(Konec) Jan-iš Goicc: §pomi9§l*i zasBioici Prvi spominski udarec V naši župniji se je udejstvoval dolga desetletja kot sadni strokovnjak Koferčev Tona. Razumel je cepljenje po starem, pa tudi novega načina odgoje sadnih dreves se j-e nekje toliko nagledal, da so ga klicali, če je kateri ofonavljal sadovnjak. ]3olgi, začikani, dobrcdusni in že seve davno rajni Tona je pripravil tudi pri nas oporne kolce, drevescem je prirezal korenine in krone ter je pripravil v nekaj dneh vse za sajenje. Koferc je prepričal očeta, staro mater in mater, da morajo biti posajena vsa nova drevesa en dan. Ta dan pa bi naj bil v kolendrih naše hiše za vse čase domač praznik. Zbobnal je iz c&le fare postopače, da bodo pri mesu in vinu njemu na razpolago, za zakopavanje jam, ker saditi je hotel prva drevesa sam domačim in drugini v pouk. Od Koferca nastavlieni praznieni dan za našo hišo je bil enkrat v začetku aprila 1895. Ob sedmi uri zjutraj je bilo pri vsaki blizu do vrha zasuti jami pripravljeno drevesce ob že zapičenem kolcu. Sadjar Koferc je peljal vse prebivalce naše hiše v sadonosnik. Postavil se je k prvemu drevescu, se odkril in isto smo storili vsi drugi. Prijel je mene kot prvega in tedaj še edinega domačega sina za roko. Moral sem prijeti z levico za kolec, z desnico pa tlrevesce. Tona je vzel lopato in je obmetaval korenine drevesca z drobno zemljo. Meni je velel, naj skrbno pazim, kako zasipava korenine, katere sem stresal na njegovo zapoved z naglim privzdigavanjem debelca, da bi se zemlja lepo razdelila in t.urejela male koreniniee pod svojo odejo. Drevee je bilo hitro obsuto z zemljo, katero sem moral še na lahko pohoditi. Za tem je vzel sadjarski mojster mekovo t to in me opozoril: »Poba, dobro glej, kako se priveže zasajeno drevce h kolu!« Prva jabolčka je bila s koreninami po vseh tedaj novodobnih pravilih v zemlji in privezana. Koferc je pobraJ z levo klobuk s tal, z desnico pa mi je piimazal zaušnico, da sem se zavrtel parkrat krog sveže zasute jame. Nenadona in s toliko slovesnostjo pripeljana zaušnica je vse presenetila do onemogiosti. Šele tedaj, ko sem bruhnil jaz oklofutani v glasen jok, so zarežali babica v Koferca: »Ferdaraani čikar, si li mar ponorel, da biješ nedolžnega otroka?« Ded je komaj čakal na ta odgovor. Pokril se je pokazal z desnico proti meni in razložil klofuto z besedami: s»Fantek bo bodoči gospodar te domačije in bo vlekel glavni dobiček ravno iz novega sadnega nasada. Z udarcem po licu sem mu moral zabiti v glavo, kako se posadi pravilno mlado drevesce, ker od tega je odvisna vsa bodočnost in dobičkanosnost drevesa. Poba bo pomnil in znal od tega slovesnega trenutka do smrti, kako treba zaupati zemlji drevesce, da rodi pozneje dober in obilen sad!« Ravnokar navedeno tolmačenje praznične zaušnice je zadovoljilo vse. Kaj sem hotel jaz, za bodočega gospodarja s klofuto potrjena reva? Obrisal sem si z rokavom solze, izpljunil žalost in bil prepričan, da je bil Koferčev udarec od Ijudske navade predpisan obred. Zaušnica pri novera mejniku Dobro leto za zasajenjem sadonosnika je kupil oče na sodni dražbi za 4000 goldinarjev veliko posestvo že tedaj rajnega starega Dračkega v sosedni župniji Buče. Z vsemi mejaši se je sporazumel mirno kot novi gospodar obsežne Dračkovine, le Pokličev Juzl ni hotel priznati stare razmejitve v gozdu. Nekega jutra so se zbrali pri nas na domu nekateri občinski možje z oblastnim zemljemercem. Pri razmejitveni komisiji je bil tudi neizogibni Koferčev Tona v vlogi postavitelja novega, po mapi določenega mejnika. Koferc je prinesel od nekod na levi rami dolg kamen, v desnici je držal košaro z lončenimi in steklenimi črepinjami. Meni je naložil trebežnico. Komisija je krenila na pot v gozd na sporno mesto. Mlad zemljemerec je meril s trakom po tleh in s šestilom po mapi dolgo časa, preden je stopil na cdmerjeno ter jpreračunano točko in zaukazal: »Vi dolgi mcž tamle, tukaj izkopljite in usadite novi mejnik!« Začikani Tona je izkopal lastnoročno s trebežnico luknjo tako, da je lahko sprejela dve tretjini za mejo določenega kamna. Na dno luknje je izsul iz kožare črepinje in šele na te je položil mejnik. Preden je začel zakapati kamen, se je razkril in je opravil gologlav to slovesno delo. Ko je pohodil in poteptal skrbno zemljo krog mejnika, je pobral z levico klobuk, z desno roko pa zagrabil mene in me potegnil tik k obmejnemu kamnu. Pokasal mi je s kazalcem desnice drugi mejnik na bregu, me obrnil in meril s pnstom v dolino proti tretjemu mejniku, katerega je priznaval Poklič z onim na vrhu od nekdaj kot pravilna. Kakor hitro sem potrdil, da sem si ogledal vse tri mejnike, me je klofutnil, da je kar zapelo in odjeknilo daleč v gozd. Odmev spominske zaušnice se še ni bil povsem porazgubil, je že pestil mladi zemljemerec Koierca in mu metal v obraz psovke z očitki skrajne posurovelosti in naravnost ponorelosti. Začikani pdtegon se je smejal razbesnelemu zraerjanju gospoda..;Ker se ni pridružil zemljemerčevemu nastopu nobedfn od navzočih, se je še on pomiril in poslušal Koferčevo pojasnilo o upravičenosti in zakonitosti klofute ob novem mejniku. Tona je podnavkval neizkušeuega zemljemerca in mene takole: »Gospod, čisto zastonj ste se razpihali na jezno plat. Tale pobič bo bodoči Golečev ,birt'. Po tej zaušnici bi lahko Poklič ali kateri drugi stokrat prestavil mejnik, mladič bo pomnil do smrti dobro, s katerim kamnom, na katerem mestu in s katerima pogledoma na brib in v dolino smo določili in uravnaii danes mejo!« Debela zmota V zgodnji mladosti sem prejel dve spominski zaušnici, ki bi me naj ustoličili za naslednika rajnemu očetu. Malokdo se je tako debelo zmotil s slovesnim oklofutanjem kakor Koferčev Tona, ko je mazal mene s svojo šapasto dlanjo ob priliki zasaditve prvega drevesca v novem sadonosniku in pri razmejitvi v gozdu. Eno leto po teh udarcih so me odpeljali oče radi tega, ker sem baje preveč nagajal iz prirojene živahnosti babici, v Celje, kjer sb me vpisali v gimnazijo. Dokončal sem srednjo šolo in bogoslovje, a nikdar nisem nasledil očeta na domu. Prav dobro sem si pa zapomnil do danes, kako se pravilno usadita sadno drevce in nov mejnik!