ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Printing of All Kinds
•tUf,
OPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), JANUARY 17, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 11
Zadnje vesti
Morda nekaj snega z najvišjo temperaturo 30, najnižjo 16 sto-Pinj, je vremenska napoved za d^es. V Floridi je mraz popustil, zapustil za seboj pa je pet •nrtvih in za 50 milijonov dolarjev škode na rožah in zelenjavi.
Ohijska zbornica je sklepala odkod dobiti sredst\a, da se iz-vi^i program javnih del v drža-vi Ohio. Sklenila je, da da na zavojček cigaret še en cent dav-Ta cent naj se plača že z mesecem marcem tega leta. Iz tega davčnega vira bo prišlo v dr-^vno blagajno na leto 10 milijonov dolarjev.
H kritiki dela in politike gov-emerja Franka Lauscheta, ki . "didira za ohijskega senator-se je v Washingtonu oglasil sedanji senator Bender. Bender o^ita Lauschetu, da je on kriv јУ primanjkuje šol in šol-^ h P»%torov, ker da ni znal pridobiti federalne pomoči v ta namen.
Danes gredo v prodajo delnice nižbe Ford. Na razpolago je ' ^0,000 delnic. Delnice se bodo ^ale v prodajo po $60 do $70. J^unajo, da bo interesentov od '^OO.OOO do pol milijona.
Glavni ravnatelj družbe Gene-»■al Motors je javil, da bo liene-Motors v tem letu investiral ^ svojem podjetju eno milijardo dolarjev, ali 65% več kot v letu 1955.
United States Steel je enako napovedala, da bodo ameriške jeklarne investirale preko mili jarde dolarjev za nove tovarne in notranjo spopolnitev obstoječih tovarn. Dve glavni ameri-^ industriji—industrija avto-"»obilov in industrija jekla—sta prepričani, da bo v letu 1956 še ^ečja prosperiteta kot je bila leta 1955 in zato lahko investirajo ^ ogromne vsote.
Bivši diktator Juan Peron, ki je moral zapustiti Argentino in ^ *eđaj nahaja v Panami, je do-il od svojih prijateljev doma v ^''gentmi poziv naj se priprav-^ na povratek nazaj v Argentino, da je v Argentini močno podano gibanje zoper sedanji re
Do združevanja AFL-CIO gre počasi, pa sigurno
NEW YORK, 16. januarja—Izvršilni odbor skupne unijske centrale AFL-CIO bo imel meseca februarja v Miami Beach svojo izredno sejo. Na tej seji bo glavna točka dnevnega reda, kako dati navodila podrejenim unijam AFL in CIOI, da izvršijo združitev in da ustrežejo sklepu zadnjega občnega zbora, da te unije povsod po vseh državah izvršijo združitev najkasneje do meseca decembra 1957.
Centrala AFL—CIO je izdala*- -
Žim do
m Peronu obetajo, da bo nove revolucije prišlo še v
letu 1956.
®g^pt proslavlja novo ustavo, osebno so.zadovoljne ženske, ki z novo ustavo dobile enakost ^^oškimi. Tudi Egiptčanke se lahko udeleževale vseh vo-ker so dobile svojo volilno Pravico.
. ^nani odposlanec predsednika
ladijske vlMe Nehruja, Menon,
. svetovni posredovalec in se
j? Ukazal s posredovanjem na
in med Ameriko in Kitaj-
0» se nahaja pri Nasser ju V
^•iru. Trdi se, da posreduje v
^Pi^Šanjih Srednjega vzhoda
Wmivo je tudi, da se v Pales-
^ nahaja istočasno glavni taj-
^ Združenih narodov, ki za
T^Mizene narode enako posreduje.
Predsednik sovjetske vlade.
poučen pregled, kakšne uspehe je po posameznih državah že doseglo združevanje AFL in CIO.
V	Californiji gre združevanje svoja pota naprej. Vse unije AFL in CIO bodo izvedle združitev najkasneje do meseca avgusta 1956.
V	Connecticut se bo dne 20. januarja v mestu Hartford vršila skupna seja obeh unij AFL in CIO. Določeni so trije dnevi za posvetovanje. Na dnevnem redu bo proglasitev združenja unij AFL in CIO.
V	Floridi gre proces združevanja počasi. Napoveduje se, da se bodo v Floridi držali zadnjega termina, da bo prišlo do združitve tekom dveh let, vsaj pa do konca decembra 1957.
V	Kansasu so bolj živahni. Dokončane so priprave za skupni občni zbor AFL in CIO, ki se bo vršil dne 12. maja v Hutchin-sonu. Za združitev ni nobenih ovir.
V	Kentucky so postavili skupni odbor unij AFL in CIO. Ta skupni odbor je informiral unij-sko organizirano delavstvo, da je vse pripravljeno, da pride do združitve AFL in CIO in 9a ni ne programskih, ne tehničnih zaprek.
V	Minnesoti so vodstva delavskih unij AFL in CIO zagotovila centralo v New Yorku, da do združitve gotovo pride še tekom leta 1956.
Skupni odbor, ki naj izvede ja, kateregp, hočejo prisiliti, da vkljub svoji srčni bolezni zopet kandidira. Republikanci hočejo prav v zakonski obliki povedati ameriškemu volilcu, da je njihov predsedniški kandidat bolan.
Ameriška ustava daje izredne pravice predsedniku republike.
predsednika imenuje celo "predsedniška ustava." Kjer ni totalitarnih režimov in ustav, nima noben državni poglavar toliko pravic po ustavi, kakor ameriški.
Ameriško delavstvo opozarja kongres, da ustava kot taka ne zahteva, da bi vse posle opravljal predsednik republike, lahko jih prenese na druge, toda zadnja odgovornost za vse pade le na njega, ki je odgovoren ameriškemu ljudstvu. Zato ga je tridi volilo.
Amerika je rastla ravno radi tega, ker ljudstvo voli predsednika, kateremu daje veliko oblast, pa tudi veliko odgovornost.
V Ameriki ne rabimo nobenih ruskih Rasputinov, nobene diktature izven predsedniškega urada. Ameriškemu ljudstvu je neposredno odgovoren predsednik sam, njegova avtoriteta se ne sme zmanjšati. Tudi republikanci naj vedo, da mora kandidirati iz njihovih vrst le tak človek, ki je tuii fizično ^ovolj močan, da bo lahko nosil vsa bremena Bele hiše, četudi so še tako težka.
Če bi prišlo do imenovanja administrativnega podpredsednika, bi to imenovanje rabilo pritrditev senata, pa bi se začela politična borba o tej osebi, s tem pa bi se škodovalo ugledu predsednika samega. Administrativni podpredsednik bi bil itak namestnik predsednika republike.
Ce naj pade ugled ameriškega predsednika, bi bil ta korak usoden za ameriško javno politično mnenje, ki hoče na čelu republike moža, ki res vodi republiko. Samo tako je bilo mogoče, da so veliki ameriški predsedniki z veliko častjo in oblastjo dali ameriškemu Švljenju pečat
Zunanji svet jo radi teh pravic' svoje osebnosti.
PRIMERA MED RUSIJO IN AMERIKO
^anin, je razposlal vsem dr-
Južne Amerike okrožnico, kateri ponuja .prijateljstvo ,®yjetske zveze. V južno ameri-republikah naj se položaj da bodo te republike g	'sedanjo Sovjetsko zvc-
izmenjale poslanike, pa W ^ ® prišlo tudi do trgovinskih Sodb, torej do izmenjave bla
^^ Washingtonu so danes po da je vladi znana ta
Sovjetska zveza je izdelala nov gospodarski načrt, ki naj se v praksi izvede do leta 1960. Nas zanima, kaj je z rusko produkcijo jekla. Rusi trdijo, da je znašala ta produkcija v letu 1955 45 milijonov ton. Produkcija jekla v Ameriki je znašala v letu 1955 106 milijonov ton, kapaciteta pa je 120 milijonov ton.
Rusi napovedujejo, da bodo v letu I960 producirali 68,300,000 ton jekla. To bi pomenilo, da bi Rusi dosegli ameriško produkcijo od danes nekako po dvoh tretjinah, ko gre za jeklo. Sovjetska zveza je danes v produkciji jekla prva za Združenimi država nn i.
Sovjetska zveza je v posesti atomske energije, g to energijo proizvaja električno silo. Atomska energija^ elektrarno, s kapaciteto pet tisoč kilovatov. V letu 1960 bo ta kapaciteta znašala 150 <3® 200 tisoč kilovatov, gonilna sila pa bo atomska
okrožnica in so dali komentar, da Bulganina in njegove nove politike v Južni Amerild д; podcenjevati, četudi je sedaj vpliv Združeidh držav doli na jugu zelo velik.
NEMŠKI STRASTI PO NASLOVIH JE ZADOŠČENO
V Ameriki je pri občevanju z ljudmi glavno ime. Ali si Joe, John, Bob ali karkoli, z imenom se predstavljamo. Pri Nemcih je močnejši priimek, pa še posebni naslov, če ga kdo ima. Če je kdo plemenit, ne bo nikdar pozabil na svoj plemiški stan. Nemško plemstvo se začne od spodaj navzgor s "von." Kadar pridejo skupaj visoki državni uradniki, se obmetavajo z naslovi. Med Nemci se sliši tudi na primer, da je kdo "višji "podpredsednik," ali najvišji predsednik in podobno. Nemci so udarjeni na osebne naslove.
Zadnja vojna je pobrala precej moških in v Nemčiji so Nemke številnejše od Nemcev. Posledica je ta, da so mnoga nemška dekleta zaskrbljena, če bodo namreč dobile ženina. Kri je kri in pod kožo smo vsi krvavi. Število otrok, rojenih Izven zakona, gre v sto tisoče, tudi tistih, katerih očetje so bili francoski, angleški in ameriški vojaki.
Nekaj je bilo Nemkam, katerih usoda bo najbrže ta, da bodo ostale samice, le treba dati, da bo njihovi strasti po naslovu končno le zadoščeno. Poročeni Nemki se mora reči Frau, slovensko gospa; neporočena ostane Fraulein, po slovensko gospodična. Pa je žapadno-nemšlđ parlament sprejel zakon, da se vsako Nemko; poročeno ali neporočeno, lahko naslovi s Frau—gospo.
VOLILNI BOJ BO ZELO UMAZAN, PRAVI BENDER, KER SE BO IZRABUALA BOLEZEN EISENHOWERJA
ENAKO DOHODKOV IN IZDATKOV; KAJ PA ZNIŽANI DAVKI?
WASHINGTON, 16. januarja—Predsednik Eisenhower je predložil kongresu federalni proračun za leto 1956-1957. Po tem proračunu se bodo federalni izdatki gibali med 65 in pol milijarde do 66 milijard. Letošnje proračunsko leto bo izkazalo nekaj prebitka; enako proračunsko leto 1956-1957. Federalni javni dolgovi znašajo 280 milijard dolarjev. Eisenhower je predlagal, da naj se začne z delnim odplačevanjem federalnega dolga, ne pa z znižanjem davkov.
Kongres v Washingtonu bo"*""
energija. In primerjava z Ameriko ?
