoj gradu, naletimo v njegovi študiji na številne nove izsledke. Preseči zastavljene dileme v tem okviru ni mogoče; preverljive resnice bodo lahko ločile od hipotez šele nadalj- nje poglobljene raziskave. F*ri tem bodo raziskovalcem dragoceno napotilo bibliografski podatld, ki so v Curkovem sestavku skrbno zbrani. Oplotnlca (Oplotnitz), pristava, graščina v ravnini, sredi istoimenskega naselja ob vznožju južnega poboč- ja Pohorja. Občina Slovenska Bi- strica. Kraj se prvič omenja 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar VI. poda- ril žičkemu samostanu neko kme- tijo - mansum unum in Oplotnitz. Bil je torej deželnoknežja posest. Omenja se tudi 1206, ko je Otokar Konjiški podaril Žicam dve ta- mošnji kmetiji, nato pa v zvezi s kartuzijo še enkrat 1235. 1213 se kot priča v neki hstini omenja prvi in doslej edini po imenu znani oplotniški vitez Sibot - Siboto mi- les de Opplotniz. Njegova omem- ba kaže, da je že v 13. stol. obstaja- la v naselju samostanska pristava oz. urad. Posest je pozneje v celoti prišla v samostanske roke; kartu- zijani so imeli tu samostojen urad s podložniki v 55 vaseh. Na začetku 17. stol. so na de- snem bregu Oplotnice pozidali se- danjo graščino. Ko je Jožef II. 1782 razpustil samostan, je tudi oplotniška graščina postala držav- na last. 1828 jo je skupaj s posestjo kupila rodovina Windischgratz in jo posedovala do zadnje vojne. 21. JULU 1983 NOVI TEDMK - STRAN 13 Zdrava baza med plavalci pogovor z novim predsednikom PK Neptun Celje pred kratkim so imeli svojo delovno in volilno konferenco tudi plavalci celjskega Neptu- na, ki so med športnimi kolek- tivi v Celju dosegli v zadnjih treh letih izreden napredek in so že med najbolj organizira- nimi športnimi kolektivi v Sloveniji. Zdrav in močan športni kolektiv že lovi prik- : ijuček k vrhu slovenskega in jugoslovanskega plavanja. ' Na konferenci je bilo dose- I danje delo, ki ga je vodU pred- i sednik Tone Rozman, ocenje- no zelo pohvalno. Neptun je dosegel svoje cilje in ustvaril pogoje za množično aktivnost vseh tistih, ki jih plavanje pri- vlači, pogoje posameznikov, da se ob strokovno pedago- škem delu razvijajo v kvahtet- ne plavalce in prispevajo svoj delež k popularizaciji te šport- ne aktivnosti. Na konferenci so izvolili nov strokovni in vodstveni del klu- ba, ki mu bo predsedoval Dra- go Vračim. Ta nam je na zad- ! njem tekmovanju dejal, da so v j klubu že dosegli uspehe pri i pravilni motivaciji otrok k re- I snemu delu in čustveni nave- 1 zanosti k klubu. Dalje so šte- I vilni plavalci dosegli hmitne rezultate, ki omogočajo nasto- pe na republiških in državnih tekmovanjih, zlasti pa v skupi- ni pionirjev A in B pri katerih so celjski plavalci že drugi v Sloveniji in s tem v Jugoslaviji. ' Novi predsednik Drago Vra- čun je tudi optimist. Sam pravi: »Imamo zdravo bazo mladih plavalcev, ki se razvijajo v izvrstne plavalce in delovni odbor prijateljev plavanja s ka- terim bomo lahko začrtano pot nadaljevali. Množičnost bomo gojili še naprej, toda ob števil- nih plavalcih, ki prihajajo iz osnovnih šol, bomo kmalu imeU probleme s strokovnimi kadri, kajti le trije trenerji ne bodo vsemu kos. V roku treh do štirih let lahko pričakujemo prodor v sam vrh jugoslovan- skega plavanja. Toda ob tej kvalitetni piramidi, ki bo re- zultat dela iz baze in selekcij. bomo nujno potrebovali tudi podporo širše družbene skup- nosti v Celju.« Spet vaterpolo v Celju Po dolgem času imamo Ce- ljani spet vaterpolo klub v slo- venski ligi. Prva tekma bo že v soboto ob 18. uri na letnem ko- pališču v Celju, ko se bo doma- či Neptun pomeril z izgralci iz Kamnika. Pred leti je bil vaterpolo v Celju močno razvit. Potem je klub Neptun prišel v kf jzo. ak- tivnih je bilo le še nekaj plaval- cev, vaterpolo je obstajal samo še uradno. Predlani so se pla- valci spet postavili na noge. Klub je dobil skoraj sto novih čalnov, predvsem pionirjev, njihov razvoj pa je postal glav- na naloga kluba. Starejši pla- valci so se počutili rahlo odri- njene, njihov trener pa se je posvetil maratonu. Zato so zbrali še nekaj bivših vaterpo- listov in začeh igrati ta atrak- tivni šport. Prvo leto je bilo vse skupaj bolj za šalo, letos pa so začeli redno trenirati. V zimski