Leto 1IL,'štev. lit V CeUu, sotoola ölte 24, sepfcmfcra 1921. Fcsliitos fyltn v [C'cuni ^^^^^^^^v ^B^BBHI^^ ^^^BWBB^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^BHHHr ,^^^^^^*^^ ^^^^^^^^^^v^^^ ^^^^^^* • ? celoletno 120 K, mtseCno 10 ft. — Oglasi za vsak mm :. stolpca \ K 20 v. Rekiaina med tekstom, osmrtnice in v.-r;va]c K 1-50 - Posameina steviUsa »lane K 1*20 Izhaja vsaK sc&relx,. četrtek im sobožo. Uredn.0ivu Sirossi.ia)i.'ijeva ui. št. 1,1. nadstr. Teieion št. ä3. üpravntßlvo StrüNsmaierieva u). St. 1. pritllčje. Telefon st, 6o Račuu kr. poStnega čckovnega urada st. 10.066. Klic ministra dr. Kukovca. V očigled zbora slovenskjh demo- kratov, ki se vrSi 16. okt. v Ljubljani, je napisa! minister g. dr. Kukovec v Ijub- ijanskem »Jutru« članek, v katerem zraža svoje prepričanje. da je demo- kratska stranka v skupščini in v jav- nem življenju zadnjih let delovala tako, kakor je odgcvarjalo življenjskim po- trebam našega naroda. Seveda so med nami ljudje, ki mislijo,' da^ so pamet- nejSi, ki riič ne delr.jo, psč pa nepre- stano kritizirajo. Daije pravi: »O.ii, ki nani de!o priznavajo, pogosto grajajo votistvo in zlasti nas parlamentarne .7Lstopnike, da smo 9!i premalo med "inožico, da si osvojimo njena srca. Res nismo Jtegnili se dobrikati, zabav- liati na vse mogoče nedostatke, oblju- bljati nebesa na zemiji in si pridobivati s :=;adko besedo popularnosL V dajanju in žrtvah nasproti skupnosti je najlep- Se zgdoščenje za prave^a demokraia. Čascpisje naše strar.ke v SJoyeniji je vzdržavalo močan kontakt vodstva z množicami in njemu gre zasiuga, da je ,?drava misel zmrraj zmag^ia, če se ¦e iz drugih strani trosilo Se toüko strupa. Mo ram pa priznavati in grajati, da je podrobn^ga dela büo res pre- maio. Vodstvo pa ne more vscga. Pre- i'i. se naSi pristaži zanašaio na — üü?ge. Nahajajo se v zmdi, če misiijo, aa se vse poiitično in upravno delo ;:acne in konča od zgossj. Odlični vodja naše stranke v Beogradu, ki je dobil od učiteljsv \z Slcvenije sijajno brzo- javko priznanja in zahvahiosti, spravil rne je v velikozadrego z vprašanjem, ali mu morem iani^iti, da ima vsak izmed ieh učiteljev v svoji vasi vsaj pet or- ganiziranih demokraiov, ki prisegajo na načela demokratskega voditelja, zaradi katerih je dobil tako iepo če- -Htko. Saj je v nasprotnem slučaju ;/e le pesek v oči. !n vendar je präva resnica ?e mnogo hujša, da namreč podpirajo nekateri celo odp&dni^tvo od demokratske stranke. Na oktoberskcm Msuüikn bomo morali prečiščevati položaj in si po- gledati v oči, d& vidlmo, a'li js še !(aj znaČajev v Sloveniji in koliko iili ie. ki pri&egaio na velik- urejeno državc. Prod:..... ski slojij ki so cb Ijiibij. ožbi svetu zatrfevaü s polno prcvico, da Jahko lepo napredujejo v novi svobodni državi, ne bodo pač na to spoznanje pozabili, Če jih borci za to svobodo kličejo v svüjo dernokratsko organiza- cijo, ki je na gospodarskem polju naj- več delala in bo mogla Se več v pri- ! hodnje. Oni. ki nas-dolžijo, da smo [ siranka buržujev, ne bodo mogli biti. toliko slepi, da bi prezrli, da je for- malni predsednik slovenske demokrat- ske organizacije 2e drugo let.» vzdržal na panogi državne uprave, -ki ji je vsakdanji pose! skrb za siromake, za delavce. Ogromno polje delavnosti na socijalnem pclju je stranki in vsern njenim pristašem odprto. Kliče Vas potreba kulturnega dela ! Vse to delo naj pa bode produkt žive ideje, vte- Ie§ene v krepki strankini organ'-zaciji, ki je ediria garancija, da je trud po- sainnika plod-r/nosen za vse, za skup- nost, za na rod !•< Jasna beseda. Celje, 22. sept. 1921. Potek zadnje seje občinskega od- bora celfskega smo o;:is?.!i vscskozi stvarrjo,- k večemu smo pozabüf do- dat\ da je klerikalno-naro'dnc socijaldemokratska zve.v .. .^iu nesklepčno sejo in \ ne&tni šolski svet po svojem reccpru i:: ?i!aF kar je seveda neve'javno. NaSa jevnostje nastop tiavcdene koaücije ostro obsodüa. To pa iz eno- stavnega raz!cga, ker demokratski klub v celjskem obč. odboru doslej ni dal niti nsjrnrr.njšega povoda za takšen na- stop, je postopal od prvega početka naps am vsern Etrankam lojalno in po- Šteno in ker ne gre, da se spravlja delovanje celjskega občinskcga odbora v kakrSnoü zvezo s Peskijadanii in pa tiracami klerikainega časopisja o kri- Vicah, ki Se 'r^-^ «?f* >"!« !:'pri!'