Ameriška komisija za atomsko energijo je napovedala, da bomo imeli v letu 1957 nekaj elektrarn, katere bo gnala atomska energija, produkcija pa bc 60 tisoč kilovatov. V Ameriki gre za finančno stran tega vprašanja. Uporaba električne sile je s sedanjimi produkcijskimi načini in stroški poceni, če pa naj bo gonilna sila atomska energija, bi bila električna sila dražja.
V zapadni Evropi silijo z uporabo atomske energije za produkcijo električne sile. Tam se bližajo prvič koncu zalog premoga, nimajo na razpolago dovolj drugih gonilnih sil, pa so izračunali, da bi bila električna sila, producirana po atomski energiji, cenejša.
Rusi tudi računajo s tem, da bo okrog leta I960 samo v industriji zaposelnih 55 milijonov delavcev in delavk. Tako bi se pri bližali ameriškemu stanju industrijskega delavstva od danes. Ko gre za ruski standard življenja, naj tudi omenimo, da ima novi gospodarski načrt, ki naj velja pet let, pred seboj višje delavske mezde.
Direktorij A.J.C.
Redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Vabi se vse direktorje, da s^ gotovo udeleže.
■ (
40-letnica zakona
V	nedeljo, 8. januarja sta poznana Mr. in Mrs. Frank in Louise Godič iz 935 E. 90 St. slavila 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Mr. in Mrs. Godič sta dolgo let vodila gostilno. Sorodniki in prijatelji jima želijo vso srečo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala zlato poroko.
Dinarji ostanejo po starem
V	zadnjem času je bilo čuti govorice, da namerava Jugoslovanska vlada napraviti spremembo pri menjavi dolarja za dinarje, in sicer namesto 600 dinarjev za $1.00, zopet po 300 dinarjev. Kakor nam poroča Mr. August Kollander, je prejel uradno sporočilo iz Ljubljane, da bo banka tam plačevala še naprej po 600 dinarjev za $1.00, to je domačinom, katerim pošiljajo svojci iz Amerike dolarje za darila, turisti, ki pridejo v Jugoslavijo na obisk, pa bodo dobivali poslej po 400 dinarjev za vsak izmenjani ameriški dolar.
Slovenska trgovina
V	newburški naselbini je pred nedavnim otvoril Frank Skabar ml. trgovino, katero vodi pod imenom Skabar Beverage Store, in se nahaja na vogalu E. 116 St. in Union Ave. V zalogi ima vedno fino pivo, vino in vsakovrstno mehko pijačo in na željo tudi dostavi naročila na dom. Frank je sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Skabar st. iz 22801 Ivan Ave., ki sta aktivna pri društvih in A.J.C. na Recher Ave.
razpravljal o dveh zakonskih predlogih, ki naj razbremenijo predsednika republike. Republikanci hočejo na vsak način, da Eisenhower znova kandidira. Da pa ne bo preveč obremenjen, naj se ustanovi posebni urad administrativnega podpredsednika, ki bo v zadnji inštanci podpisoval za 40 od 64 federalnih uradov; to dolžnost je imel do sedaj predsednik republike, poslej pa naj ta dolžnost pade na posebnega administrativnega podpredsednika.
Drugi zakonski predlog pa zahteva, naj se postavi posebna komisija, ki bo prevzela nase mnogo opravkov, ki jih vrši predsednik republike. Predsednik republike naj prenese večino upravnih poslov na to komisijo.
Ohijski senator Bender je napovedal, da bo letošnji volilni boj umazan. To pa radi tega, ker da bo slo v volilni agitaciji za izrabo bolezni Eisenhowerja, ki da bo na vsak način zopet kandidiral. Bolezen v propagandne svrhe, to ne gre, prav senator Bender.
Delavsko stališče
Republikanski kongresniki so tisti, ki so stavili oba zakonska predloga, kako razbremeniti predsednika republike. Mislili so ravno na osebnost Eisenhower-združitev, so postavili tudi v Michiganu. Še tekom meseca januarja se bo ta odbor sestal na skupni seji, da pripravi vse potrebno za končno združitev.
V	Missouri so šele v pripravljalnih delih, da sestavijo skupni odbor, ki bo šel na delo za končno združitev unij AFL in CIO.
Tudi v državi Nevr Jersey pripravljajo skupni odbor za isti cilj, vodstva unij pa priznavajo, da imajo odpraviti še nekatere tehnične težave.
V	državi New York pripravljajo skupni odbor, ki naj pripravi tla, da bo prišlo do občnega zbora unij AFL in CIO^ na občnem zboru pa bo proglašena združitev.
V	Oregonu napovedujejo, da bo pot do združitve unij AFL in CIO hitra in gladka. V Oregonu so vse delavske unije itak delale skupno- in ni bilo med njimi nobenega pomembnega trenja.
V	Tennessee se bo ali koncem meseca marca, na vsak način pa v prvih dneh meseca aprila vršil občni zbor AFL—CIO in proglasil združitev.
V	Texasu gre počasi. Delavske unije AFL in CIO se sklicujejo na centralo AFL—CIO, katere izvršilni odbor se bo sestal meseca februarja v Miami Beach in dal potrebne direktive. Po teh direktivah se bodo ravnale tudi delavske unije v Texasu.
Unije države Washington so napovedale, da bo prišlo do združitve najkasneje poleti 1956.
V	Wisconsinu enako čakajo
kakšen bo, kot pravijo, nadaljni razvoj. Ni še nobenega datuma, ko naj se vršijo občni zbori dosedanjih delavskih unij, pa naj proglasijo združitev.
Mruževanje naleti na dve težavi. Prvo je kaj s premoženjem dosedanje unije, drugo, kaj z uradniki dosedanjih unij.
Elitna delavska unija strojnih delavcev, ki ima okrog 900,000 članov in je ena najstarejših, bo imela v Washingtonu svojo lastno palačo. Stavba bo pripravljena za vselitev koncem meseca februarja. Stavba ima deset nadstropij, štiri spodnja se bodo oddajala v najem, ostalih šest nadstropij pa bo unija rabila za svoje poslovne prostore.
SMRT POBRALA JUNAKA
Letalski major Lonnie Moore, star 36 let, je stopil v letalsko službo že v zadnji svetovni vojni. Izvršil je bil mnogo poletov in je bil dvakrat sestreljen; obakrat se pe rešil vojneća ujetništva. Letalec Moore se je udeležil vojne na Koreji, kjer se je enako proslavil, da je bil izbil več sovražnih letal. Z nasprotnikom se je v zraku pomeril več kakor stokrat in sestrelil deset lovskih letal. Ko je na vojaškem letališču v Floridi poskušal novo lovsko letalo, je letalo nekaj sekund po odletu eksplodiralo in majorja Moore pod seboj pokopalo. Moore je bil doma iz Texasa.
$5.700 ŠKODE RADI CIGARETE
Na 4073 E. 139 Street je zgorela enonadstropna hiša. Nastala škoda je bila ocenjena na $5,700. Eden od stanovalcev, William Nikel, je priznal, da je kadil, ko je iz garderobe v steni jemal ven obleko. Verjetno je od cigarete kaj gorečega odpadlo, kar je povzročilo ogenj, ki se je iz stene, kjer je garderoba, hitro širil po poslopju.

1
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so prijazno vabljene, da pridejo na redno sejo v sredo zvečer v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 7.30 uri.
Zopet doma
Poznani aktiven društvenik Mr. Frank Zorich se je 30. decembra povrnil iz bolnišnice in se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo na domu na 6404 Carl Ave. Lepo se zahvaljuje vsem, ki so ga obiskali na domu ali v bolnišnici, kot tudi za pozdravne kartice in cvetlice. Posebno se zahvaljuje članstvu društva Slovenec št. 1 S.D.Z. in George Washington št. 180 A.B.Z. za dar, ki mu bo ostal vedno v spominu. Obiski na domu so zaieljeni, mi mu pa želimo, da bi kmalu zopet ozdravel.
LOUIS LEV AR
Po 18-mesečni bolezni je preminil Louis Levar, star 73 let. Doma je bil iz vasi Dolenje jezero pri Cerknici, kjer zapušča dve sestri, Marijo in Francko ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 52 let. Bil je mizar, zadnja leta pa upokojen.
Zapušča štiri otroke: Louis ml. v Wickliffe, O., Mrs. Alvina Paholke v Muncie, Ind., Herman v San Francisco, Calif., in Albert, tri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški
oder nocoj ob sedmih.
#
JACOB DOLES
V petek popoldne je preminil Jacob Doles, ptar 74 let, ki je nad 30 let bival pri Mr. in Mrs. Frank lic na 19031 Renwood Ave. Doma je bil iz vasi in fare Hrenovica pri Postojni, kjer zapušča brata Franceta in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 40 let in tu ne zapušča ožjih sorodnikov. Pogreb, za katerega sta skrbela Mr. in Mrs. lic, se je vršil včeraj popoldne ob treh iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Hillcrest pokopališče.
JOHN KLINC
Snoči so Oražmove sestre, ki vodijo slaščičarno v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., prejele od Mrs. Agnes Krašovec, ki s svojim možem Dominikom vodita znano letovišče Christiana' Lodge v Edwardsburg, Ind., te-lefonično sporočilo, da je tam nagloma preminil za srčno hibo John Kline. Doma je bil iz vasi Kompolje pri Dobrempolju. Pri družini Krašovec je bival nad 20 let. Tukaj v Clevelandu zapušča
več sorodnikov in prijateljev.
#
Smrt v domovini
Mr. John Galič iz 977 E. 77 St. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 8. januarja umrl ljubljeni oče Miha Galič, ki je dočakal visoko starost 91 let, tri mesece in 11 dni. Bival je v vasi Veliki Cirnik, fara Velika Dolina na Dolenjskem. Umrl je po kratki bolezni. Pokopan je bil 10. januarja kraj svoje pokojne žene na pokopališču sv. Križa. V stari domovini zapušča dva sinova, Miho in Toneta, hčer Ano in več sorodnikov, tukaj pa sina Johna in več sorodnikov. Bodi pokojniku lahka domača zemlja!
Iz bolnišnice
Iz University bolnišnice se je vrnila na svoj dom Dorothy Strancar iz 15900 Holmes Ave., ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje za obiske, cvetlice in voščilne kartice. Prijatelji jo lahko sedaj obiščejo na domu.
STRAN 2
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) __________________________________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) ...................... . _ _
For Three Months — (Za tri mesece) ________________________________________
- $10.00 ... 6.00 .... 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto) _____________________________
For Six Months — (Za šest mesecev)
For Three Months — (Za tri mesece) .................
........-$12.00
------ 7.00
....... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VEČINA NAJ ODLOČI!
Mi Slovenci v Ameriki, kakor tudi v starem kraju, smo navezani na organizacije. To so problemi malega naroda, ki se mora zavedati, da je le v skupnosti moč. V skupnosti nekaj zmoremo, to je bilo tudi načelo prvih slovenskih naseljencev v Ameriki. Pa se sedaj vprašajmo, ko gre za naša društva, kdo pa naj odločuje v teh društvih in pridemo do vsakodnevnega zaključka, da VEČINA. Če gre končno za glasovanje, ali za uradnika, ali za kak drug predlog, večina naj odloči.