sezoni so presenetljivo prema- gali Celulozarja; iz Krškega, v letni sezoni pa se jim ni uspelo uvrstiti v prvo skupino sloven- ske lige. Ker je ligaški sistem za večino klubov predrag, se je namreč Vaterpolo zveza Slove- nije odločila, da bo Uga sestav- ljena iz dveh delov: turnirja, kjer se klubi pomerijo med sa- bo, potem pa igrajo v dveh skupinah za prvo ali peto me- sto, glede na uspeh s turnirja. Tako čakajo celjski Neptun šti- ri tekme, dve doma in dve na nasprotnikovem igrišču. In naj se sliši še tako nenavadno, va- terpolo v Sloveniji je tako ra- zvit, da bo v letošnji sezoni uspeh, če bo Celjanom uspelo pobegniti zadnjemu mestu. JK-GB Zanimiv balinarsici oliračun v petek in soboto so se zbrali na igrišču za hotelom Celeia balinarji iz Celja in širše okoUce. v počastitev občinskega praznika so v petek balinah igralci iz Celja in Trbovelj. Zmagala je ekipa Doma upokojencev pred klubom Celeia in Partizanom iz Trbovelj. Balinarji Doma upokojencev so dokazali, da leta pri tem zanimivem športu nimajo nobe- nega pomena. V soboto so metali dobrih deset centimetrov velike krogle igralci iz krajevnih skupnosti Celja. V tekmovanju za prehodni pokal Celja so zmagali balinarji Dolgega polja in postali s tem organizatorji prihodnjega srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno. GB Milia ostane, Pušnilc ne pride Kazalo je, da bodo celjski rokometaši Aera ostali v pre- stopnem roku praznih rok, kakor vsa leta nazaj. Toda, izvedeli smo tudi nekaj razveseljivih vesti. Vse kaže, da Miha Bojovič ne bo odšel v tujino in bo nadaljeval z igranjem v Celju. S tem je rešeno že marsikaj, pa čeravno bo Zoran Gjurin prestopil Kolinski Slovanu. Odprto je še vprašanje glede prehoda Dušana Božiča. Sam je sicer najprej želel v Ljubljano, toda vse kaže, da bo ostal v Celju. Njegova zadnja odločitev je presenetila tako Ljub- ljančane, kakor tudi člane arbitraižne komisije. Toda Du- šan bo vsekakor velika okrepitev v celjskem moštvu tudi v naprej. Vratar Rolando Pušnik pa bo še naprej ostal član Cr- venke. Končno podobo celjskega prvoligaša bomo dobili šele na prvem treningu, ki ga bo sklical trener Tone Goršič prve dni meseca avgusta. J. KUZMA Nepotreben poraz Ob turističnem prazniku Pivo in cvetje v Laškem je bila na programu tudi prija- teljska propagandna tekma med rokometaši Aera iz Ce- lja in Kolinske Slovana iz Ljubljane. Oboji so nastopili s precej spremenjeno posta- vo. Celjani so prišli z mlado selekcijo iz republiške lige. Ljubljančani pa z mladinsko ekipo v kateri so igrali od pi-vega moštva Šumej, La- pajne, Vučkovič, Petemel in kot gost Krivokapič. Po precej izenačeni igri v prvem polčasu in po rezulta- tu 11:11, so Celjani popustili in zaradi slabe igre v napadu in dobrih obramb vratarja Valenčiča ob koncu izgubili z 22:30 (11:11). Ta poraz je bil, kljub samo prijateljski tekmi, za blizu 500 gledalcev pravi šok. Gledalci iz Laške- ga, ki bodo in so največji na- \djači celjskega kluba, so po tekmi razočarani komentira- h kakovost celjskega roko- meta. Zato bi bilo v bodoče potrebno v takšnih srečanjih pripraviti boljše moštvo ali pa sploh ne sodelovati. Ble- da predstava ni bila prida re- klama za jesenske rokomet- ne tekme v Celju. Pri Kolinski Slovanu sta srečanje odločila Sumej, ki je dosegel 10 zadetkov in vratar Valenčič, pri Aeru sta se odlikovala v povprečni ekipi Medved z osmimi in Jonak s sedmimi zadetki. J. KUZMA Memorfal Vitka Vitanca Kolesarski klub Merx je pri- redil v soboto prvo gorsko ko- lesarsko dirko na progi od Li- pe pri Šotrah do Svetine. Na progi dolgi 7500 m je na- stopilo 34 tekmovalcev, članov KK Merx, ki so se na tej dirki poklonili spominu svojega čla- na, lani prerano umrlega Vitka Vitanca. To tekmovanje bo v bodoče redno organizirano kot memoriaina dirka Vitka Vi- tanca. Letošnji zmagovalec memo- rialne dirke je Rebemjak, ki je dosegel odličen rezultat 23,04 minute, kar je rekord proge. Ob sebi je imel več resnih na- sprotnikov in drugi najboljši čas je dosegel zmagovalec med mladinci Melanšek 23,49. Končni rezultati v treh kate- gorijah: Člani: Rebemjak 23,04 Gaj- šek 26,18, Memik 26,52, Zaga- nac 28,20, Bemjak 28,53; Mla- dinci: Melanšek 23,49, Anton- čič 27,30, Steble 28,21, Lovčič 