?.1>-.Amii učileljstvu. Priznati nani r-orajo iual naspiome stranke, da smo tako v občinskein svetu kakor ludi v našem časopisju celjski demokrati strogo varovali do- stojnost v političnem bo|u. Zato je bil Či:i grde nelojalnosti in politicise ne- postenosti, ds se je hoielo v _va2nem vprašanja naSega Solstva, na katerem je naSa stranka kot izrazita zastopnica rrje5čanstva gotovo zelo interesirana, enostavno ob steno potisniti. fzjavljamc, da so hd§! zastopnik; v cbJ. svetu pripiavlieni na pcJJagi r>oltenegSL i- lojalnega sodetovanja tudi naprej iskreno in poSteno vršiti .,., ^,. dolžiiosti kol ziistcpniki nasega mesCanstva vseh slojev. Svoji in časti svoje stranke ter v interesu stvari so pa dolžni, da odbijejo vsak napad na pravice, ki gredo naši stranki kot re- lativno najmočnejSi v cbč. zastopn. Ob steno potiskati in bagatslizirati se za- radi strankarskih kapric ne pustimo. Nasi'obcinski odbornikistojena staliSču, da jih je sicer poslalo v obč. odbor zaiip'anje str&nke, da pa v de!u v oM. odboru niso predvsem strankarji, tem- več zastopniki gospodarskih in kultur- nih intc-resov voülstva, me5-?anstva. Ako hočejo druge stranke vztra- jati na opo'zki poti, da izrabljajo obifnsko posvetovalnico za toriäce boja proti demokratski stranki In ne za torišče gospodarskega dela, bodo nosile one same odgovornost za po- sledlce. To je nasa ouločna beseda! Klic druStva Rdečeaa Križa- Srbov, Hrvatov in SloveiieoVe Mestno gžedaiišče v Celju v Drihodnji mimi Lep napiedek v kulturneni in so- cijalnem razvoju naSega maihnega, a prijaznega mesta ob bistri Savin ji mo- remo zabsležiti v letoSnjem poletju. Da omenim samo nekaj \ Zt.četkorn avgusta smo irrieli skrbrio zasnovani in dobro obiskani zdravstveni teden, ki je po inicijativi medicincev in mar- ljivem sodflovanju naših akademikov dosegel popoinoma svoj namen. Ravno- kar je otvoriio prvo predavanje znan- stvenika, g. vlacf. svetnika Lilek-a, Ljudsko vseuciliäce, ki ga je oživo- mfk'1 Klub celJskih riaprednih akade- nimh^J" mu zasiKural celo vrsto za- nrnaz^nHdavani- Mest»« «ledaliäCe sezono T921/P2°2 TJJh-lepaklh bodočo sezono iy21/22 znajraznovrstnejäim repertoarnmi načnom. O čemur amo^J letih tujega gospodstva le sanjali in kar smo mogli pod najtežjimi razme- rami gojiti le v skromni meri med štirimi gostoljubnimi stenami Narodne- Mlada in mala kneževina Si hi ja je potlpisala 1S76. lcta Zenevsko konven- cijo h lcta 1864., ki sÖiti v vojni ranjencc. bolnikc, zdravnike, bolniško osobje in sanitctski materijal. Dne 23. januarja is- tega leta je osnovano kot narodna avto- nomria ustanova Društvo RdečeKa Kri- ža v ^i->'.;radu. Naš narod ie razumel zn, sranove, posfati je hotel brez poiNJsieka iijcn član in ji nabavljati srcd- stva za huniano delo. V vojjiah za osvobojenie naših bra- tuv 1877. — 78. leta kakor tudi 18S5. / Biilgarsko, nato 1912., 1913. ter v veliki svetovni vojni od 1914. do 1919. lcta. si je pridobiio srbsko Društvo Rdečega Kri- ža s svoiim delom priznanjc ne samo svojega naroda, tcmveč tudi na konte- ren cah Mednarodnega Komiteja Dnistva Rdečega Križa ter od naciionalnili dru- štev RdeČega Križa tuiili držav, ki so nam prihr-jala na pomoč. kadarkoii simo jo iskali. Ni vaške hiše. ki hi ne uoznaia ivdc- oega Križa in njcgoveffa človekoliiibnoga clela. Domovi našesa Rdečcga KriJa so * Jnrti vsakomur, ki iSče pomnči. • NaŠe vojne od 1912. do konca 191S. lcta so prizadele naS narod v gospouar- skem, moralnem in zdravstveneiü po- gledu tako, da Ieži danes velika skrb na srcih naših državnikov in vseh onili, ki mislijo in Ijubijo domovino. Zdraviii je treba zle posledice vojne. ki ie nretrüSla ne.samo na§ narod. temveč tudi druge voSskujoč-e se države: zmaKonosne ka- kor premagane. a tudi ncvtralne- Tn zato le med predstavitelji dnizicv Rdečega Križa naših velikih zaveznikov: Zedinjenih Držav, Francoske, Velike Bri- fanffe, Italije fii Japonske. ko se je sklenil mir, prišin do zelo vaznega'sporazuma, namrec. da je nujno- potrebno, da na ta način organizirana clniStva Rdeffcga Kri- ža, priznana od svojih vlad. nadaljujejo svoje delo v mini, da začno pov/ačati zdravje narodn, oslabelemu vsled -slabe in nezadostne hrane, oneinogknui od pTcvelikih iizlčnih naporov in Taznih raz- sajajočih epidemii. Olad, slabe zdravstve- ne razmere, predvsem tuberkulo7a in ga doma, zacenja dobivati trdna tla, brsti in obeta obilo evetja in stoterne sadove. Objavljeni prograrrj mesinega gle- \ daliSča kaže pod spretnim vodstvom"! izvünredno delavnega D/amatičnega društva vesel napredek od prvega leta, ko je to društvo prevzelo gledaliSče v eskrbo. Ne maram, tudi ne morem na tem mestu govoriti o veliki ktil- turni in družabni nalogi, ki jo je vr- äilo Dramatično društvo v težki dobi pred preobratom. Imena požitvovalnih dam in gospodov, ki so si v tem o- ziru sttkli nevenljivih zaslug-, naj bi se imenovala v skromni zgodovini s!o- venskega Celja vsikdar med prvimi. S prevzetjern mestnega gledali^ča mora Dramatično društvo