Zdravniška veda trdi, da se med sestavinami našega telesa bojuje med milijoni raznih telesc, tudi boj za večinski princip. Večinski princip bi bil torej nekaj popolnoma naravnega. Večini se pokoravamo.
V slovenskem življenju tu pri nas v Ameriki, kakor v starem kraju, smo se večkrat razgovarjali o tem, da če je v družini veliko otrok, katerega otroka ima mati najraje. *Ali tistega, ki je bil zadnji rojen, prvorojenca, ali tistega, ki najbolj potrebuje pomoči? Ali so čuvstva deljena? Znana je pripovedka o štorklji, ki je srečala lovca, ki je šel na lov na štorklje, pa se je med štorkljo in lovcem razvilo neko pogajanje, kaj naj lovec strelja. Štorklja je rekla lovcu, naj s kroglo ne pogodi najlepše mlade štorklje. Lovec je štorkljo ubogal in pogodil najgršo štorkljo mladiča, pa ko je štorklja mati videla lovski plen, je zavpi-la: "Ti si pogodil mojega otroka!" Lovec ji je odgovoril, da mu je bila ona sama naročila, naj ne pogodi najlepše štorklje. Vendar—ker je bila pogodena štorklja njen otrok, je bila za mater štorkljo najlepša, ker je bila pač njena!
Governer vsake države naše republike je vrhovni predstavnik vsega ljudstva. Tudi ljudstvo v državi, kakor v republiki, je ena velika družina.
Predsednik ameriške republike je vrhovni predstavnik vsega ameriškega ljudstva. Skrbeti naj ima za koristi splošnosti, pa tudi posameznika. Kjer je demokracija kot tu pri nas v Ameriki, odločuje večina. Kjer je diktatura, tam odločuje diktat—povelje. Tam ni svobodnega večinskega izraza, tam ni mogoče uvel jati naše demokratsko pravilo, da naj večina odloča.
Governer Frank Lausche se je v svojih odgovorih na programu "Meet the Press" dotaknil tako političnih, kakor unijskih bossov. Frank Lausche kot izredno politično nadarjen človek, kot Amerikanec v duhu ameriške ustave do kosti prežet ideje svobode, je izšel iz delavne družine, vsled svoje zmožnosti pa šel od tolmača na sodišču do pravnika, do sodnika, do župana mesta Clevelanda, in končno do governer j a države Ohio. Če bi bil Frank Lausche šel v druge poklice, bi se ga gotovo držala tudi kot glavnega predstavnika države Ohio, vsaj senca tega poklica. Povdarjamo, da je Frank Lausche prežet ideje ameriške svobode. Nekaj pa se je le spremenilo. Če bi bili ameriški delavci še vedno izpostavljeni tej absolutni svobodi, potem bi se jim godilo, kakor se jim je godilo, predno so se uveljavile delavske organizacije—delavske unije. V teh unijah pa je enako uveljavljen princip "naj odloči večina." V delavskih unijah gre vedno za glasovanje in večina odloči, ali naj gredo na stavko, ali naj sprejmejo novo delovno pogodbo. Preko tega dejstva danes ne more iti nihče, niti v Ohio, niti v republiki.
Da je neki "boss" v, politični organizaciji demokratske stranke v Clevelandu, ki hoče diktirati, to je gotovo dejstvo. Da je ta boss propadel ponovno in ponovno tu v Clevelandu, je tudi jasno. Sicer bi ne bilo ne Lauscheta, ne Burkea, ne Celebrezzea. Unija CIO je bila predlagala zvišanje podpore za slučaj brezposelnosti. Ta predlog je izšel cisto gotovo samo iz nekaterih glav. Pri glasovanju v Ohio, za katerega je šlo, je propadel. Vkljub temu, da zagovarjamo za delavca pravico organiziranja, v organizaciji kot taki pa glasovanje in princip, da kjer, večina zmaga, pač zmaga in naj ta sklep obvelja; vendar bomo trdili, da je v skupnem življenju za skupni dobrobit večkrat težko vprašanje, kam naj se odloči državni poglavar. Morda interesantno vprašanje: Če bi bil Frank Lausche posvetil svoje zmožnosti mnogbstransko ameriškemu tudi ohijske-mu delavcu, ali bi ne bil 'prijatelj unij in še bolj sp'ošni človek?!	L. Č. .
UREDNIKOVA POŠTA
''ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
enakopravnost
Plesna veselica v Slov. nar. domu
CLEVELAND, Ohio —Zopet bo treba sporočiti javnosti, da bo naše društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 S.D.Z. priredilo svojo plesno veselico in zabavni večer v soboto, 21. januarja v Slov. nar. domu. na St. Clair Ave.
Prijazno vabimo cenjeno občinstvo, da pride in uživa par ur veselja v naši sredi. Kaj pa tisti, ki ste bili po decern berski seji na naši domači privatni zabavi, ali se bomo zopet skupaj veselili? Councilman John Ko-vačič in Tone Petkovšek sta zapela z močnim glasom, pridružili so se jima pa tudi Joe Arko, Joe Lausin in soproga, Jack in Ursula Tutin in J. Petrič, tudi s svojo boljšo polovico. Veliko drugih je bilo navzočih, katerih imen pa ne vem, vem le, da so bili vsi zidani volje in upam, da bodo vsi prišli na veselico v soboto. Pa tudi druge svoje prijatelje pripeljite, da nas bo več.
Za ples bo igral Eddie Habat orkester, kateri vam je znan kot eden boljših. Kuharice bodo na mestu z okusnim prigrizkom, natakarji bodo pa že skrbeli za suha grla. Pridite vsi, le če vam zdravje dopušča. Sami boste imeli obilo veselja in zabave celi Večer, društveni blagajni boste pa tudi pripomogli.
Na svidenje v soboto, 21. jan. in pozdravljeni! Za društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 S.D.Z.
Loiiis Erstc, poročevalec.
V blag spomin pokojnemu Antonu Petrič
CLEVELAND, Ohio—Nemila usoda Te je iztrgala iz naročja Tvoje družine tako naglo, da kar verjeti nismo mogli. Kakor si bil mirne narave, tako si tudi mirno odšel brez slovesa.
Pogrešali Te bodo, Anton, v družini, bratje in sestra, in mnogi drugi prijatelji in znanci. Tudi pri društvu Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. je člane hudo pre-stmila vest, da Te ni več med živimi. Bil si dober društvenik, dolgoletni odbornik in odkrito povedano—dober član človeške družbe.
Spomin na Tebe ne bo tako hitro pozabljen.
John Breščak.
Dva inženirja tvegala življenje
Angleška inženii ja • Donald Fair in Thomas Hughes, oba družinska očeta, sta tvegala svoje življenje, da bi preprečila veliko škodo v atomski elektrarni. Izpostavila sta se smrtno nevarnemu atomskemu žarčenju, da sta lahko okvaro v elektrarni odstranila. Brez tega popravila bi bili morali njeno obratovanje ustaviti.
Inženirja sta opazila okvaro v tistih napravah atomske elek-trarne, kjer proizvajajo plutonij. Žarki, ki se širijo iz plutonija, povzročajo neozdravljivo rakavo obolenje v krvi in na kosteh. Inženirjema je bilo to znano. Stotinka tega žarčenja bi bila zadostovala, da bi na mestu ubila človeka, ki bi delal pri tej nevarni atomski napravi brez zaščitne obleke.
Angleška inženirja sta natanko izračunala, kako dolgo bosta morala delati. Na podlagi teh računov sta izdelala posebni zaščitni obleki in odšla v njih v nevarni oddelek elektrarne. V zgodovini atomskih raziskav.še ni znan primer, da bi se strokovnjaki izpostavili tolikšni nevarnosti. Vse osebje atomske elektrarne je napeto pričakovalo, kaj se bo zgodilo. Najmanjšo napako v računih bi bila inženirja plačala z življenjem. Vse pa je šlo po sreči. Zdravniki so pozneje ugotovili, da sta oba inženirja zdrava in da se jima ni treba bati nikakršnih posledic za zdravje. Dva tedna sta bila pod zdravniškim nadzorstvom potem pa sta spet začela v elektrarni redno delati.
Inženirja sta ne le preprečila veliko škodo, marveč tudi dokazala, da je lahko človek, seveda pod določenimi pogoji, izpostavljen nekaj časa tudi najmočnejšim radioaktivnim žarkom. To spoznanje je za znanost velikega pomena. Strokovnjaki bo pozneje izjavili, da sta bila inženirja eno minuto izpostavljena dvojni količini smrtno nevarnih žarkov. Na sebi sta imela zaščitni obleki iz plastične mase, da sta bila podobna potapljačem. Preprečila sta škodo v vrednosti 20 milijonov funtov.
valsko ne za ribje. Ker pa velja prepoved samo za prodajo na prostem, in sicer samo za meso, je branjevca oprostil.
IZ VŽIGALIC
SESTAVLJENA GLASBILA
V dunajskem predmestju Flo-risdorfu živi izdelovalec glasbil Fritz Sauerborn, ki izdeluje glasbila iz vžigalic in jih poklanja ljudem ob raznih svečanostih. Tako je nedavno izdelal iz 7300 šibic kitaro in jo poklonil Benjaminu Gighju, ko je le-ta gostoval na Dunaju. Ko je Avstrija spet postala svobodna, je Sauerborn poklonil predsedniku republike iz vžigalic sestavljene gosli. Predsednik je sicer darilo sprejel, prosil pa je Sauerborna, naj pošljć gosli dunajskemu županu za mestni muzej, da bi jih lahko videli tudi ostali državljani. Zdaj izdeluje Sauerborn gosli za direktorja obnovljene dunajske Opere.
Najstarejši viseči most v Evropi, pri Karlovih Varih na Češkoslovaškem, je bil zgrajen leta 1838. Dolgo je bil eno najznamenitejših gradbenih del v Evropi. Pozneje so ga zamenjali z betonskim mostom. V Evropi je se zdaj nekaj mostov, ki ne slone na opornikih, marveč vise na velikanskih debelih verigah. Najbolj znan med njimi je veliki viseči most, ki veže oba dela mad-' žarskega glavnega mesta Budimpešte.
ZVEZA OBLAČILNIH DELAVCEV POMAGA BEGUNCEM V Z.D.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
Krvava družinska tragedija še je odigrala ondan v japonski vasici Maoshabi. Mlad kmečki fant je pobil vso družino, potem pa si je sodil sam. Minoru Mizu-shima, star 21 let, je imel mačeho, le-ta pa 17-letno hčerko, s katero sta skupaj rasla. Kakor se zgodi v mnogih družinah, sta tudi v tem primeru roditelja sklenila, da se bosta fant in dekle poročila, ne da bi ju vprašala. Tako je fantov oče že dolgo prigovarjal sinu, naj se porodi z dekletom. Fant pa je bil za-Ijubljen v drugo in je zmeraj ooetu odgovarja], da sc Skiyoko ле more poročiti, ker jo smatra la sestro. Ondan pa je prišlo v družini do klasičnega razgovora med očetom in sinom: "Poroćš sc s tem dekletom, ali pa te razdedinimo" js zaklical oče. To je sina tako razkačilb, da je pograbil sekiro in ubil očeta in polsestro, mačeho in druge štiri člane družine pa tako nevarno poškodoval, da so kmalu umiii. Po strašnem zločinu je napravil samomor.
ZANIMIVOSTI
OPICA S С1ЈТ0Л1 SOLIDARNOSTI
V neki londonski trgovini z malimi živalmi je ušla opica iz kletke. Preden jo je popihala, je odprla še več kletk, da je z njo vred ušlo 27 belih miši, 7 papig, 2 kanarčka in 1 Hšček.
IZNAJDLJIV NOGOMETNI KLLB
Nemški amaterski nogometni klub Olimpia v Wilhenshavenu je duhovito uredil vprašanje slabega obiska nogometnih tekem. Brez vstopnine imajo odslej dostop na nogometno igrišče žene ali zaročenke, ki pridejo s svojimi možmi ali zaročenci gledat tekmo. Klub se je odločil za to po anketi, ki je pokazala, da možje in zaročenci večinoma nočejo pustiti doma svojih žen in zaročenk samih in da zato ne hodijo na nogometne tekme, vstopnic pa jim tudi nočejo kupovati, ker se jim zdi to predrago. Že prvo nedeljo po tem sklepu se je pokazalo, da je storil klub prav. Na igrišče je prišlo mnogo več moških kakor sicer.
шшМ
MKSO ALI KIBA
Na Norveškem je prepovedana prodaja mesa na prostem. Ko je ondan neki branjevec v Bergenu prodajal na stojnici ki-tovo mesa, so ga ovadili. Branjevec se je zagovarjal, češ da je kit riba, ker živi v vodi. Prodaja rib na trgu pa ni prepovedana. Tržni nadzornik pa je pravilno trdil, da je kit sesalec, sesalci pa niso ribe. Zadeva je prišla pred sodišče. Sodnik si je pomagal tako, da je izjavil, da kitovega mesa ni moč smatrati ne za ži-
Misel, da bi ustanovili splošen jezik, ki bi omogočil sporazume-vanje.med narodi vsega sveta, ni nova. Že ugledna filozofa Descartes in Leibnitz sta se za to zanimala. V osemdesetih letih minulega stoletja je Johann Schleier sestavil jezik "vola-puk," ki je vzbudil veliko zanimanje, "ni pa se ohranil. Pozneje je varšavski zdravnik Zamenhof (1895-1917) sestavil esperanto (v tem imemi je vsebovan romunski izraz za upanjeT. Ta jezik na svojemu namenu dokaj ustreza, ker je čist in preprost. Esperanto ima samo 16 slovničnih pravil. Zamenhof je vzel iz najbolj znanih jezikov najbolj podobne korene besed, ki jih je pisal fonetično. Tem korenom je dodajal končnice, ki pokažejo, ali gre za samostalnik, glagol, pridevnik itd., ali je glagol rabljen v sedanjem, preteklem ali bodočem času. Samostalniki se končajo na o, pridevniki na a, glagoli v nedoločniku na i, v se-danjiku na as, v preteklem času na is, v prihodnjem na os.
Združeni oblačihii delavci Amerike (ACW) so pričeli v zvezi z moško oblačilno industrijo uresničevati %črt, po katerem nudijo delo ir_ možnost novega življenja v Združenih državah italijanskim krojačem in njihovim družinam, ki so morali zapustiti domačijo bodisi zaradi vojne, poplav ali političnih sprememb.
Nedavno je prispela z letalom prva skupina beguncev—38 moških krojačev z družinami. Posebni odbor ACW iz New Yorka jih je toplo sprejel na posebnem pozdravnem večeru. Skupina predstavlja prve krojače med kakimi 1,000 begunci, ki bodo po načrtih zveze s približno petdesetimi oblačilnimi industrijami z newyorškega področja prišli preko morja z letali.
Pri načrtu sodelujejo še Katoliška dobrodelna konferenca, Program za pomoč beguncem zunanjega ministrstva Združenih držav in Medvladni odbor za evropsko doseljevanje. Sprejema novodošlecev so se udeležili predstavniki vseh omenjenih organizacij.
Poleg človečanske strani bo imela praktične koristi od načrta v prvi vrsti oblačilna industrija v New Yorku, ki je v zadnjih letih zaradi smrti ali odhoda v pokoj izgubila mnogo krojačev.
Begunci imajo zagotovljeno delo pri delodajalcih, ki so v pogodbenem razmerju z zvezo. ACW je po svoji strani pristala, da jih bo takoj sprejela v zvezo in določila zanje za začetek posebne znižane prispevke. Doseljenci bodo delali za običajno ustaljeno mezdo, deležni pa bodo tudi vseh ugodnosti, katere bo izposlovala zveza pri morebitnih pogajanjih.
Begunci, od katerih jih je večina Italijanov, ali pa so italijanskega izvora, so iz Italije, Jugoslavije in Severne Afrike. Prve občutke v novem svetu je sredi nasmejanih obrazov gostiteljev najbolje označil Antonio De I^o iz Barija, ki je prišel sem z ženo Rozo in hčerkama Marijo in Gildo.
De Leo je omenil črne vojne
dni in trdote, ki so jim sledile, potem pa je rekel: "Ce se zgodi kaj podobnega, se človeku zdi, da je kar prerojen. Vse se mi zdi kot pravljica."
V imenu Programa za pomoč beguncem zunanjega ministrstva je doseljencem v imenu vlade Združenih držav zaželel dobrodošlico podnačelnik Pierce J. Gerety. Dejal je, da novodo-šleci niso edini, ki imajo koristi od tega načrta.
Omenil je, da koristi njihov prihod v Ameriko tudi Italiji, ker pomaga preostalim doma, da pridejo lažje do dela. Korist pa imajo tudi Združene države, ki bodo tako prišle do izurjenih obrtnikov. S tem bo pomagano oblačilni industriji, ki je občutila pomanjkanje te vrste delavcev. Predvsem pa bo načrt brez dvoma povečal prijateljske odnosa je med Italijo in Združenimi državami.
Za prevoz beguncev je poskrbela Državna katoliška dobrodelna konferenca (NCWC) z Medvladnim odborom za evropsko doseljevanje. Katoliška dobrodelna organizacija je poskrbela tudi za začasna stanovanja.
Pričakujejo, da se bodo novo-došleci morda lahko kmalu preselili v moderna stanovanja, katera ima v načrtu zveza. Delali bodo za plače, katere je dogo-govorila zveza in bodo preko zveze zaščiteni za primer nesreč, bolezni in starosti.
Common Council.
S SREBRNIKI TLAKOVAN HODNIK
Neki švicarski industrijec, ki je nagrabil po vojni toliko denarja, da ne ve, kam z njim, je dal dohod k svoji vili tlakovati s srebrniki. Dolgo je zbiral srebrne kovance po 5 frankov, da jih je zbral dovolj približno za 4 m- tlaka. Tako ima dohod do vile tlakovan s srebrniki, vrednimi 67,740 švicarskih frankov. Zdaj bo moral menda najeti nekoga, ki bo stal noč in dan pred vilo na straži, da mu tatovi ne bi ukradil srebrnikov.
Zdravju in življenju nevarno meglo hočejo pregnati iz Londona
CEMU SLUŽI ŽIVALIM KEP?
Riba, ki živi v vodi, uporablja rep za gibanje. Z naglim vijuganjem repa se riba odriva naprej, kot to često delajo ribiči z veslom, ki ga imajo zadaj na čolnu in veslajo z njim levo in desno.
Krokodil je žival izredne moči in velike požrešnosti. Ima debel, trd in nenavadno močan rep. V borbi z močnejšim sovražnikom, kot je na primer lev, pomaga krokodilu rep, da ga premaga.
Detelj se naslanja z repom na deblo, medtem ko s kljunom udarja po skorji debla. Ko za-i bodo krempeljce v skorjo in se nasloni na rep, se detelj lahko varno giblje z gornjim delom telesa.
Fabanov rep pa v nasprotju z detelovim ne služi za kako praktično korist. Detlu rep tako rel^oč pomaga živeti. Pri fazanu pa je rep samo v okras. Toda priroda ni ustvarila ničesar po nepotrebnem, tako ima tudi fazanov rep svoj pomen. Z njim fazan privablja samice.
Klokan ima zelo elastičen rep. Le-ta mu pomaga, da z njim klokan laliko odskakuje. V borbi z drugimi živalmi se klokan nasloni na rep in tako je telo bolj okretno.
V mračnih tednih zime 1952-1953 je zahteval zloglasni "smog" ali "fižolova juha," kakor imenujejo nekateri ta dim, nad 3000 človeških žrtev. Od takrat se poseben odbor bori proti temu londonskemu zlu. Strokovnjaki angleške zdravstvene službe so že zdavnaj ugotovili, da bi londonska megla ne bila tako nevarna, da se ne pomeša z njo dim, ki se noč in dan vali iz tisočerih dimnikov. Tako nastane zloglasni "smog." Vsak Lon-dončan bo moral po novem zakonu, o katerem že razpravlja parlament, plačati 200 do 500 funtšterlingov denarne globe ali pa ga bodo obsodili na ustrezno zaporno kazen, če se bo iz njegovega dimnika kadilo.
Odbor za boj proti dimu je najprej prepovedal kuriti z mastnim premogom. Lastniki hiš bodo deležni vsestranske denarne podpore iz javnih sredstev, da bodo zamenjali peči in štedilnike s sodobnimi električnimi napravami. Od leta 1960 naj bi v Londonu kurili in kuhali samo še na phn in elektriko.
Posebno pozornost je posvetil odbor tudi parnim lokomotivam, iz katerih se vali dig: še bolj kakor iz dimnikov. In ta dim tudi bolj smrdi. V zgodovini prava se obeta v Angliji nekaj posebnega. Tri parne lokomotive se bodo namreč morale v kratkem "zagovarjati" pred sodiščem. Njihov zastopnik bo predstavnik pristojne angleške prometne
družbe. Sodišče bo obravnavalo odgovornost za dim, ki se vali iz teh lokomotiv. Ta proces vzbuja temvečje zanimanje, ker Spodnji dom prav zdaj razpravlja o tistem zakonu, ki naj bi London dokončno rešil z dimom pomešane, zdravju in celo življenju nevarne megle.