28,32, Zolnir 28, 34; veterani: Omerza 28,24, Urbancl 31,08, Novak 31,59. J. KUZMA na kratko Med šahlstl Celje In Fram Na hitropoteznem moštvenem šahovskem turnirju, ki ga CSK redno prireja ob občinskem praz- niku, je sodelovalo osem ekip. Najboljši uspeh so dosegli celjski šahisti Pešec, Prislan, Bervar in C)istrež, ki so zmagali z 22 in pol točkami. Celjska šahista Bervar in Ojstrež pa sta bila najboljša posameznika, saj sta premagala vse svoje nasprotnike. Končni vrstni red turnirja je bil naslednji: Celje 22,5, Fram 18, Slovenske Konjice in Šempeter 15,5, Vete- rani Žalca 13,5, Impol 13, Fram II. in Poljčane 7 točk. Popolni uspeti kegljačev Kegljači Celja so povabili v Ce- lje kegljače pobratenega mesta Siska in se z njimi pomerili v tradicionalnem srečanju v borbe- nih igrah. Letos so dodali še sre- čanje v odbojki (kegljavke) in malem nogometu (kegljači) ter srečanje predsednikov in vetera- nov v mednarodnem slogu. Celjcini so dosegli popolen uspeh. Zmagali so v vseh sreča- njih. Moški v borbenem slogu 885:863, ženske 847:674. V odboj- ki je bil rezultat 2:0 (15:3, 15:5) in v malem nogometu 6:1 (2:0). V srečanju predsednikov klubov je Gobec premagal Krivašiča 442:371, v srečanju bivših pred- sednikov-veteranov pa Tmglas - Majača 401:344. J. K. Zanimivo plavalno Prvenstvo Tudi letos so pri PK Neptun priredili odprto prvenstvo Celja v plavanju za vse starostne kater - gorije. Tekmovanja se je udeležil blizu 200 tekmovalcev iz 11 klu- bov. V borbah, ki so trajale več kot 4 ure, smo videli zanimive borbe najmlajših, ki šele čakajo na svoj čas in priložnost. Med temi mladimi tekmovalci so bili tudi številni Celjani, ki so dosegli prva mesta. Tako sta po dvakrat zmagala Grega Jurak in Mojca Anderle, po eno zmago pa so dosegli Dejan Dodig, Tanja Drezgič, Gašper Gorenjak, Jure Vračun, Matjaž Stopinšek, Bar- bara Mlinaric, Maja Tanko, Polo- na Hočevar in Aleš Jašarevič, ki je hil dmgi na 100 m deldin z dobrim rezultatom 1:09,5. Seve- da moramo omeniti še solidne uvrstitve Dejana Tešoviča, Era- zma Polutnika, Matjaža Košarja, Ivana Perica, Nataše Lavrič, Ta- nje Fermentin Grege Laha in šta- fete celjskih pionirk in pionirjev. Ob koncu plavalnega tekmova- nja je pet tekmovalcev dobilo po- sebno priznanje za najboljši do- sežek v svoji starostni kategoriji. To priznaje je dobila Mojca An- derle za rezultat 1:24,9 na 100 m prsno pri pionirkah letnik 1972. Plavalec Roman Nosan, star si- cer komaj 18 let, je prehitro kon- čal z rednimi treningi, kajti s svo- jim nastopom na 100 m kravi in rezultatom 0:59,6 je potrdU, da bi lahko dosegel še nogo več, če bi ostal pri plavanju. J. KUZMA GotovlJčanI In Cellani Konjeniški klub Celje je sku- paj s konjeniki li Gotovelj pri- pravil na poligonu v Skofji vasi tekmovanje v preskakovanju ovir. Nastopilo je 26 tekmovalcev na 16 konjih. Več uspeha so imeli Celjani, toda tudi Gotovljčani so osvojili eno prvo mesto. Na ovirah visokih 110 cm je zmagal Seško na Izi pred Zorma- nom na Diku in Kučero na Jabo- čiku (vsi Celje). Na nekoliko viš- jih ovirah 115 cm je bil najboljši Rizmal iz Gotovelj na Dragoner- ju pred Crepinškom iz Celja na Jabočiku in Seskom na Malaji. Na najvišjih ovirah za mlade ko- nje na 130 cm pa je bU najboljši Kovač na Rexu pred Hermanom (oba Celje) na Vilzorju. Zmagovalci so prejeli pokale ZTKO Celje, tekmovanje pa si je ogledalo 300 gledalcev. J, K. Tekmovanje v počastitev občinskega praznika Prizadevni celjski strelci so ob veliki pomoči ZTKO Celje orga- nizirali tradicionalno tekmova- nje z malokalibrsko puško v po- častitev občinskega praznika. Tekmovanja so se udeležile šte- vilne in kvalitetne ekipe, saj sta od boljših slovenskih ekip manj- kali le Postojna in Slovenj Gra- dec. Prva ekipa Celja je izkoristi- la prednost domačega strelišča in zmagala z devetimi krogi pre- dnosti pred ekipo Kamnika. V celjski ekipi so nastopili: Mladen Petrovič 481, Tone Jager 499 in Jože Jeran 504 kroge. Vrstni red ostalih ekip: Maribor, Zabok Kranj, Ptuj, Store (Ivan Kočevar 436, Franc Hočevar 456 in Bran- ko Malec 482), Celje II. (Dušan Cucek 392, Darja Kačnik 446 in Ervin Seršen 491 krogov) in Cu- pnja. Najboljši posamezniki: Jo- že Jeram 504, Marjan Repič 503, Kamnik, Stanko Podlesnik 