reSevati težki problem, kako nuditi mestu Cel:u vsaj nekaj predstav pod ugod- nimi pogoji. Na pokliene igralce še ni misliti, ker pri najskrbnejSem go- spodarstvu in visoki državni subven- ciji skromni dohodki ne morejo kriti velikanskih izdutkov. Pomagati si mora na ta način, da igrajo nepoklieni igralci. Dva poskusa, izročit» artistično vodstvb pckl;cnerr;u i^rnicu, nista imela zaže- ijenoL-a uspeha. Priznati moramo sicer, via }* zlasti g. ravnatelj Skrbinšek s svojim repertoarjem nudi! občinstvu lep umetniški užitek in da ie hotel napraviti iz gledaiišča reskulturni zavod. ŽaJ, da ni našel pri občinstvu prayega zanimanja in potrebnega sndelovanja. Lepi njegovr načrti se niso mogli do- izvrSiii, nesigurnost v vodstvu je pa tekom časa konsolidirala notranjo süo nepokücnih igralcev, podvojüa njihovo energijo in veselje ter pomnožila nji- hove vrste. Danes nam kuže repertoar- ni načst veliJ: in dobro prernišJjen ko- rak v bodočnosr. Odpravila se je glav- na hiba, vsted kat«'re so trpele vse dosedwnjs sezone. Pripravliena je bo- gata zbirka iger, \z katere bo niogoče vsak Čas izbrati to, kar bo za dani sluCaj najbolj prikladno. Odbor Dra- matiü.ega društva se je po^tavil pri tem na zdravi in edino p.avilni prin- cip, da spadajo na oder naSega gle- daii^ča predvsem domače igre.. Ako manjkajo na repertoarju med sloven- druge kužne bolezni so uničile med voj- no naiboljso fizično rnoč vojskujočih se držav in poleg tega njih naraščaj. Po odobrenju svojih vlad so usta.no- vila DruŠtva Zaviizniških RdcČih Križev 5. maja 1919. lcta Ligo Drustev Rdečecra Križa. Začasno so pozvala v Kan najvv- čje medicinske kapacitctc svojili in ne- vtralnih držav. da se izvrši načn dela na temelju najnovcjših uspehov medk-in- ske vede. Tudi Liga Narodov. ustanov- Ijena z VersaÜlskim mirom. si ie v 25. C'!e- nu zadala nalogo: pomasati priznonim riarodnim društvom Rdcčcga Križa pri njihovem delu za ohranitev zdravja s preventivnimi ukrepi proti porajajoani se boleznim in s pomasanjeni pri vseh bedah in nezgodah naroda• Našc društvo Rdečcga Križa se je ro odobrenju Kraljevske vlade odzvalo po- zivn Lige Dr. Rd. Križa s tem, da si ^teie v dolžnost, delati tudi v mini po progra- nm. ki ga k razvila Liga in osvojjja kon- ferenca Lige Or. Rd. Križa.. ki sq)q vr- šila. v marcu lanskega lcta v Ženevi. Srbsko Društvo Rdeče^a Križa je začelo po končani vojni s svojim ileloin v raznih pravcih. Pomaira šc ncproskrh« ljenim invalidom in vojniin sirotam. Usta- novilo je v Vrnjcih in Koviliači sanatori- je za zdravljenje invalidov ter v voini pohabljenih in obolelih voinih obvezni- kov. Pomaga denarno častnikom, da se morejo zdraviti po naših in tu.iih kopali^- čih in sanalorijih. V slučaiili clenvonta'-- nih nezgod, ki so zadele našo zcmljo. je priskočilo vselej na pomoč z izdahiimi dcnarnimi m dnisimi matcrijalninii sred- stvi. Podpira z denarjem in sicer s.tvar- no vse humane ustanovc. ki strenie za ohranitvijo in čuvanjem narodnega zdra- \'3a kot so na primer: Materinsko Udrn- ženje, Dom osirotele dece. Dom eduho- neme ckce, Dru^tvo za ne^ov.nnjc s^'io- umne dece itd. RdeČi Križ je pripravil vse poircb- no, da v sporazumu in s pomočjo ministr- stva zanarodno zdravie Čimpreje otvori moderno Nudiljsko šolo, po vzgledu ta- kih Sol v Ameriki in na AuKleSk'cm. Srb- ski Rdeči Križ ie za slučaj vojne nabavil skimi pisatelji dela naših bratov Sr- bov in Iirvatov, ni krivo ternu Dra- matično društvo, ampak dejstvo, da teh iger začiisno ni bilo mogoče na- baviti. Prav gotovo pa se uprizori ena ali druga Se v letoSnji sezoni tudi izven repertoarja. Po tolikih letih tujega upliva pri- hajamo vendar enkrat do prepričanja, da slovenska dramatika ne soada v arhiv, da se naši dramatiki lahko ko- saio z marsikaterim, ki smo ga obo- ževali v nemSki literaturi. Cankar da- nes triumfira na ju«oslovenskih odrih. Berimo pa o njcm kririko i:::^a davnih dnil V Celju so se doslej igrale n]e- gove dratr.e kakor »Za narodov bla^or«, »Kral| na B^tajnovi«, »Mlapci« in farsa »Pulii.ijšaiije v dolini šentflorianski« z najv^čjim razumevanj^m :n u^peliom. LetoSnia sezona nam pnnese nj(jgovi deli »J.,k >b Rada« in »Lepa Vida«. Z.idnja ie bolj lirska pesnitev, simbol hivpenenja in .srčncgH nemira, ki se poiavlj^ v vseh nnstopajočth osebah. Nf)Vučan«>vo »Vflejo« iiTT-^nuie kiirik ne- kako kondenzirano »Na^o vns«. In kdo ni ; V A jp _3_ ii ouveze hi ostaii saiiitetski materijui, ua bi izpolnil svojo dolžnost do štatiitili žc- licvske koniereiice, copra v .ic Mc-dna- rodna Konferenca 30. marca t. 1. v Zeii'.1- vi sklenila. da bocli lialo^a^ Društev lijde- čcga Križa, propagirati protivojno idcjo. Slednjic