Leta 1960 se torej prebivalcem Londona ne bo več treba pritoževati, da zloglasna londonr ska megla ogroža njihovo zdravje in življenje. Nastopil pa bo tudi konec stare angleške romantike ognja v kaminu. Ta ogenj sodi že stoletja med nepogrešljive sestavne dele udobnih stanovanj tradicijam podvrženih angleških družin. Večerno kramljanje pri kaminu je nekaj, kar bodo angleške družine zelo težko pogrešale. Pozno v noč plapolajo plamenčki v stotisočih kaminih, iz njih pa se vali skozi dimnike dim, ki znatno pripomore, da postane londonska megla neznosna in nevarna. Kramljanja pri kaminu bo torej v Angliji konec. -
Pristojne oblasti so angleškim arhitektom naročile, naj grade nove hiše tako, da bo moč v njih kuriti in kuhati samo na elektriko ali plin. V londonskem de,-lavskem kraju Hackney so že zgradili dva enajstna(^stropna stanovanjska bloka, ki imata peči in štedilnike na elektriko. Oblasti so se namreč sklenile boriti proti dimu dosledno in neizprosno. Zato čaka tudi tri parne lokomotive stroga obsodba.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
PRIČEVANJA O SREDNJEVEJKI ETIOPIJI
Nevarnost pred vdori islama, v kateri so se znašli v boju na življenje in smrt z njim etiopski vladarji srednjega veka, je mnoge napotila, da so iskali pomoč na Zahodu. Islamske državice so nastale ob pomoči Meke in Me-dine v 15. stoletju v vsem zahodnem delu sedanje Etiopije, so s spremenljivo srečo napadale to edino krščansko deželo v tem delu sveta. V 16. stoletju so dosegle premoč, ki je ogrožala tudi sam obstoj Etiopije. V tej stiski so se obražali etiopski vladarji predvsem na rimsko kurijo, da bi jim pomagala v boju proti skupnemu sovražniku, ki je čedalje bolj pritiskal na Evropo.
Rimska kurija pa je hotela te poizkuse zbliževanja in etiopsko stisko izkoristiti, da bi si pridobila etiopsko pravoslavno Cerkev, in jo spravila v katolicizem.
Toda to ni bila politika Rima samo nasproti Etiopiji, čedalje večja nevarnost pred Turki je napotila rimsko kurijo, da je skušala izkoristiti ta položaj, da i Spravila vzhodne Cerkve zno-va pod vpliv Rima. Tako je papež Evgen IV. leta 1440 sklical v Firenci cerkveni zbor, katerega naloga je bila doseči združitev vzhodne in zahodne Cerkve, i^ako razpoloženje za združitev upostaviti tudi na z odu, vendar pa do nje ni pri-so. Na področju vzhodnih Cer-va se je namreč kmalu dvignil val nezadovoljstva proti tistim, 1 so združitev zagovarjali in ki zato obdolžili kot izdajalce vere. V spisih tega cerkvenega zbora se je ohranil dokument o izjavi enega izmed dveh Etiop-cev, ki ju je bil etiopski cesar ieara Jakob poslal na zbor. V tej izjavi je rečeno, da je cesar pripravljen vključiti etiopsko erkev v rimsko in tako vzpo ® fl-Viti združitev kristjanov. *
Odtlej se rimska kurija ni več nehala zanimati za usodo Etio-Pije in predvsem skupaj s Portugalci, ki so takrat prodirali na Vzhod in ga kolonizirali, je sku-sala spraviti etiopsko pravoslav-3e pod vpliv katolicizma.
Cim večja je bila navarnost P^"6d islamom, tem bolj so se etiopski vladarji zatekali za po-^oč na Zahod. Ker so bili Portugalci takrat gospodarji vzhod-morij, so se etiopski odposlanci obrnili predvsem na portugalski dvor, preko njega pa tudi na rimsko kurijo. Etiopski cesar je ponudil Portugalski suverenost med obalami Rdečega ^°Па, da bi si tako pridobil zaveznike. V Indiji, portugalski po-®®sti, je vladal takrat mogočni podkralj Indije Alburkerke, eden ^ajvečjih kolonizatorjev vseh casov. v daljni portugalski ko-oniji je imel neomejeno oblast.
v najem
Etiopskega odposlanca sploh ni hotel pustiti naprej. Šele čez tri leta se je odposlancu posrečilo priti na dvor portugalskega kralja Emanuela, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi, kakor tudi malo pozneje v Rimu, kjer mu je papež Leon X. sporočil, da bi bilo najboljše poroštvo za zbližanje in zvezo med Portugalsko in Etiopijo, če bi slednja prestopila v katoliško vero. Sklenili so, da bo portugalski kralj poslal na etiopski dvor odposlanstvo, v katerem bo več duhovnikov.
Odposlanci portugalskega kralja so prispeli v Etiopijo 1. 1520 in ostali tam šest let: V tem času je prišla Perzija pod oblast Turkov. Le-ti pa so v prodiranju v Evropo doživeli pred trdnjavo Sigetom prvi hud udarec. V Etiopiji se je pripravljala kampanja muslimanskih osvajalcev in malo je manjkalo, da ni za zmeraj likvidirala etiopske države in njenega pravoslavja. Poročilo o tem poslanstvu je zapustil potomcem učeni jezuit pater Alvarez. Kakšno zanimanje je bilo takrat v Evropi za Etiopije, je videti po tem, da so Al-varezovo knjigo v 40 letih prevedli v razne evropske jezike, med njimi tudi v angleščino, in da je izšla v desetih izdajah.
Alvarez pravi v svoji knjigi, da je bila Etiopija takrat na višku svoje srednjeveške moči. Kmalu pa so jo napadli in opu-stošili pripadniki islamske vere. Z velikim brodovjem se je pojavil aprila 1520 pred obalami lu-ke Masaue guvernor Indije Diego Lopez de Sekveira in prestrašil njene muslimanske trgovce,
ščansko naselje Arkiko pod zaščito etiopske oblasti, misleč da prihajajo turške galeje, ki so že takrat napadale naselja ob Rdečem morju. Masaua je bila že takrat trgovsko središče, v katerem so živeli Arabci, Grki in Indijci. Portugalci so bili prijetno presenečeni, ko so jih prisrčno sprejeli in jim na obali potrdili, da so stopili na tla cesarstva popa Jovana, kakor so na Zahodu imenovali etiopskega cesarja. Portugalcem se je odpirala perspektiva, da bi osvojili novo kolonijo za portugalsko krono in razširili "sveto vero."
Portugalci so se kmalu napotili v cesarsko prestolnico na visoki gorski planoti, pa so jih nalivi zadržali, da so se zatekli v velik samostan Bizen, ki stoji še zdaj v višini 2400 m. Samostan izvira iz 13. stoletja. Bil je zelo bogat. Na področju tega samostana pa je živelo tudi kakih 3000 revnih menihov, ki so prihajali v samostan samo na stara leta, da so v njem umirali. Temu samostanu so morali plačevati davke drugi samostani, pa tudi ljudstvo. Po cesarjevi volji je imel pravico pobirati davke na področju, ki se je razprostiralo 15 dni hoda naokrog. Vsaka vas je morala dati na 3 leta po enega konja. Kmetje pa so mu rajši dajali po 50 krav.
Tako je samostan ohranil svoj privilegirani položaj v Etiopiji in noben osvajalec si ga ni upal napasti, ker je užival velik ugled med ljudstvom. Legenda pripoveduje, da ga je ustanovil sv. Filip, ki se je najbolj bal žensk in zato je pobegnil tako visoko v nedostopne planine, da bi se ki so se zatekli na obalo, v kr- ognil grešnemu stiku z njimi.
Portugalci so sklenili vzlic nalivom in blatu nadaljevati pot. Alvarez opisuje eritrejsko gorsko planoto kot obdelano in rodovitno. Tudi v Etiopiji je našel poznčje kmetijstvo na visoki ravni kakor v takratni Evropi. V svoji knjigi pravi, da je Eritreja bogata in plodna dežela, vtem ko je zdaj pusta in kamni tna. Eritreja je bila namreč 70 let v italijanskih rokah, Italijani pa so jo zanemarjali. Alvarez trdi, da so šli Portugalci v prvem delu svojega prodiranja skozi 50 naselij, ki jih imenuje mesta. Najgloblji vtis je napravilo nanje mesto Aksun z ostanki spomenikov iz davne minulosti. V Aksunu, stari etiopski prestolnici, so ostali na cesarjev ukaz v nekakšni karanteni 8 mesecev. Tako si je lahko mesto dobro ogledal.
Na poti skozi pokrajino Tibe-re je Alvarez znova občudoval bogastvo dežele, njeno rodovitnost, lepa obdelana polja in veliko število divjadi. Vse to bogastvo in lepoto pa je uničil kmalu potem vdor pripadnikov islama. Od cerkva in dvorcev ni ostal kamen na kamnu. Cvetoča mesta so osvajalci porušili, prebivalce pobili, deželo pa opusto-šili. In takšna je ostala do naših dni, kajti Etiopija se nikoli več ni dvignila. Osvajalci so jo v njenem razvoju potisnili za več stoletij nazaj. Posledice njihovega opustošenja čuti še zdaj.
Na vsej poti sta spremljala Portugalce avtoriteta in zaščita vladarja in niso se mogli dovolj načuditi, da v tej širni deželi, kjer je prestol tako daleč, vsi veljaki in poglavarji tako ubogajo cesarja. Tega Portugalci v takratni Evropi niso bili vajeni. V nekem velikem mestu so videli^ velik trg in na njem pripadnike
malone vseh vzhodnih narodov. Alvarez trdi, da je rodovitnost zemlje v teh krajih tako velika, da lahko ena sama žetev prehrani ljudstvo skozi več let, če je le dovolj padavin in če ne pritisnejo kobilice. V mestu Maka-le je videl "industrijo soli." Etiopci pridobivajo sol že stoletja v puščavi Dankah ji, kjer je na pretek. Prevažajo jo prek Makale, kjer jo sortirajo in pripravljajo za prevoz na jug, do centralne Afrike. V Alvarezovih časih je bila sol denar skupaj s koščki železa.
Takšna je bila Etiopija v sred-jem veku. Bila je bogata, plodna, gosto naseljena, polna cerkva, mest in poslopij, v katerih je razcvetala trgovina. Največja skrb takratne Etiopije je bila islamska nevarnost, ki je grozila temu osamljenemu krščanskemu otoku v daljni gorati I Afriki. In Etiopija je takrat sprejela Portugalce kot svoje zaveznike, kot predstavnike velikega in močnega sveta, misleč, da ji bodo pomagali ohraniti neodvisnost, civilizacijo in bogastvo. Etiopci pa so se bridko zmotili. Prepozno so spoznaU, da bi se bili morali zanašati na lastne sile, da bi bili morali ubraniti svojo deželo pred osvajalci z velikimi žrtvami in krvjo, kakor so jo hranili pozneje.
Že takrat, v davnem srednjem veku, kakor tudi pozneje, je bi-1 la torej usoda Etiopije in na področju naše države živečih narodov povezana s skupnimi boji in žrtvami, s skupnim tr|)lje-njem in težnjami, kakor nas vežejo zdaj razumevanje in simpatije.
—Z Štambuk.
AMERIŠKA Ш EVROPSKA | OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno
manjši nego gornje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 ]e ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ajneriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Something or somebody down below on Chicago's Michigan Avenue IS causing bursts of laughter from John Russell, hero of TV's new adventure series, "Soldiers of Fortune," and 0. E. "Pete" Peterson, executive secretary of Kiwanis International. Russell stopped in to see Peterson during recent Chicago visit because of their mutual .interest in children. Russell suddenly caught sight of a strange ngure across the street from the Kiwanis international headquarters*. oliO N. Michigan Avenue. Let's see what they saw......