501 - Maribor, Tone Jager 499, Roman Radej 497 - Kamnik, Ervin Ser- šen 491 in Zvonko Jemeič 491 - Zabok. Najboljše tri ekipe so pre- jele pokale v trajno last, najboljši posamezniki pa medalje in skro- mna praktična darila. T. J. Celjani v Kamniku »šele« tretji! v Kamniku je bilo v počastitev tamkajšnega občinskega prazni- ka tekmovanje slovenskih mest z malokalibrsko puško v trostavu od 300 možnih krogov. Po zelo izenačeni borbi so zmagali doma- čini z 984 krogi pred Trzinom 976, Celjem 975 in ostalimi. Celja- ni so nastopili v postavi: Mladen Petrovič 234, Jože Jeram 244, Er- vin Seršen 247 in Tone Jager 250 krogov. Med posamezniki je zmagal domačin Marjan Repič z odličnim rezultatom 260 krogov, bronasto medaljo je osvojil Tone Jager, peti je bil Ervin Seršen. T. J. Odlična uvrstitev v hoji Mednarodnega tekmovanja v hoji na 20 km v Spittalu v Avstri- ji so se udeležili tudi tekmovalci iz Velenja in Celja. Med več kot 50 tekmovalci iz 10 držav se je Milan Balek, AK Titovo Velenje, uvrstil na odlično dmgo mesto, Edi Kolar, ADK Kladivar Celje, je bil sedmi, Bogdan Malovički iz T.Velenja pa 31. Ekipo pa so ti trije tekmovalci dosegli odlično dmgo mesto. Iz žalske občine V Žalcu se je končal članski teniški turnir v tenisu. Nastopilo je 18 članov, v finalu pa je Miran Volk premagal Jožeta Kučarja (2:1) in osvojil prvo mesto. Tretje mesto si delita Dani Lakner in Bojan Ažnik. Letošnje športne igre delavcev upravnih organov pobratenih občin so bile v Bački Palanki. Nastopile so ekipe iz Kosovske Mitrovice, Trogirja, Travnika, Baraždina, Kumanovega in Žal- ca. Tako kot lani je tudi letos zmagala ekipa upravnih organov občine Žalec. Na občnem zbom Partizana Žalec so za novega predsednika izbrali Marjana Goloba, za pod- predsednika Rudija Pura in za sekretarja Gregorja Culka. Do se- daj je vodil Partizan v Žalcu Jože Cerovšek (12 let) in to zelo uspeš- no. Ima velike zasluge za izgrad- njo Športnega parka, za katerega trdijo, da sodi med najlepše v Ju- goslaviji. T. TAVČAR 14. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULIJ 1983 IVIanJ nesreč, manj poškodb Miličniki dobto ocenjujejo prometno varnost v prvem polletju tega leta v prvi polovici tega leta se je pripe- tilo na cestah celjskega območja 341 nesreč, kar je 61 manj kot lani v istem obdobju. V teh nesrečah je bilo huje ali lažje ranjenih 321 oseb (48 manj kot lani v istem obdobju), 24 ljudi pa je na cestah umrlo, kar je 9 manj kot v lanskem prvem polletju. čeprav še ni podrobnejših analiz, pa prve ocene kažejo, da je iskati vzroke za boljšo prometno varnost v pogostih in uspešnih preventivnih akcijcih mi- ličnikov, uspešnemu delu večine sve- tov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pa seveda bolj privitih bencinskih pipah. »Prometna varnost na območju naše UNZ je zaenkrat zadovoljiva; tako gle- de števila prometnih nesreč, kot glede posledic v teh nesrečah,« je stanje na cestah celjskega območja v prvem pol- letju ocenil inšpektor za promet na celjski Upravi za notranje zadeve Ivan Hribemik. Med vzroki za nesreče je na pi-vem mestu še vedno neprimerna hitrost, sledi ji izsiljevanje prednosti, na zelo visokem, tretjem mestu pa je alkohol (na nekaterih območjih v naši republi- ki je celo na prvem mestu med vzroki za prometne nesreče). Miličniki so za- lotili še posebej veliko vinjenih vozni- kov koles s pomožnimi motorji. Ti ta ponavadi srknejo malo več in se tudi Čeprav je med letošnjo turistično sezono manjša gneča na naših cestah, so se miličniki na Celjskem dobro pripravili na morebitne prometne za- maške. Na celjski UNZ so pripravili poseben načrt urejanja in kontrolira- nja prometa na magistralnih in re- gionalnih cestah (Celje-Tepanje, Ce- Ije-Ljubljana (do Zajesovnika), Ce- Ije-Radeče, Celje-Titovo Velenje in Cel je-Rogatec). Na teh cestah so vsak dan miličniške patrulje, ki kontroli- rajo promet, pomagajo turistom z na- sveti in po potrebi usmerjajo promet, še posebej v večjih križiščih. Tako do sedaj še ni bilo večjih zastojev. manj bojijo kontrole miličnikov (ker jim ne grozi odvzem vozniškega dovo- lenja). Tako so vozniki koles z motorji samo v letošnjem juniju povzročili 14 prometnih nesreč. Med smrtnimi žrtvami je bilo največ sopotnikov (7), umrlo je p)et voznikov osebnih avtomobilov, štirje pešci, trije vozniki motornih koles, dva kolesarja, dva voznika kolesa s pomožnim mo- torjem in en traktorist. Število žrtev med sopotniki (in tudi število ranjenih sopotnikov v prometnih nesrečah) ka- že na to, da je v osebnih avtomobilih sedaj ponavadi več potnikov, zato so tudi posledice v morebitnih trčenjih hujše. Sicer pa največ nesreč še vedno po- vzročijo vozniki osebnih avtomobilov, na drugem mestu pa so kolesarji. Precej bolj previdni so bili v prvi polovici leta pešci. Prometne statisti- ke kažejo, da so povzročili precej manj nesreč kot lani, na cestah pa so urmli štirje pešci (lani 2). »Pozna se, da večina svetov za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu dobro dela. Učinkovite pa so bile tudi lanske preventivne akcije miličnikov. Na vsaki postaji milice v republiki so namreč pripravili najmanj dve preven- tivni akciji, v katerih so opozarjali peš- ce na previdnost,« meni Ivan Hriber- nik. SREČKO SROT • Franc V. je letos vlo- mil že v pet avtomobilov,' preden so ga prijeli milični- ki. Franc je priznal vlome, zraven pa tudi potožil, da je imel pri tem precej smole, a vsak način je hotel avtora- dio v svojem avtomobilu, toda vsak, ki ga je ukradel in priklopu na elektriko v svojem avtomobilu, je pre- gorel. Franc jih je po vrsti metal v Vogla j no in tako mu je še kar naprej dolgčas med vožnjo z a\rtomobilom. • Branko O. iz Škofje vasi je vedel, da okoliški stanovalci ne bodo najbolj veseli, če jim bo travnik pred njihovimi hišami polil s smrdečimi fekalijami. Za- to je to opravil ponoči, smrad pa je bil tako močan, da je stanovalce prebudil. Toda, glej ga zlornka; bolj so odpirali okna in zračili stanovanja, bolj je smrdelo. • Hadik H. in Ziad K. sta v soboto začela že zju- traj popivati. Okoli štirinaj- ste ure sta bila že precej v »rožcah«, tako da sta začela razgrajati in razbijati v bife- ju samopostrežne trgovine na Hudinji. Prihiteli so mi- ličniki in oba razgrajača sta morala že zelo zgodaj na počitek v prostore za trez- nenje. • Prometni miličniki so v nedeljo zjutraj na Parti- zanski cesti ustavili Ivana P. in Filipa R., ki sta se pe- ljala v avtomobilu. Balon- ček je pozelenel čez mero, toda ponočnjaka se nista dala. Ker sta hotela na vsak način peljati naprej, sta ostanek dopoldneva preži- vela pod kontrolo milični- kov in šele trezna sta smela nazaj za volan avtomobila. • Besim B. je v nedeljo zvečer v bifeju samopo- strežne na Hudinji nenado- ma začutil udarec pesti na glavi. Besim se je zrušil in obležal nezavesten s hudi- mi poškodbami. MiUčniki so že na sledi pesti in njene- mu lastniku. • Karen S. je imel v ne- deljo zvečer dvojno nesre- čo. Najprej je preveč popil in se pod težo alkohola zvrnil na Titovem trgu, ne- kaj kasneje pa je prišel mi- mo neznanec in ga še obr- cal. Karen jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Odgovornost iz roic v roice Dober mesec je tega kar je Martina Gajšek iz Bodreža pri Grobelnem obkrožila na svojem koledarčku dan, ki ga ne bo nikoli pozabila. V tem, da ga ne more pozabiti, ni nič čudnega, pa čeprav je od železniške nesreče minilo že devet let. Leta 1974, 14. junija je potniški vlak na progi Celje-Poljčane-Roga- tec, s katerim se je peljala tudi Martina, naletel na kom- pozicijo tovornega vlaka Zi- dani most-Tezno. Martina je ob nesreči doživela lažji pre- tres možgan, nekaj lažjih te- lesnih poškodb in sedem centimetrov dolgo raztrgani- no na čelu. Na celjskem sodi- šču je bil kazenski postopek zoper odgovorne za nesrečo, ki so bili spoznani za krive. Tako je odškodninski zahte- vek, ki ga je Martina vložila novembra leta 1981, pravo- močen, saj je rok zastaranja pri kaznivih dejanjih 10 let. Martina je torej prvd od- škodninski zahtevek vložila leta 1981, vendar se je že ta- koj v začetku pričelo zapleta- ti. V času, ko se je zgodila nesreča, je bilo Železniško gospodarstvo namreč zava- rovano pri Zavarovalni skupnosti Sava, ki pa se je kasneje reorganizirala. Zato je bil prvi odškodninski za- htevek poslan Zavarovalni skupnosti Triglav, območni skupnosti Celje, ki pa je od- govorila, da je za to zadevo pristojna Zavarovalna skup- nost Triglav v Ljubljani. Iz Ljubljane