je zaeelo Srbsko Dmštvo Rdečega Križa v začetku tekoeega lota izdajati »(iiasnik Srbskega Rdeccga Kri- ža«, da bi ua ta iiacin prišlo v tesncjšo zvezo in do plod'ioj;so: iiigijeni. "jiie za o.svoboJLMi.ie naših bratov in I'KtiiL'ii so koneane: v.icdinili smo so. Vidov-danska ustava od 2H. jtiuija t. I. je definitiviio položila temel.ie edinslva državc. njene nntraiiir uivditve ;n "v"1 •¦ nc razdelitve. Ydike so nalogo, ki caka.io našč drn- Stvo Rdecega Križa v bodočriosti. Njili •dobra rešitev zavisi samo od združeiiih sil vse.ua narodn. To je bil tndi razlog. dn jo Cilavni Odbor iia svoji se.ii due 3. av- .H'lista i- 1. po odobrenju Kral.icvskc Viadc sklenil: da razsiri organizacijo in deh> ua cclo mi So iijcdiiijeno kralicvino Srbov, Hrvatov in Sloveiicev. Olavni Odbov je na tej seji zaključil, da se doscdanji na- slov Srbskega Hrustva Rdcecga Križa spremeni v »DniŠtvo RdeČcga Kr'?-! Qi* bov. Hrvatov in Slovcncev«. Proximo vse brafc brez razlike Jia yi.to in plenie. da vzanic.io ta odlok do- sedanjega Srbskega Rdečega Križa '/ liu- bczni.io in iskrenost.io via znan.ie. da bomo skupno nadaljcvaii in razplodili delo Rdo- čega Križa na temelju statuta 2enevske Xonvencije in Lige Dr. Rd. Križa. Priiatelji Drustva Rdečega Križa, a prcdvsevn vsi elovekoliiibni in prosvetni delavci naj skrbe z-a to, da se bodo po vseh mestih. trgih in več.iih obeinah v- stanavljali odbori in pododbori Rdečega Krjža -- da se bo ljudstvo. ki mu jc tre- ba z živo besedo razlagati naiogo Dni- šfva Rdečega Križa. iipisovalo med čiaiic. (ilavni odbor jo pfipravljen, da skli- čc v najkrajscm času skupščino članov tev da ji poda poročilo o svo.iem dclw za časa iniuolih vojn od 1912. do kraja 1920. leta. Pri tcj priliki bo nozvul tudi delega- te iz vscli inest kraljcvinc. v katerih so se ustauovili odbori. da pride jo na sknp- Scjno. kjer se bodo seznanili z načrtom novih pravil Dnišva Rdečega Križa Sr- bov. Hrvatov in Slovenccv radi sprejetja 111 iijiIi oživotvorjen.ia. Naš narod je v borbi za svoj obsta- nek. osvobojenjc in ujedinjenie pokazal veliko odporno silo in redke vrline. ki so mn zasiguralc bodočnost in dostojno nie- sto med knhnrnimi narodi. Zdaj je na njem. da obdrži v svetovni huinani /a- jednici Društva Rdečep:a Križa nicsto, ki mu po pravici pripada. Giavni odbor. Slovciiski. kmetovalci v Srbiji. (Daljc) Niš. 16. 9 1921. V Smederevu nam ie »Društvo lo- vačkog ndrnzenja« dalo gratis - obed i (ručak). 'Pri tern obedu kakor pozneje sc je serviral najprej doma izdelani sir s pi- vom, za sirom mdeno papricirana Julia, potem Kovedina s prikuho, zatem pcčeno z užitkom čiteV zanimivih Črtic tega naSe^a domačejra pisatelja! Kristan rešue v -Kato Vrankoviču« socijalna in poiitična vprašanja, Šoriija, ki ga pozr.jmo dostei kot noveHsta, bomo spo?.naii v'njegov! dranii »Na pologu« tud? kot izbornega dramatika. Svetovno literdiurD zastopajo imeftia najbolj^ih pisa^ljcv. Ibssr, najv-ečii nofveški dramatik, ki si ga \e nem^ka pubüka po i.:vrstnlh prevodih r.ekako prisvojila, je prvoboritelj moderne, apostol re- snice, pravice in poätänia, rajvečji za- stopn'ik nezatajevane induvidualrostl, njegova dela r.o bogata novih idej. Ibse.i je gotovo 2«!o upüvai na naše- ga Canka»ia. Nje^ova svetovno znana dela kakor, Stebr» družbe, Nora, Stra- hov:.. Sovs3Žnik svolegaljudstva, Heda Gabier se igrajo na {r'.edaUSkSh odrih vseh külturnih r.arodov. Sudermann s SreJo v zatiSr--: in Kauptmanri z Eigo zastopata' prav srečno remSko Utera- turo. h'auptrnannovü raturülist.^na dra- rr.a Eiga ja'bogata. po Uriini vsebmi. S SL-iitdberffom' nas > sezü.anV.z i->r.- nuado U> b tcünov .siaroj prasc, lako- zvani »odojak« ali »sisalck«, Ii konen «^i- banice« in črna kava, ki sc kulia tnkaj vobčc po tnrsk'Jiri načimi tcr servira v v znanih malih skodeiieah. »Kavar« naj- prej kulia vodo s sladkorjcin za 2 a!i več porci.i: ko voda vrc. vržo vanjo z zlico miete-kave ter pusti stvar orevreii. i)o- datka cikoriic nc poznajo; takšna kava je piav fiiie.iui dtiha in oknsa. Za nanioček šc pride na mizo ^rozdje. breskvc ali uia- rclice. Za pija.