Oglašajte v - -Enakopravnosti
No wonder Russell and Peterson couldn't stop laughing. A man on a camel on ultra sophisticated Michigan Avenue! "Whatsa matter, lost?" asks officer Bill O'Brien. But wait a minute — isn't that Tim Kelly, the hero Russell portrays in "Soldiers of Fortune" riding that camel? Looks like tlie actor's »iter ego just couldn't resist a Chicago adventure too.
Please Save This List
ESTABLISHED — USTANOVLJENI 1922
MIHALJEVKH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-6152
Molimo Shranite
Ovi Cijenik
From the Magazine of Dalmatia Import-Export (Mr. Branko Pelric, Owner), we are now sending Ihc following packages, packed in Trieste and fully prepaid and insured to the last Post Office or Railroad Station. Delivery from 15 to 20 days.	/
Listen to Croatian Radio Program Every Sunday Morning - 9 to 10 A.M. - Station WJW: 850 K.C.
package f-1
$15.00
10 10 6 5 5 5
lbs. lbs. lbs. lbs. lbs. lbs.
Cane Sugar Rice
Santos Coffee Laundry Soap Spaghetti Pure Lard
package f-4
$16.00
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rico 10 pkgs. Noodle Soup 6 lbs. Santos Coffee 1 lit. Olive Oil
package f-7 -
3 lepe sobe
°"^da V najem; v bližini Rich-'ond in White Rd. Pripravno za ko	ali mladega fanta. Lah-
° dobi tudi hrano.
Pokličite __ IV 1-9196
3 sobe zgoraj
^ z Vsemi udobnostmi, Че odda v iiovoporotcncem ali dvojici starosti.
Pokličite MU 1-7326
$16.00
20 Ibs. Cane Sugar 10 lbs. Rice 6 lbs. Santos Coffee 1 lb. Ceylon Tea 1 lb. Chocolate 1 lb. Cocoa
1 lb. Can of Corned Beef
PACKAGE F-10
$25.00
10 10 10 10 6 4 Vi
lbs.
lbs.
lbs.
lbs.
lbs.
lit.
lb.
Rice
Spaghetti
Bakalar
Sugar
Santos Coffee Olive Oil Pepper, Vi lb.
naprodaj
епа Ma
hiša naprodaj
'^J^oda se bungalow hiša v oko-rovewood. 2 spalnici spodaj,
lici G
Zgoraj, lepa kuhinja, priprav-za dobro kuharico. Lepo spla-^""зпо dvorišče. Lota 50x175. ^''aža in pol. Vprašajte za Millie
^^gustin. ^Age realty
^55 east 200th street ke 1-1030
package F-13
Wl'iite Flour 10 lbs. Rice
IK®' Cane Sugar s IK ■	Coffee
K iu ■ ^-^ипсЈгу Soap
5 lbs. Spaghetti • 2 PCS. Toliet Soap 5 lbs. Pure Lard
package F-16 _
Nutmeg
$22.50
— $22.50
20 lbs. Cane Sugar 10 lbs. White Flour 10 lbs. Rice 10 lbs. Pure Lard 10 pes. Toilet Soap 6 lbs-. Santos Coffee ZV4 lbs. Cooked Ham 2 lbs. Corned Beef in Can
package f-2
$17.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 6 lbs. Bakalar 6 lbs. Santos Coffee 2 lit. Olive Oil
PACKAGE , F-5
$12.50
10	lbs.	Sugar
10	lbs.	Rice 5 lbs. Santos Coffee
5	lbs.	Pure Lard 5 lbs. Laundry Soap
package F-8 -
$12.75
5	lbs.	Rice
5	lbs.	Laundry Soap
5	lbs.	Santos Coffee
5	pes.	Toilet Soap
5	lbs.	Cane Sugar
5	lbs.	Pure Lard
5	lbs.	Macaroni
package F-11 -
$22.00
20	lbs. White Flour
10	lbs. Rice
10	lbs. Cane Sugar
10	lbs. Pure Lard
2V4	lbs. Cooked Ham
6	lbs. Santos Coffee 5 lbs. Laundry Soap 5 pes. Toliet Soap
package F-14 -
$30.00
20 lbs. White Flour 20 lbs. Sugar
10 lbs. Best Quality Bakalar 10 lbs. Rice 6 lbs. Santos Coffee 5 lit. Pure Olive Oil 5 lbs. Laundry Soap i/i lb. Black Pepper
package F-17
$12.00
10 lbs. White Flour 5 lbs. Rice 5 lbs. Santos Coffee 5 lbs. Pure Lard 5 lbs. Cane Sugar lb. Black Ceylon Tea
package f-3 -
10 lbs. White Flour 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 6 lbs. Santos Coffee 1 lit. Olive Oil 10 pkgs. Noodle Soup
package f-6 --
10	lbs. Rice
10	lbs. Macaroni
10	lbs. Sugar
5	lbs. Santos Coffee 1	lit. Olive Oil
package f-9--
20	lbs. Cane Sugar
10	lbs. Rice
10	lbs. Macaroni
6	lbs. Santos Coffee 21/4	lbs. Cooked Hani
1 lb. Black Tea . 1 lb. Chocolate
package f-12 --
$15.00
$13.50
If you want to make your own package use the following price list;
$
Pure CANE SUGAR ______________________per lb.	$ .10
Cube SUGAR (Kocke) ..................per lb.	.15
RICE Splendor . ________ ________per lb.	.15
SPAGHETTI or MACARONI _____per lb.	.15
WHITE or CORN FLOUR ..............per lb.	.10
Split PEAS (Grašak) .____________________per lb.	.20
Red BEANS (šareni) _________________________per lb.	.20
Navy BEANS (Bijeli) 1_________________per lb.	.20
LENTILS (Sočivo) ____________________per lb.	.20
BARLEY (Ječam) ________________________ per lb.	.15
FARINA (Griz) per lb.	.20
COFFEE Santos No. 1 (Green) ______per lb.	.85
COFFEE Mynas No. 1 (Green) _____ per lb.	.75
Franks CHICORY ............ . per lb.	.60
CHOCOLATE ......... ..... per lb.	.75
COCOA . ...... .J................... per lb.	.75
Black PEPPER (Zrno) ................ per lb.	1.50
Red PAPRIKA ...........................per Vz lb.	1.00
Black Ceylon TEA _____________ per lb.	1.50
CINNAMON _ ............. in sticks lb.	1.00
CINNAMON (powder) ............... per % lb.	1.00
CLOVES (Klinčiči) .............. per ¥г lb.	1.00
MLINAC za Kavu . ............. ....... ..................4.00
BAKALAR (Cod Fish) Best quality per lb.
NUTMEG (Ora&čiči) ......-................. per ¥г lb
LEMON POWDER .................. can 12 oz.
VANILLA .................________pet 10 sticks
MILK ....... ..........-.......................can 14 oz.
MILK POWDER ______22..................per lb.
NOODLE SOUP ________________________per pkg.
RAISINS (Suhice) _____________________per pkg.
Pure OLIVE OIL	.................per lit.
Pure LARD ..................................per lb.
CORNED BEEF ............. per 1 lb. (in can)
Cooked HAM . •..............per 1 kilo (in can)
SALAMI Gavrilovic Style .........per lb.
Smoked PORK RIBS (Panceta) per lb.
Smoked BACON __________________________per lb.
Perrnesan CHEESE _______________________per lb.
BUTTER ..............................; .. per 1 lb (can)
TUNA FISH in Oil.............V4 lb. per can
SALMON ...............per 1 lb. (can)
SARDINES in Pure Olive Oil __________can
TOILET SOAP - _____________________per cake
LAUNDRY SOAP .............................per lb.
TAMJAN KRUPNI _______________________per lb.
$ .60 1.00 1.00 1.00 .25 .70 .15 .25 1.00 .30 .60 2.75 1.15 .75 .60 1.15 1.10 .50 .60 .25 .15 .20 1.00
New Singer Sewing Machine No. 239 _____ ______$150.00
Nćw Electric Model with Motor _______________ $215.00
SPECIAL Industrial Machine for Tailors B.M.I. . .
Model N6. 233 Larger Cabinet ______
Table Model Cleveland No. 1 __________
$155.00 $108.00 $175.00
$20.00
$28.50
37 lbs.	Original Can Pure Lard
20 lbs.	Cane Sugar
10 lbs.	Rice
10 lbs.	Macaroni
6 lbs.	Santos Coffee
5 lbs.	Laundry Soap 5 pes. Toliet Soap
'/2 lb.	Black Pepper
PACKAGE F-15 - $20.00
10 lbs.	Rice
10 lbs.	Cane Sugar 10 lbs. Spaghetti
5 lbs.	Santos Coffee 5 lbs. Bakalar 5 pes. Toilet Soap
lb.	Pepper, Vz lb. Nutmeg
2 lit.	Olive Oil
New Electric Blanka Washing Machine........$139.00 Hoover Make Washer New Model ____________$155.00
New Electric G.E. Ironers .......$11.50 8c $15.00 Hoover Vaccum Cleaners .......$89.00 & $109.00
New German Electric Refrigerator No. 1-A $120.00 No. 1-B Larger Size ...................... ...............$150.00
Model No. 2-. $190.00; Model No. 3 .- $215.00 and Extra Large Size with Shelves in Doors - $240.00
New Philips Radios: Model DI-140, 4 Tubes .......... $43.00: Model 210-A, 5 Tubes- _______ • -.......$53.00
Model 421, 5 Tubes — $66.00; Model 233, 6 Tubes _______$69.00; Model 437 with Battery _______$82.00
New Kapsch Model Melody 605 ................. $42.00
New Model Interpret, 6 Tubes .................... $59.00
Portable "Weekend" on Battery ..........— $52.00
"Harmony" Model for 110 and 220 Volts $58.00
New Blaupvmkt, Model Bristol, 6 Tubes ______$53.00 Model Lima, 6 Tubes .................................- $60.00
Model Caracao, 7 Tubes and 5 Wave Bands, Large Size ............ . ..... ......................—$105.00
New Emund, 6 Tubes AM & FM Record ........$64.00 Emund Record Player & Radio Superior $120.00
SPECIAL PURE IMPORTED WOOLENS for Men's and Ladies' Suits and Coats with all necessary Linings, Buttons, Zippers and Thread—3Vb yards fully prepaid and delivered ................$32.00
PUCH-STEYR Bicycle -Ladies' Model 1 with tools & lights . ........$45.00; Men's . .......... $43.00
Italian Make COTTUR Ladies' or Men's No, 3 . . $44.00: Model 4 Ladies' or Men's _____________$46.50
MODEL STEYR No. 3 Ladies' ...........$48.50; Men's ...........$46.00; Special Model S5026 ........$50.00
Tires Gume za Bicikle ...................... pair $4.00 Tubes za Bicikle ...................... . pair $3.50
New Austrian and Italian Motorcycles, Bicycles, Scooter and Motor Attachments to Bicycles;
Austrian Puch Model 175 SV-Blue, Covered $405.00 Model 175 SVS Red Covered .. -..............$420.00
Model 250 SG 4 Speeds with Special Power $505.00 Extra Seats to all Models ............................ $15.00
Italian Model Tourist, 125 CC 2 Speeds______$295.00 Model 125 CC 4 Speeds _______________-........$385.00
Model 175 CC 4 Speeds.................$445.00 Model Sport CS 4 Speeds ............ $485.00
All Models fully equipped with Pump, Lights and Tool Kit.	Speed from 100 to 140 kilometers.