so tudi odgovorih, da niso pristojni za povračilo škode in, da naj se Martina obrne na območno skupnost Maribor. Letos 1. julija pa so 'iz območne skupnosti Mari- bor odgovorili, da povračilo te škode tudi v njihovi pri- stojnosti ni in da se mora stranka obrniti na Zavaro- valno skupnost Triglav v Ljubljani. Martina sedaj seveda ne ve. kaj naj še stori. Odvetnik Aleš Germ, ki ga je zaprosila za pravno pomoč, jo je sicer potolažil, da bo dobila povr- njeno škodo, ampak vse to podajanje iz rok v roke, po- stopek, ki se vleče že tako dolgo, jo je upravičeno zme- del. Kaj neki pomeni igrač- kanje v stilu namiznega teni- sa, ki je še najbolj podobno obravnavanju njenega od- škodninskega zahtevka, se sedaj sprašuje. In to ne kar tako, saj je v dveh letih ven- darle zadosti časa, da bi ob- močne zavarovalne skupno- sti iz Celja, Maribora in Ljub- ljane ugotovile katera bo po- vrnila škodo. Ali pa smo ne- mara zabredli že tako globo- ko v birokratsko reševanje zadev, da je dve leti premalo za rešitev ne tako zapletene- ga postopka? IVANA FIDLER Viomilca ujeli na delu Miličniki so prijeh na delu Jozota Arabašiča iz Bihača, ko je poskušal vlomiti v samopostrežno v Rogaški Slatini. Ka- sneje so ugotovih, da je Jožo, sicer že star znanec miličnikov in sodnikov, pred približno mesecem dni vlomil tudi v samopostrežno trgovino in kiosk ob Trubarjevi uhci v Celju. NI pomagal ranjenemu sopotniku v nedeljo zjutraj, med 5. in 6. uro je peljal z osebnim avtomobilom po lokabii cesti na Lopati Marjan Zabret. Za- radi neprimerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo. Zapeljal je v jarek in trčil v betonsko ograjo. Voznik se je lažje, sopotnik, 27-letni Drago Šmarčan pa huje ranil. Po nesreči je Zabret odšel domov in ni pomagal ranjenemu sopotniku. Šoferji in avtomelianiifi so proslavili 13. julij Tudi v celjski regiji dobro sodelujejo združenja šoferjev in avtomehanikov s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postajami milice, komisijami in šolami. To je na regijski proslavi ob 13. juliju, prazniku šoferjev in avtome- hanikov, poudaril predsednik združenj celjske regije Alojz Cobec. Takšna je bila tudi ugotovitev Romana Zupanca, predsednika žalskega združenja. Šoferji in avtomehaniki iz žalske občine so namreč ta praznik proslavili v soboto po- poldne. Regijske proslave v Laškem se je udeležilo tudi kakšnih 160 uniformiranih članov iz vse regije. Le-ti so položili tudi venec pred spomenik Dušana Poženela. O pomenu praz- nika, ki ga slovenski šoferji in avtomehaniki praznujejo v spomin na 13. julij 1943, ko je v boju proti okupatorju v Žužemberku sodelovala tudi prva motorizirana enota parti- zanov, pa je govoril predsednik ZŠAM iz Laškega Ivan Kovač. Proglasili so tudi rezultate tekmovcinj, ki jih organizirajo v regiji. Tudi letos so se najbolj izkazali tekmovalci ZŠAM iz Celja, drugo mesto pa so osvojili Zalčani. Predsednik tek- movalne komisije Slavko Veternik je povedal, da so člani ZŠAM tekmovali v poznavanju cestno prometnih predpi- sov, odpravljanju okvar na vozilih, različnih spretnostnih vožnjah, streljanju in drugem. Pokrovitelj proslave v Laškem je bila Pivovarna Laško. JANEZ VEDENIK HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA TOZD ZDRUŽENA HLADILNICA CELJE Zbor delavcev TOZD objavlja prosta dela in naloge ELEKTRIČAR ZA JAKI TOK (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: - KV električar - 3 leta delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok - delo v izmenah Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Hmezad - CM! - TOZD Združena hladilnica Celje, Cesta v Trnovlje 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ŽALEC Kardeljeva ulica 12, Žalec SVET DELOVNE SKUPNOSTI RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. Strokovnega delavca za opravljanje del in nalog za 9bčinsko izobraževalno skupnost Žalec Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo družbene ali ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih, da je družbeno politično aktiven in da ima organizacijske sposobnosti. Delo bomo sklenili za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa na Svet delovne skupnosti Skupnih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva ulica 12. K ponudbam je potrebno priložiti dokazila o izpol- njevanju razpisnih pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po končanem roku za prijave. Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju , Komisija za delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge ČISTILKE v upravi na Muzejskem trgu 1 a. Pogoj: osemletka, čistilka. Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim izmeničnim delovnim časom. Poseben pogoj moralno politična neoporečnost in po možnosti stanovanje v bližini Muzejskega trga oz. v Celju. Stanovanja ni. OD po popravilniku. Vloge sprejema uprava Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju, • ' Muzejski trg 1 a v roku 15 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri. ^. JULU 1983 NOVI TEDMK - STRAN 15 SMO ALARM SPET SPROŽILI: ZDAJ DRUGAČE TREBA BO! NEKATERI NISO SE ZMENILI: SAJ TO KMALU MIMO BO! VEČKRA T SMO PAČ ŽE SKLENILI, DA PO STAREM VEČ NE GRE PA SMO HITRO SPET SKRENILI - ŠE SEKIRALI SE NE! SIS iN KUHINJA v prostorih laške skupnosti SIS so pripra- vili ob Pivu in cvetju raz- stavo jedi domače kuhi- nje. Pa ne. da zato, ker je tu tudi sicer večkrat kakšna > kuhinja«! To je najboljša rešitev - pri nas še noben SIS ni propade/! PO DOMAČE Nekateri menijo, da Žalčanom ni veliko do tega, da bi nekatera imena preveč po kunštno pisali, če pa jih lahko tudi bolj po domače. !n tako lahko na napisnih hišnih tablah vidi- mo, da imajo tu Majstrovo ulico, pa tudi Rošovo. Tako pa ne piše le na teh napisnih tablah ampak tudi v uradnih doku- mentih ljudi, ki v teh ulicah stanujejo. KRIK iN ŠOK Na osrednji prireditvi ob le- tošnji laški turistični prireditvi Pivo in cvetje sta nastopila tudi ansambla Krik in Šok. Vendar pa je bilo na raznih mestih slišati še več drugega kričanja. Marsikoga pa je šok naslednje jutro, ko je ugotovil, za koliko se mu je stanjšala de- narnica. REZULTATI Ob celjskem občin- skem prazniku ne more- mo ravno poročati o kakšnih izjemnih gospo- darskih rezultatih. Morda je bilo zato ob prazniku letos veliko športnih tekmovanj. Tu so namreč Celjani dosegli vrsto dobrih re- zultatov' PROTI OKUPATORJU ZNALI SMO ITI V VSTAJO; VSTANIMO ŠE PROTI TISTIM; KI DANES SVOJEGA DELOVNEGA mSPEVKA K RAZVOJU NE DAJO! DOKAZ Ob celjskem občinskem prazniku smo odprli nov mehki jez na Savinji. Pravijo, da ta otvoritev nosi v sebi dva dokaza. Prvič, da zna celjski župan hrabro prenesti poraz (ker so delavci zgotovili jez pred celjskim občin- skim praznikom, jim je moral iz svojega žepa pla- čati 100 litrov vina). Drugič, da znajo delavci krepko poprijeti za delo, če za to dobijo še kaj posebnega (pravijo, da če ne bi bilo stave, dela še ne bi končali). Pomeni to, da pri nas primanjkuje takih stav?! PESTRO Na sobotni prireditvi v Laškem je bilo re- snično živahno. Pivo (čeprav malo drago) je teklo v potokih. Jedila (čeprav majhne porcije) so šla dobro v promet. Vsa prodajna mesta so bila dobro obiskana. Ponoči in proti jutru pa so ležeče in speče stanovalce dobili vsi večji in manjši grmi. Marsikje pa ti gostje niso spali - predvsem tam, kjer sta bila hkrati gosta dva! Letalci se sami rešujejo denarnili zagat Zanimanje za tečaje za Jadralne pilote Je veliko Prejšnji teden se je iz Sla- vonskega Broda vttuIo se- dem jadralnih letalcev, čla- nov Aero kluba Celje. Sode- lovali so na letošnjem de- setdnevTiem državnem pr- veiLstvu jadralnih letalcev v standardnem razredu. Celjani so dosegli zelo lep uspeh, saj so se kar trije tek- movalci u\Tstili med prvih deset. Največji uspeh je do- segel Franc Peperko s 3. me- stom, ostali pa so dosegb na- slednje uvTstitve: 6. Janez Poglajen. 9. Črtomir Rojnik, 14. Žan Pižom, 15. Bogdan Lilija, 18. Tomaž Berginc in 32. Janez Habjan. Skupno je tekmovalo 46 tekmovalcev iz cele Jugoslavije. Posadka Pep)erko-Lilija pa je ekipno osvojila 3. mesto. Celjski Aero klub deluje že od leta 1928. delo in pogoji zanj pa so se od začetka do danes bistveno spremenili. Danes se v Aero klubu zdru- žujejo tri dejavTiosti: jadralni piloti, ki dosegajo največje uspehe, motorni piloti in modelarji. Trenutno imajo 11 jadralnih in 6 motornih le- tal, 75 jadralnih pilotov. 