čo so nam tn in dni.ti.je ;vi'c- cej po zanžiti jnlii s'orvirali vino, O.'sto prav dobro, Ccsto pa tndi malo cikn.ijiio: po zadnjoni sc nam jc vrinilo mirjuje. da še v innnem kletarstvn povsod niso iiioj- stri. Ixri »rnčakn« nas je iskreno po/.dra- \ü predsednik občinc (žiipan) M.iittin Kovačič, izražnjoč radost bratov Srbov nad osvobojenjeni Slovcnccv. V iz.Micni med Slovenci in Srbi jc slcdilo potem vec l)ra\r prisrčjiili ^ovorov in napitnic. iz katerih je zvenela prav jirisrčna bratska Ijubav med nami, potreba popoliiejia uje- dinjenja in slo^'c, da postane nasa lepa država tnoena, nam v ponos. neprijalc- lin v strah. Slovenci smo med vse te go- vore vpletali običajne napirnice in narod- ne pesmi ,ki so jih Srbi z zanimanjem do- slnsali- Pomcnljiv je bil govor pri obedu navzoeega popa Milana. Popoviea, ki jc med dniffim na^lašal, da je srbski seijak — zemljoradnik dal svojemu na rodn vse: kralja, generale, vojake. svcčcnike. nci- teljc in dnigo inteli^enco. Za ta svoi.na- rod on kot svečenik živi in urnre- Bratom Slovencem želi, naj na svojem potovanjn naberejo najlepših spominov na svoje brate, ki sc vesele ujedin.icn.ia ž njimi in s Hrvati. ter naj ob povratku v domovi- no poneso Slovencem iskrene pozdravo. Eden izmed nas je na to prosiavil srbs.kc- ga pravoslavnega svecenika. ki iuik- ta- ko vzorno vzgajati svoi narod v iskre- nem patrijotizmn, kar se pri nas Sloven- cih mnoRokje pogreša: za protidržavne rovarijc mora narod take faktorie prt?i ali sle.i obsoditi. Po obedn smo si o^lcdali ki»_i ij.m- drnm) »Smederevske vinarske zadruge«. Ta klet je ena najvčOjih, 50 metrov dofca. 15 metrov široka. Ob vseli stenah in po sredi stoje sodi velikani. vzorno snažni, držeči 3000 — 4000 1. Zadruuani i ' kajo srozdja vsak za-sc, ampal zijo skupaj, zmesajo ter stiskajo, da do'oi- jo tako enakošno vino. Narejajo pa tndi sortno vino, zlasti iz sorte »Malaga^ in »Smederevka«. ki dasta tukai najboljse vino. Res nam je to vino zelo nuajaio. ali kakor Srbi pravi.io, büo »prijatno« ter bi bili najraje »ostali pri njem«. kakor smo Slovenci vajeni. . . PolcA' omenjenih grozdnih sort š*e iniajo druffe maiij inie- nitne, n. pr. rdečkasto lisično, tern no modrino in belino.' V kleti smo našli v vsakern ozirn vzoren red. Zadružnikom se plačnje srozdje na težo. Poslovivsi se od prijaznegä načei- nika zadrngc smo 51i v smeri nazaj proti Beogradu ogledat si vinograd biv.šega kralja Milana Obrenovič-a. ki je tačas last nekega odvetnika dr. Oresca. Vino- grad ima polozno lego na sever, je pre- cej obširen (ca. 6 — 7 ha). Spremliali so nas nekateri seljaki iz okolice Stnedere- va, s kaferiini smo se kmalu prav živa- hno razgovarjali o njibovih gospodars- kili. narodnih in nasih sknpnih političp.ih razmerali. Raznmeli smo se cisto dobro. oni so kazali odprta srea in dnše za nas. mi /a • jijc. /.c sc jc ujegia na sru.ska brda in valoviti Dimav noC\ di\ we kmo • jasna noč, ko smo sc vrnili v priiazno Smederevo tcr pohiteli na kolodvor, kjer nam jc vodia 1. sknpine oskrbel skupne vozovnice. potem pa smo se ob 8. uri zvečcr odpcljaii ob Moravi v Požarevac- Ker med voznjo Po ploclni inoravski niv- nini ni zmanjkalo pesmi. nam io čas bizo potekel in bili smo v l-'ozare'vcu. Iz kakih 2000 gri so ob našem i/,sK)pu iz vlaka zaorili navdušeni klici »Živeli, brača Slovenci!« — Mi smo se odzvali z istim navdnšeiijem: «^ivio .brača Srbi!« in žc smo si podajali desnice. V iniemi občine mesta Požarevac nas je pozdra- vil predsednik (mestni župan). izraznjoj veselje. da so došli zastopniki kmetova!- ccv iz Slovcnijc, da se spoznaio in zbr:i- tijo tnkaj v Srbiji s svojimi tovarisi zcmljoradniki. Po lie mani iskrenem od- zdravu od naše strani nas jc sprcmiia množica okoli 10. lire ponoci v liwtel »Srpska kroiui«, kjer smo imeli sknpno z brati Srbi prav oknsno vecerio. Ko so bili žclodct potolaženi in so sc razvili dnlio- yu-so se zaecle iskrene napitniee, v ka- terill sc je izražalo veselje nad uasim v,- jedinjenjem; naglašali pa so govorniki tndi potrcbo slogc med troedinini naro- dom kraljevine. nadnl.ie srbsko junaštvo in zahvalo za osvobojenje Slovencev. Srbi so iskreno kazali svoio veliko ra- dost, da se jim jc izpolnila dolga lcia go- jena želja — - zdrnžitev z brati Slovenci. Napijalo se jc tndi vrli srbski zeni. ki je v vojnem časn pretrpela nepopisne iiin- ke in straliote. povzroecne bodisi od Nemcev, Madžarov ali Bolgarov. k(\ii zadnji so se obnašali v krajih na desirjin bregn Morave kot nečloveški divjaki. 1:- den naših govornikov je slavil naroJno- patrijotično vzgojo srbske mladine. kojo o?krbujejo nčitelji. pravoslavni sveceniki in historični kraji. Ta vzgoja je dajala podlr,:o svetovnoznanemn jmtaštvn srb- skega naroda. naravnost občudovanja vrednemu heroizmu. Nnina notreba iz razlogov državnih interesov je, da se la- ka vzgoja prakticira i pri Slovencili na celi črti. Bilo ie vsega skupai najmanj ka- kih 10 navdušenih govorov. in naglo jc prišel čas. ko smo se utriiieni popot'iiki Nasxi valuta se bo dvi^nila Je tedaj, ako dobi država sadostne vscte za izfooljšanje prometa. Zato podpišl državno tnvesti- csjsko posojilol Na repertoarjn" na'iderro deloma Ke neznane, deioma z velikim Uspenom že opetovano uprizoriene iudske igre. Kdo si ne bo ogledai zopet Covekar- ievih Legionarjev in Rokovnjačev. ako bo s'ii?5aV, da nastopi v ^iavnlh v'lC.