Extra Motors for Bicycle Attachment . . .	$78.00: (Tank, Light & Tools) 50 ccm, 1.5 HP
SCOOTER Model 53-U Delivered...... $275.00 SCOOTER Model 53 Delivered - $325.00
package f-18
$10.00
10 5 4 1
Vi Vt
lbs. Rice lbs. Cane Sugar lbs. Santos -Coffee lb. Chocolate lb. Black Tea Black Pepper
When you make your own selected package please add following amounts: For 20 lbs. $2.50; for 30 lbs. $3.00: for 4° lbs. $3.50: for so ibs. $4.50; for 60 lbs. $5,00: for 80 lbs. $6.00; for 100 lbs. for 125 lbs- S8-00; for 150 lbs. $9.00; f«' 200 lbs. $^0.00.
FOTADrnTlONA^
SELECTIONS (See next page) ^ Za veči Izbor Paketa (vidi drugu stranu)
	SPECIAL SINGLE PACKAGES	
100	lbs. Best Quality FLOUR	$11.00
100 lbs. Best CORN FLOUR (Žuto)		$11.00
50	lbs. WHITE or CORN FLOUR	$ 6.00
, 6	lbs. COFFEE and 6 lbs. SUGAR	$ 7.50
37	lbs. Can of PURE LARD .	$11.90
10	lit. Pure OLIVE OIL ......	$12.90
11	lbs. Cooked HAM in Can -	$13.90
20	lbs. Best BAKALAR	$14.00
Cooking Stoves — Zoppas; Electric with 3 Burners ... $39.50; with Roasting Oven ___
Zoppas Electric with 2 Buiners ........- $33.50; with 3 Burners and Large Oven No. 1003 . ...
Cooking Stoves with Wood or Coal, No. 14 . $55.00 No. 101 with 2 Ovens and И. W. Tank
With 2 Roasting Ovens and 2 extra Heaters and Hot Water Tank, Largo Size ............-
All Stoves delivered to the last Station without any extra charges.
Outboard Motors: Johnson 3 HP Moscona Motors: HP 3-3 .........
$280.00 $265.00
No. 5-N 5 HP Penta Motors:
$335.00; 10 HP 4 HP $335.00; 10 HP
$82.00 $115.00 ... $85.00 $110.00
$535.00 $525.00
Marine Engines: Model H-2 4 HP 1 cyl. $295.00, with 2 cyl. and 5 HP, 1000 r.p.m...........$360.00
Model H-82, 8 HP 2 cyl. with reverse gear and fly wheel. 950 r.p.m. 900 cu. cm.........................$535.00
Model H-102, 10 HP 4 cyl., 1000 r.p.m. _______$660.00 H-122, 12 HP 2 cyl., 2940 cu. cm........... $710.00
All Marine Motors are Franco Jugoslav Ports. 2 years guaranty: duty about 20% of cost.
Water Pumps for Homes and Water Wells (Cisterns); Orchard Sprayers upon request.
Portable Olivetti Typewriter .	..... $90.00 Studio or Desk Model No. 44 .._................. $138.00
Case for each model Extra $11.00 Dallape and Soprani Accordions: Cromatiche and Piano Models from 80 to 140 Bassi $85.00 to $445.00
ROUND TRIP AIRPLANE TICKET from New York to Zagreb ........$660.60: to Paris ......... $558.00
We are sending 600 DINARS per dollar via Narodna Banka to Jugoslavia.
Minimum Service Charge ........$1.50 — Manje od $10.00 neprimamo.
Možese poslati od $10.00 do $5,000.00 brez ikakove zapreke. Pošta donese novce u kuču.
Wo are the Oldest and Largest Jugoslav Agency in America and Canada. When you deal with us, you deal with a RELIABLE Company. We guarantee every order.
Please make all Checks or Money Orders to;
MIHALJEVICH BROS. COMPANY
6424 ST. CLAIR AVENUE	HEnderson 1-6152	CLEVELAND 3, OHIO
PIŠITE PO NOV OBŠIREN CENIK
STRAN 4
enakopravnost
;-----------------------...
MATIJA
Jože
_____ I ___________________________
(Nadaljevanje)
"Če si naju rešil, pa vsaj povej, kdo si!"
"Če me bosta kdaj potrebovala, vprašajta po Gedeonu!" je dejal neznanec in izginil v noč.
"Dobro sva pričela," je menil Montanarus.
"V sencih mi tolče kakor s kladivom," je potožil Kissel; "kakšnega vina so nama dali?"
"Preveč si pil," je pojasnil Montanarus; "vsak presledek v svojem velikem govdru si žalil s polnim kozarcem. Kako si boš zdaj ogledoval to lepo mesto brez luči?"
Vid ni ničesar odgovoril. Molče je taval ob zidu, nato se je opotekel in telebnil na stopnišče. Jeknil je od bolečine, Montanarus se je sklonil, ga poiskal in vzravnal. Sedela sta na kamnu v trdi temi, dokler ni stresel mini-sterijala nočni hlad.
"Pojdiva na Grad," je šklepetal sunkoma, "kornet Erberg poveljuje stražam, prenočil naju bo!"
"Pojdiva!" je dejal Montanarus. "Mestna vrata so že davno zaprta!"
Ko ju je zbudilo jutranje zvo-n jenje, se je vsa Ljubljana kopala v soncu.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MAtE
MACHINISTS
With bench v.
machine experienc _; job shop work; day work; overtime.
H & K MFG. CO.
4646 S. WESTERN
HELP WANTED COUPLE
COUPLE (Experienced) — Manage and care for 48 units, IVi rooms, nicely kept furnished apartment building. Uptown district. Salary plus apartment.
Mr. Bowers or Benson, LOngbeach 1-8833
FEMALE HELP WANTED
COOK — Experienced. References required. Own room and bath. Good salary. Apply in person to Mrs. Voorhees.
229 Lake Shore Drive
Good chance to buy BAKERY — Good location. Well established business. Selling due to illness. See to appreciate.
RAdcliffe 3-9891 or REgent 4-3461
HOUSEWORK —
Assist children, ages 2Vž, 9 months. New house. Own room. TV. North.
AMbassador 2-3519
HOUSEKEEPER — Pleasant middle aged woman, to care fqr home and child. Modem appliances, own room with TV. References.
PRescott 9-0109 10 a\m. - 4 p.m.
Need COMPETENT HOSPITAL HELP — Assistant Cook. Permanent work. Apply in person. Community Memorial General Hospital, Willow Springs Road at 51st St., La Grange Illinois.
Phone FLeetwood 2-1200 Mr. J. Smith — Between 9 and 4
............I
GORJAN
I
Pahor	i
Montanarus je bil razigran.
"Menda ti ni prav dobro, brat svobodnega duha? Kesaš se, kaj?"
"Bolje bi bilo, da se nisva ustavljala v tem gnezdu," je dejal tovariš.
"Samo še k Majdi me boš spremil," ga je vabil Montanarus, poln tihe sle, da bi že videl lepo dekle. "Tak pustež vendar še nisi!"
"Sem; saj lahko za menoj prijezdiš na Fužine."
"Tako?" se je začudil Montanarus. "Morda pa si se skesal—"
"Oprosti, moj gost si! Toda ne bi bil rad priča tvojega pretvarjanja pri siromašnem dekletu!"
Montanarus je pomislil, Vidova zbadljivka je bila zaslužena.
"Nisem kriv, če te boli glava," je dejal kratko. "Pojdiva!"
"Odšla sta v jahalnico po konja in odjezdila ob Ljubljanici na polje, koder je vodila razdra-pana, sebi prepuščena, nikdar popravljena pot. Kissel je umolknil, vrnitev ob tem času ga je težila, čim bolj se je bližal domu.
"Kako ti je, mladi orel?" je spregovoril Montanarus, ki je videl tovariševo slabo voljo. "Bojim se, da ne greš v tako svobodo, kakor bi se ti spodobila! Tvoje oko se ne sveti več!"
"Vsak ima toliko svobode, kolikor si je zna izbojevati," je odvrnil ministerijal. "Sicer sam veš, da nisva več v Nurnbergu."
Stari Kissel, mož, ki je bil vajen preprostega življenja, se res ni razveselil svojega sina. Ni mogel razumeti, ko je čul, da se je vrnil samo zaradi napovedanega cesarjevega obiska v Ljubljano. Neprijazno ga je sprejel. Njegov suhi, strogi obraz se ni hotel razvedriti vzlic šalam, ki ga je skušal sin ž njimi razorožiti.
"Ali študiraj, ali se loti gospodarstva!" ga je prijel. "Če meniš, da se boš tu zabaval, se varaš. Premalo imamo za gosposko življenje, kakršno ti gre po glavi!"
"Tudi vi ste bili mladi!" je ugovarjal sin. "Pa ste pozabili na to!"
"Kisseli niso nikdar hodili po lahkomiselnih potih," je pribijal starec; "tudi ti ne boš!"
Chicago, 111.
RESPONSIBLE Research Engineer, wife, 3 children, need 3 bedroom house. Near parochial school. In suburbs. W. of Austin. Moderate rental.
TOwnhall 3-2999
2 RESPONSIBLE Adults need 4 room, 2 bedrooms, unfurnished heated apartment. N.W. Near O'Hare Field. Moderate rental.
Mulberry 5-2982 between 8 a.m. - 2 p.m.
REAL ESTATE
100 ACRE FARM, modern home, granary and new bam. All land tillable, top condition; Highway frontage on Routes 6 and 7. 25 miles S. W. of Loop. Can be divided into 40 or 60 acre farms or used for subdivision.
Fleldbrook 9-0062
LIBERTYVILLE—Reduced $2,000. 8 rooms, 3 car garage. Modern frame. Can be 2 flats. Stoker heat 1 block N. Shore; store, schools, church. Easy possession. Sell at appraisal of $18,000.
LIbertyville 1-2482
DOLTON — 6 room Cape Cod. 3 bedrooms, oil heat, large lot, 5 years old,, $2,500 down. Full price $12!000 . Sunday Open House, 1 to 5 p.m.
14832 S. Dearborn, Dolton, 111.
Lincoln 9-8415, weekdays
COUPJE — Woman to do downstairs work and cookin. Man to do driving and outside work. — References required.
Lake Forest 3057 ШШЕ.!	Collect
LOT FOR SALE — by owner. — 56x125, Located at 83rd & New-land. — Near 79th & Harlem. Water and sewer are in.
FUlton 8-2475 Phone today
"Saj nisem zgrešil," je dejal sin s smehom, "saj sem prišel domov!"
"Da bi laže prhutal!" je trdo zavračal oče. "Naj vas to ne moti," se je obrnil k Montanaru-su; "vi ste naš gost, a Vid bo šel po zabavah šele takrat, ko bo izvršil, kar mu bom naložil! Videl bom kmalu, kakšen se je vrnil."