43 motornih pdotov in 30 mo- delarjev. Za poučevanje no- vih letalcev pa imajo na voljo 18 učiteljev jadralnega in 5 učiteljev motornega letenja. Tudi člani Aero kluba imajo največ težav z denarjem, ki ga ni nikoU dovoli. 60 do 70% denarja si ustvarijo sami z dolom v delavnicah, drugi del pa dobijo od ZTKO. Sa- mi s svojim delom si prihra- nijo približno 200 milijonov dinarjev letno. Drža\Tio pr- venst\-o pomeni \Th letalske tekmovalne sezone, saj so se- daj le še nekatera manjša tekinovanja in mitmgi. Ce bodo imeli dovolj denarja, bodo najbolje u\Tščenemu Celjanu na državnem prven- stvu omogočili, da se bo ude- ležil odprtega prvenstva Ita- lije, motorni letalci pa se bo- do udeležili Memoriala parti- zanskih pilotov v Banja Luki. Sezona za letenje je poleti, pozami pa letala počivajo. Takrat pride na \Tsto delo v deia\Tucah, pripravljajo se na naslednjo sezono, organi- zirajo smučarske tekme in opravljajo stvari, za katere v glavni sezoni ni časa. Naj- boljši pogoji za letenje pa so spomladi, ko je zrak še svež in ko s severa prodirajo hla- dne mase. Poleg pomanjkanja denar- ja predstavlja največji pro- blem p>o man j kanje rezervnih delov m*drag bencin, ki gaje potrebno uvažati. Rezervnih delov imajo še nekaj na zalo- gi, toda čez leto dni bo tudi njim zaloga pošla. Sicer pa se člani celjskega .Aero kluba ne ulcvarjajo sa- mo z letenjem Preko radar- skega sistema so povezani z Zikarcami in kadar se na ne- bu pojavijo oblaki, ki nosijo točo. se z letali m raketami odpravijo proti takšnim oblakom. Uspehi ne izostaja- jo. žal že primanjkuje raket. MATKIA ZALOŽNIK tečaj za jadraine pilote v levcu Xa letališču v Levcu pri Celju se je pričel ^e(^aj za jadralne pilote, ki ga organizira Aero- '^ub Leveč. Glavm namen tečaja je šolanje in Usposobitev mladih jadralnih pilotov, ki bodo Pr*.>dstavljali AerokJub Leveč na tekmovanjih 'ri sk.rbeb za njegov obstoj m nadalnji razvoj. Tečaj obi.skuje sedem niladih fantov, v glav- 'lem. Celjanov, le dva izmed njih sta iz Slo\en- sk:li Konjic Razpis za tečaj je bil objavljen Jeseni. Vsako leto se na tak razpis prijavi od 30 ^0 50 kandidatov, zaradi velike selekcije pa jih do letenja pride razmeroma malo. Vsi. ki želijo postati piloti jadralmh letal, morajo opraviti ^Pit IZ teorije, biti zdravniško pregledani m opraviti okrog sedemdeset ui- dela v delavni- . na letališču v Levcu. Izpolnitev zadnjtn . ; ■ )ja pornem obenem plačilo stroškov tečaj.. I^eračunano v denar pomenijo te ure dela okrog petnajst tisoč dinarjev. Za takšen pristop so se .xiločili zaradi veUkih denarnih težav, v katerih je .Aeroklub I^evec Povedati velja, da večma tistih kandidatov, ki ne opravijo tečaja, izostane prav pri izpolnitvi tega pogoja. Med obiskovalci tečaja je največ mJadih fan- tov starih ptnnajst ali šesmajst let. Deklet letos m. -SO pa tudi sicer zelo redke obiskovalke teča- jev .Aerokluba. Za tečaj razpolagajo s tremi jadralnimi ietali češke izdelave Potrebovali bi še kakšno, pa ni denarja. R P če gobe ne poznaš, je raje ne daj ¥ lonec Gobarska strast, lahko bi jo'imenovali za nacionalni rekreacijski šport številka ena. se s prihajajočim kon- cem poletja vse bolj vnenia. Ne le zaradi gob in s tem po- vezanega Ijubiteljstva. go- barjenje pomeni marsikoniu beg IZ natrpanih mestnih ulic. stik z naravo. {X)mintev. Clam gobarske družine Bi- sernica iz Celja pa pričnejo s svojimi gobarskimi izleti že spomladi, saj na tak način sp>oznavajo različne rodove gob. Tudi izkušenemu go- barju marsikdaj pri spozna- vanju vrst ne zadostuje le knjiga Gobe so namreč zelo muhasta stvar, zato je najpo- tK>lnejša informacija v na- ravi. V tem času je sicer v goz- dovihfiobja suša. idjub temu pa je 33 članov družine, ki so se prejšnjo soboto udeležili gobarskega izleta v gozdove o.koli Letuša. našlo prvko 60 različmh vrst gob. med njuTu tudi nekaj redkih vTst. Tako- le je -Andrej Piltaver. stro- kovTijak za gobe iz rodu go- lobic m mleCnic detennim- ral gobe po opravljenem izle- tu, mladi in tudi že izkušeni gobarji so tako izpopolnili svoje gobarsko znanje. Vsi. ki Jih je tega dne Julij Palir iz Pokele. vodja izleta, peljal v gozd. so še danes /dravi. kljub temu da se je ob za- ključku izleta v loncu pražilo kar štirideset vTst goh Pre- den pa se tudi sami lotite ku- he takšne gobje p