^ah nas priljubljeni Rafko Sslmič? Fjnž- garjeva Razvalina živuenja predstavlja pristna kmečke tipe V gorenSCirv, ka- kor jih zna izklesati samo FlnSgar. Lep kos domače zgodovine r.am go- tovo poda Vrečer v svoji Ifudski igri Uirih grof celjski in Teharjani. ki se uprizori prvič na celiskem odru. Le nakratko sem omenii nekaterä ns^.^na- m«?nite]3e drame in irudske igre. Na Fvoj račurt pa pride v oodoči sezoni tudi tisti. ki išče po dnevnem trudu ootrebnega razvedrüa. "Na (eto- v;5ču, On. if njegova sestra, Aadroklus in lev. Če frak dobro pristo;ar Ulica 5tev. 5 >n dru^e so vsseloigra ozir. ko- medije.. polne zdrave^a in ffn^g-a tiu- morja. Prvtč imamo v reperto?i.rnem na^rtii dve opereti, ki se naj po skrb>- nih predpripnv/ah, čele mopoče, tudi unrizorite. Dvarr.atično druW.va s'\ ji; Pomen in namen 7°|o državncgii posojila. Iz razlicnih vprasanj, ki prihajajo s strani raznih slojev prebivalstva glede drž. posojila. je raz\ideti, da prebi- valstvo §e ni popolnoma na jasnem o po- ! menu in namenu 7% državnega investi- cijskega posojila iz leta 1921. v iznosu 500 milijonov dinacjev, to je dveh mill- iard kron. Zato bo dobro, da podamo nt- kaj kratkih pojas-nil v tern pogledu ter o pogojih, pod katerimi se podpisuk to dr- Žavno posojilo. Popolnoma utemeijeno ie, du. velike trošk« za važna občekoristna investicij- ska dela, ki se izvršijo v prospeh nele sedaj živečefca rodu, nepro tudi v korist zasiguraio sostovanie naiboljših jugo- sloverrslcih uni^tnikov, zlasti iz Lju- bljane i'n Man'bora." Vr5ile se bodo po- lag" običajnii-r tudi ¦¦•(¦!¦ •-!->:»'-«] 'ie)«vske in vcwaske prodstav¦> Oraniaticno dniiUvo \a s tako ob- Strnim programom prevzelo sicer tefMo, a zelo hvd!ei?no naiogo. Pokazalo p\ da gre polno samozaupanja na delo bodoče s(»2one.. 'lxo veseljß in požrtvo- valnost je pa treba primerno podpreti. Vsa celjska javnost ce zavedai, da je samo od tebe odvisno, da ee vsi ti lepi nsčsti tudi izvršijo. Dramatično drufetvo deluje Ie kulturno in ne poli- r.ično Z vesefjem sprejme v svoje o- krilje vsakogar, ki Čuti veselje do igranja in hoče pokazati nekoliko po- žrtvovalnosti za kulturno povzdigo naSega nnroda. Ni pri tern društvi» no- benega koritarstva in sebiCnosti, oltru- izen^ in cut. da se izv/äuje nekaj do- brega, drnSi Clane drugtva. Naj najde to poirtvovaJno dolo prayo razumeva- nje v javnosti in pr-. obfimskeni za- stopu- V'J~ generacije. Zato se taki izdatki krijejo iz dolgoletnili amortizaciiskih posojil, ka- terili bremena se razdele na daljšo vrsto let. Scdaj razpisano državno posojilo ima služiti izključno le za občekorisine na- mene, v prvi visti za izpopolnitev hi raz- žirjenje železniškega pronieta, /a popra- Vila žulczniških protnetnih sredslev, im- dalje za zgradbo iu»vi|i in dovršeuje za- poeetili železiiiških pro«, za ureditev in gradbo pristantšč, cest, potov itd. Zato se bp amortizacija tega posojila provedla tekom 50 let. zacensi'stiri leta po cmisi- ji, in sicer na naein, da sj bodo enkrat na leto pri generalni direkciji državnih dol- gov izžrebale in potem odkupile izdaue obveznice po dolocenein amortizacij- skem naOrtii- Radi tega je posojiio zava- rovano s hipoteko in potivbne vsute za anuiteto ( torej za vsakoletno izplačeva- nje obresti in amortizacuskih obrokov) se bodo stavile vsako leto v državni pro- racuii. za pokritje pa bodo sluziii prcil- vsem dohodki investicijskih objektov. Sedanje 1% državno investicijsko l)osoiilo jc i/daiio za skupni nominalni iz- iios 500 milijonov dinarjev ali dve mili- jardi kron. Obvcziüce sc izda.iajo in pod- j)istijeio \- kosih Po 1Ö0, sou. iüüu, 5ÜU0, 10.000 in 50.000 dinarjev. tako da sc lah- ko vsakdo po svojih finauOuih moeeli u- dtleži podpisovanja v. veejim ali liiaii.išiui zneskoni. Podpisovanjc lega posojiia [ia /iiaci obeneni zelo piciiouosuo naložitev glav» nice, ker se podpisani zneski obrestujejo po 7 % na l^.'to. Te obresti se izplačnjcjo ueknrzivno brez vsakega odbitka, in si- cer .15. marca in 15. septembra vsakega leta v vseh javuih blagainah in v to po- oblaščenih denarnili zavodih bre/ odbit- ka kakrsnegakoii davka. kolka ali takse. Obveznice imajo namreč polletne kupo- ne, glascčc sc na gori jiaznačene roke, kateri sc po zapadlosti odrežejo in vnov- čijo pri ciicin goriiinerjf)\'ani.h zavodov. Prvi knpon se bo izplačal 15. marca 1.922. Obrestna nicra tega državnega posojila je torej za 2/i- do 3 % bolj ugodna kakor pri vsaki drugi hranilnici. Prvih 10 let sc po- sojiio ne smo konvertirati ter se v teni času tudi obrestna mera ne more znižati, Ako bi sc posojilo po preteku d'jsetih let ivonvurtiralo. "e morii iuiciitt!' nie poniiditi izpiaciln \- noniir,....., ,., ./.