Mladi ministerijal se je zvijal, starec ni popustil. Vsako sinovo šalo je odbil resno, neizprosno, da se je Montanarus čudil njegovi volji. Cim trši je bil ta suhljati starec, čim rezneje je zavračal sina, tem bolj je ugajal Mon-tanarusu. To ni bilS, zadirčnost, bila je premoč človeka, ki ve, kaj hoče.
Sprejem na dvorišču je presekal Kisslov oskrbnik, ki je pri-vedel dva tlačana. Bila sta na vrvi, imela sta zvezane roke. Okrogla mreža v oskrbnikovih rokah je pojasnjevala, kaj sta zagrešila. Razdražen je pustil stari Kissel sina ter stopil pred kmečka fanta.
"Lopova!" je kipel. "Zadnjič sta srečno ušla, danes ne bosta. Mari mislita, da stari Kissel nima več moči ? Da so njegove roke odpovedale, kaj?"
Zmerjal je mladeniča, ki sta gledala s sovražnimi očmi, stresal jima je pesti pred obrazom. Vedno srditeje je vpil.
"Če se že Kissla ne bojita več, bi se bala vsaj Boga! čigava je zemlja tod okrog, čigave so vode? Kdo vama daje, da živita?"
Mladeniča sta molčala. Ne strahu ne obžalovanja ni bilo na njunih obrazih.
"Kako si ju ujel?" je vprašal starec oskrbnika.
Ta je pojasnil. Prežal je blizu Ljubljanice, kjer je vedno obilo rib. Tlačani dobro vedo za ta kraj, a so lovili tu doslej večinoma zgodaj zjutraj. Ta dva sta prišla^kakor v zasmeh—na lov opoldne. Ko ju je zgrabil, sta mu grozila, da ga bosta vrgla v vodo. Rešila sta ga dva moža, ki ju je imel skrita v gošči.
"Torej tako daleč smo že?" se je razvnemal stari Kissel. "Vesta, kako mi bosta plačala? Vesta, kakšna je kazen za ribjo tatvino?"
Tlačana sta trdovratno molčala.
Kissla je davila jeza. Stopil je k starejšemu, zgrabil ga za ramena in stresel.
"Odgovori, mrha!" je kriknil.
Mladenič se je zganil, starčeve roke so odletele.
, "Vsi imamo pravico loviti, vsi!" je planilo iz mladeniča. "Bog nam jo je dal! Bog je dal človeku oblast nad vsemi živalmi!"
"Zdaj šele vem, s kom imam opravka!" je ostrmel Kissel, ki se je tresel od razburjenja. Ozrl se je srdito, kakor bi nekoga iskal, potem pa je poklical ko-renjaškega hlapca. Ukazal mu je, naj stisne mladeniča od zadaj v svoje pesti, da se ne bo mogel zganiti, nato je velel še oskrbniku, naj prime tlačana za glavo ter jo potegne nazaj.
"Široko poglej!" je siknil starec, izdrl tanko bodalo in ga dvignil nad tlačanovo obličje. "Plačal mi boš z očmi!"
Mladenič se je sunkoma uprl z vsem telesom, da se je zamajal hlapec, ki ga je držal. Omahnila sta, pa se je hlapec takoj spet vzravnal, široko se je raz-koračil in skušal obdržati nasprotnika pokonci.
MARCH OF DIMES		
		
		
		
JANUARY 3 31		
"Glayo kvišku!" je ukazoval starec, oskrbnik pa je stisnil tlačana za vrat, da se ni mogel več ganiti.
Spet je Kissel grozeče dvignil bodalo nad mladeničevo glavo, do skrajnosti razburjen. Vendar ni imel moči, da bi udaril. Zaklel je, vrgel bodalo daleč stran in ukazal oskrbniku, naj tatu zaprejo. Nato se je obrnil k sinu.
"Zdaj vidiš, kako je!" je dejal. "Doma imaš dosti dela, drhali je treba nategniti uzdo, sicer nam bo skočila za vrat. S svojimi šalami ne boš prišel nikamor, časi so resnejši, kot si mislijo taki mladiči. Popoldne bova odjezdila na polje, da veš!"
Nič kaj vesel ni bil Vid tega ukaza. Saj bi ježa na polje še ne bila tako napačna, ko povsod cvete in brsti, ko se vse blesti v mladem soncu. Toda jezditi ob strani mrkega očeta, ki nima prijazne besede in ki povrh kakor jastreb preži nad tlačani, je vse prej kot prijetno. Saj ne
iščejo njegove misli drugega kot zle namene, prevare, tatvine in hudobnost ljudi, ki garajo vseokrog, polni sovraštva do trdih gospodarjev. Poslušati nauke o zemlji, živini in o njih, ki so k tem stvarem priklenjeni, požirati očitke, ki jih mladost noče razumeti, ustaviti pogled, ki hoče v daljavo in višino, na teh ozkih prašnih poteh, na teh siromašnih, s preperelo slamo kritih hišah, na vsem "tem tesnem prostoru, v teh majhnih razmerah, v beraški vsakdanjosti, to je bilo danes mlademu človeku težje kakor najnapomejše delo. Vse se je upiralo v sinu, greh se mu je zdelo nad prelepim dnevom, ki se je zasvetil zato, da bi ga ljudje uživali v veselju in neskrbnosti, in vendar si ni upal zoperstavljati se očetu.
"Jalovo početje!" je mrmral čemeren, starec pa ga je takoj zavrnil:
"Jalovo, a potrebno! Tudi to boš še sprevidel!"
Oče ga je pustil in šel po svojih poslih, Vid pa se ni mogel otresti zadrege.
"Popoldne boš torej sam!" je dejal tovarišu, ki se mii je zdelo vendar presmešno, da je Vid tako naglo podlegel.
"Meni ne bi prvi dan nihče ukazoval," je zavrnil Montanarus.
"Sam si videl očetovo jezo! Tak je, pa si pomagaj! Saj ga bo še kap zadela!"
"S tlačanom je bila le igra in nič več," je dejal Montanarus. "Ostrašiti ju je hotel!"
"Ne vem," je ugovarjal Vid; "kdo mu kaj more, če za tak zločin iztakne tlačanu oči? Nihče!"
"Zakaj ga torej ni kaznoval?"
"Ker bi imel človeka manj za delo! Da so zasačili starca, ne vem, kako bi opravil!"
Šla sta čez vrt do reke in nato v mlad hrastov gozdič. Vid je pocenil in preskušal mahovit prostor, poln sonca. Tla so bila suha; zleknil se je na zemljo, prekrižal roke pod glavo ter se zagledal v svetle meglice na nebu. Montanarus je sedel poleg njega.
v blag spomin
(Irupe obletnice	.
smrti na«e	I
ljubljene	| hčerke
MARY (MIKI) I ZUPANČIČ I
ki je umrla 16. januarja 1954
Dve leti je že minilo,
odkar Te več mod nami ni. žalostna so naša srca,
solze nam zalivajo oči.
"Kesaš se, priznaj!" je dejal Vidu. "Prenaglil si se bil v prelepem Nurnbergu, niz veselih dni se je nagnil v zaton. Samo tako žalostnega obraza mi ne delaj! Rajši začni borbo za svojo lastno prostost, ti, ki se boriš za svobodo sveta!"
Tovariša je bilo sram, skušal se je oprati.
"Tudi ti bi moral dajati račune, če bi danes stopil pred očeta," se je branil.
"Moral bi jih, pa jih ne bi hotel."
"Dokler imaš srebrnih liber v mošnji! A če bi bila prazna?"
"Mene to ne ukloni!"
"Glej, glej! Ali bi se pridružil žonglerjem in akrobatom ? Bi šel med kopalce zakladov? Kako bi se počutil v raztrganem plašču in s praznim trebuhom, ti, ki bi najrajši hodil v brokatu?"
"Rajši lačen in raztrgan kot poniževan!" je kljuboval Montanarus. Sonce ga je prevzelo, legel je tudi sam vznak in uprl oči v nebo. Prizor s tlačanom mu ni hotel iz spomina, mučno neugodje ga je težilo,
(Dalje prihodnjič)
6j usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost nam v trpljenje' z enim mahom spremeniš.
NA OBISK V DOMOVINO?
POMOČ SORODNIKOM? 100 Ibs. — BELE MOKE	$9.75
Paket šh 1 $12.50
10 lbs. sladkorja
Paket št. 18 $21.75
100 lbs. bele moke
10 lbs. riža Carolina) 22 lbs. sladkorja 5 lbs. kave Santos 5 Ibs. masti 5 Ibs. špagetov 5 Ibs. mila
11 Ibs. riža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket št. 2 $16.50
5	Ibs. kave Santos
10	lbs. sladkorja
10	lbs. riža Carolina
10	lbs. špagetov
10	lbs. masti
10	lbs. mila
NEMŠKI RADIO APARATI	od $35.00 naprej
BICIKLI ........................od $38.00 naprej
DINARJI NAPRODAJ! Din 1000 za $1.50 DENARNA NAKAZILA
preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 za $1
POTNIKI: Naša rojstna domovina je krasna. Kdo je ne~bi rad obiskal? če ste namenjeni tja,-se javite pri nas in preskrbeli vam bomo vsa potrebna dovoljenja ter mesto na ladji ali letalu.
BLED TRAVEL SERVICE	'„I--
Tel. EX 1-8787
Tel. EX 1-8787
VABILO NA
DELNIČARSKO SEJO
AMERICAN JUGOSLAV CENTER
KATERA SE VRŠI
dne 22. januarja 1956
na 20713 RECHER AVENUE, EUCLID, OHIO,
OD 2. URE POPOLDNE
Vabljeni ste vsi zastopniki društev in delničarji tega doma, da se te seje udeležite v velikem številu. Ta oglas naj s smatra za uradno obvestilo.
Za direkiorij A.J.C.
ANDREW OGRIN. tajnik.
L
Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru. Duša pa večno plačilo uživaj pri ljubemu Bogu.
Žalujoča
MATI, BRATA in SESTRA
Cleveland, Ohio, dne 17. januarja 1956.
Ben Franklin tells you
how to come out ahead in 1956
"Get what you can, and what you get hold;
Tis the stone that will turn all your lead into gold."
Poor Richard's Almanac," 1757
So said the Father of American Thrift almost 200 years ago. And his sound advice rings true today.
Benjamin Franklin was born 250 years ago on January 17. Besides helping to formulate the American system of government, Franklin organized the first volunteer fire company, served as the first Postmaster General, was instrumental in founding our first hospital. He invented the Franklin stove, the rocking chair, and was the first to capture electricity from the sky. All of us owe a lot to Franklin's ingenuity and his public service—can profit a lot from his practical teachings and advice.
Over 45 million Americans are putting Franklin's advice on thrift into practice by investing regularly in interest-earning U.S. Series E Savings Bonds.
S/arf your Bond-buying program today—on the convenient Payroll Savings Plan where you work, or by regular purchases Bmdt where you bank.
For the big thmgs in yoof life.
|jc ready with U. S. Savings Bonds
Tim Oi f. GoMmiMM dm ■<* PV Jbr ifSs ađvađsing. The Тгт^>У	Лстк$, for iWr
ikmation, Ле AdtnnUin^ Council
ENAKOPRAVNOST