- ilOSlJ- Pol eg vseli tell ugodaosti .ie še važ- lit;, da bodo obveznicc tega posojüa u- zivale pupilarno varnost. se bodo mogle polagati kot kavcije in uporabljati za lon- de, ustanove ali depozitc pri vseh javnih blagainah in privatnih podjet.iih. Nadaljnc ugodiiosti nudijo te obveznice tudi s tern, da se mordo lombardirati j>ri Narodni banki kraljevine Srbov. Hrvatov in SIo- VLiicev ter njenih podružnicah. Za tako dobljeno posojilo bo plačati nižjo obrest- no mero. nego jo midi obve'/Ti'.-;' imi-ii. telju. Slednjic je tudi naglašaii. liuko«' zc gori omeiijiieo, da so obveznice in ku- poni tega državnega posojila prosti vseh sedanjih in bodočih državnih davkov ter pokrajinskih, okrajnih in občinskih do- Wad kakor tudi vseh taks it" r obiranju sadja 17-lctni pos. sin Jakob |Jo- tisk v Cirkovcih tukü ncsrcčno. da so ji' nata^nil na trtni kol, ki se mil ie zapičii v trcbnli. Težko ranjeiicfin so prcpcljali v mariborsko bolnico. Iz Prekmurja. Ponoviic deinoiistracüe so hololi niad/aronski agitatorji upiizoriti 22. ini. v frosenjakovcih ob prihodu razmcjitvc. Ža ,k.oniisiJc- Nahujskali so nekaj lnad- " r;sk"h in madžaronskih kmetov, ki so lln Vin'^x bi dcinonslriraliza Madžar- ?Ä;siic »* "i bilo. Pač pa jc orož- nistvo m vojastvo obkolilo kmetc, jim pobraTo in zažgalo „ladžnrskc ^stave, glavnc hujskače pa arctin.lo V Alurski Soboti se jfe vpisalo \ I. razrcd taniosiije jdmnazijc ^ nčenocv. To kažc potrcbo /;ivod;i. Ftujske novice. Ali more l>iii Losinsciicj;' žnpaii v Ptuju? Prejeli sino: Zvedeli snio, da ju bil Losinsclieg pred in wed vojno ter sc poslej hud nemSkutar tor najboljši Orni- gov prista's. Leta 1918- jc prišcl na čiia!- niško slavnost v Narodni dom, kjer je zmerjal Slovence ter jih sraniotil. Seda- nji zdravnik v Ptuju ter voditcli krajevne organizacjje NSS dr. Ljude.vit Jenko jc bil lakrat voja.ški nadzuravnik v tabori- 5ČU Žirniščc pri Ptuju in sc jc sluvnosti ndeležil. Ta jo pograbil Losinsclicga, ga oklofutal in vrKel iz Narodiiesa donia. Clovek torej, ki Ki bil javno oklofulan, bi iiyj bil ptujski zupan?! Cuuinio se, kaku je inogcl dr. Jenko neposrediiQ povzr;)0i- ti, da jc ravno Losinschetf scdaj izvoljeu žiipanoin, ko ga dobro nozim kot ueu!- žkutarja, katerega jc sain vr.ucl iz Narod- nega donia radi liujskarije y.oper Sloven- ce. Trdiino, da je neposredno iiripom^V- gel k izvolitvi nemeurja; kaili če bi bil dr. Jenko tako narodnozaveden sedaj, ko je bil takrat leta 1918., ne bi in;)i;vl drugače postopati. kakor dati svoj :ni. Ha je oddal nevcijavuo «lasovtiieo, je raviv:i:i- ko, kakor da jo ie dal va Losiib-.ehcka. Še clobsr teden je Ča:., ., podpisovanje državnega hi- vestlclJKkega posojita! Kakor smo že opetovano opozo- rili, se vrSijo volitve v dohodninsko cenilno komisijo v necleljo, Clug 25. tm. od 7.—13. ure. Vsak voülni uji eno It to na mnogožtevilnih shodih z veliko vuenio potegovali in je na obrl nem shodn v Slov. Bistrici 5. julija t. 1. vzbudila veliko zadoščenje izjava finan- cnega delegata dr. Savnika, da so ce- nilne komisije zopet oživljene. Obče- slovensko obit no druStvo v Celju in trgovske zadruge celjske, okoli^ka in laSka so se tir.ii takoj sestale na delo z zastopniki celega celjskega politične- ga okraja, ko so bile voütve razpisane, in sestavile kaudidatne liste za celjsko mesto in za politični okraj celjski brez o'/Ara na politično prcpričanjc posa- meznih kandidatov, upuštevajbč Ie o- sebno poštenost in zvedenost posamez- ii.h kandidaiov in njihovo poznanje i;i,:mer. Z ozirom na ta popisani polo- žaj je naravno bilo pričakovati, da bodo to skupno scstavljoRo listo odobravali vsi volilni upravičeuci, to tern bolj, ker je znano, da se tudi socijalisli potcgu- jejo za svoio kandicjatno listo, dasi- ravno delavstvo nima niti najinaujSega interesa na delovanju dohodninske ce- nilno komisije. Kakor je videti, pa smo ;e bridko zmotili. PoIitiČnim kričačem iucii v tern slučaju njihova poliiična /.iiica ni dala miru; storiii ,so vse, da !>!a^ove kar najbölj razeepijo. Tako siuo priSli srečno do toga, da imamo •¦•a por.udbo po 4 kandidatue liste, od katc-rih so tri stro^o strankarske. Ču- ¦emo ce!o od sicer treznih voiilcev urilužbe, da so na edini nes'rank^rski isti kot kandidati vpisani »kapitr.listi«! To je tako grdo onmlovazevanje skup- nesa dobrega dela in tako nepozna- iije pomena volitev, da rnoramo nad taknni izjavami in nad takim Skod- ¦iiviin početjem odkrifor.ično izreči ..voje ogorčenje. Ljudie, ki tin tak na- /in uničujejo delo svojih stanovskih organizacij §e celo takrat, Co je čisto nepristrausko in če gre za čisto go- spodarska vpraSanja, preprečajo s tern vsjiko plcdonosno delo in jemljejo ¦:iobro voljo tudi onim, ki se odkrito irudijo koristili pridobitnim stanovom. ¦vtalo več zrelosti n stanovske za- vednosti bi bili pričakovali tudi pri A'ldnjem obrtniku in trgovcu! Kandidati nepristranske liste so: 1. za mesto Celje: Ciani komisije Pr. Strupi (yastopnik obrtuištva), Fran Leskovšek (zastopnik trgovine), dr. llrnest Kalan (zastopnik svobodnih po- klicov in hiSnih posestnikov), na- niestiiiki: Miloš Hohnjer, F. S. Lukas, Karol Ort'sorif, vsi v Celju. 2. zu politiCni okraj celjski: Cloni komisije Fordo Oologranc (Oabei'je), Fr. Pikl (Žalec) Konrfid P.lsbacher (Lasko)', Franc Ferlinc (Smnrje), Jos. Omladi'c (Braslovce), Martin Zidarn (Šmartno); namestniki: Ant. Cvenkel (St. Peter), Vinko Kukovcc (Lava), Jos. OoropevSek (Trbovlje), Ferdo Pustek (:-jmarje), Ludvik Plavšak (St. Juri ob Taboru), Rudolf Pevec (Mozirje). VOLITVE CENILNIH KOMISIJ ZA OSEBNO DOHODN1NO se vrse — kakor že obiavljeiio — 25. im. (v iicdcljo oil 7. ure dopoltluc do 13. lire), Kot lesitimacija volilca oz. volilke vcl.ia izven plačilne^a nalosa za lc>20 vsak drug doktifiient, ki potnuje ideiiliCnost. Vzamltc seboj kandidatty> listo. ohjavl]c- Ho v pred/aduji »Novi dobi«. da lahk.o i- meiia kandidatov pred koiuJsiio kai pre- čiiatc! Voiiive za MESTO Clil.|li se vrsc pri daveni oblasli (nad posinim imidoni). za ostali C1H.JSKI OKRA.I pri davčueiii uradu v Cel.ni. za laski ok raj pri davčneni iiradii v LnSkem. za sinarski (ikraj pri davčiiem uradti v Suvan»» '/a Koriile^raüski okra pri davčnem uradu v goi)i.5e;:ra.it;it oliraj pri davčnetn urauu v einsUem iiradu na Vranskem, i; *-..8--lS.^. srefc.k« v korist b',d^s r^s^i decs s.s uJj-ö» ŽALNA MANIFESTACJ.IA CIXJSKLViA SOKOLA se vrši v nedeljo, dne 25. tm. ob. 10. mi dopoldne v Veliki dvorani Ka- rodjicga (U>ina. imciiuviuija. Za nciielje na okoliski deski soli so iinenovani: Vckoslav (.lo- bee. P'ranjo /.a.car. Karl Vizjak in Iv'.j 1'etr.ik. (iiič. Miuka (iradisniknva osta- ne na tej šoli. Klub napr. slov. akademi'.vov \ Celju i/.javl.ia, da je bil člauck »Ljudsko vscu- Cilišee v Celju«, ki je izšcl v »Novi dobi«, 7. due 17. tin., objavljeu brez njegove vednosti in oeitek sokolstvu in trp.ov- slvu najodločneje obsoja. — Odbor. Klub sip.pr. slov. akademikov v Celju sklieujc izrcdui obeni zbor za soboto, due 24. tin- ob 1-5. uri. l.'uevni red: K'a/delitev drušiveiiih Irukin'. Japansk: večer, ki x.i j)i'ircdi >-t)lep- Scvnlno druStvo v Celju« v soboto duo 1. okttiliiii 1021, obetn biii. kakor ka/.o.ui predpriprave, eiia najlepsili jirireditcv v CeJ.in. Z ozirom na občekoristcn naincn drustva je pričakovali, da niu poka/e ob- einstvo svojo nakionjnost t-cr se vsi sloji udelcžijo te velikc Ijudske veselfee. Ka- kor i/veino, hoec odbor omoffočiti ude- lcžbo vsakomur s teni, da se bo pobirala I'a/nieroina /elo nizka vstopnina. Na obrtno razstavo v Alaribom! Ve- čje število obrtnikov iz Celja in okoliee si želi še poje-iedati niariboisko obrtno raz- stavo, katera jc oivorjena še do nedel.ic zveCL'r ob 6. uri. Kazstava zasliiži, da si jo po.^leiia vsak obrtnik. Z ozirom na vo- lilve v dohodninsko cenilno komisijo pri. poroCamo vscm posetnikoin obrrne.i(a sejma, da odidojo iz Celja v uedeljo z via- kom ob "/'ill uro dtipoldan, ki dospe v Maribor ob 2. uri popoldne. Občesloven- sko obrtno društvo v Celju je za vse po- sctnike preskrbelo dovoljenje polovičnc vozninc. Tozadevnc izkaznice se dobijo pri drustveneiu tajnistvn. Ruseiiia na celjski realui «inma/iii- Objavljeno je bilo, da je ruščina uvedena kot prosti predniet. VII. razr. se je prija- vil skoraj poliioštevilno. Vsa cast (akim zavcdnini in za jczik najveeje^a bratske- Ra naroda tako navdušenim fantoni! Koncert ruskili cini^riiiiiov iz Strni- šča. Polc.if nino^ili jiredmetov .ijoji ruska sola v Strnišču tudi umetno rusko pelje. Ziiameniti niešani zbor je že koncertiral v Mariboni ter žel viliarne ovacije. V kratkeni bomo imcli oriliko slišati ga tudi v Celju. Zato že v-naprcj opozarjamo nanj ter prosinio vrlo celjsko obeins'ivo. da se vd'eiezi v naiobilneišem stevilu. (Program in kar je treba, prijavinio i>ri- hodnjie. On^vna kroreika« Noviiiarji za državo. Ljubljanska sekcija »UdruŽenja jugoslov. novinar- jev« je skoro vse svojo premoženje, 20 000 kron, vpisala za državno po- sojilo. Jngoslov. Sokolski Savez je podpisai 30000 K državnega posojila, ljubljanski »Sokol« pa 20 000 K. Tvrdka Woschnagg v Šoštanju je podpisala 1 milijon kron državnega posojila. PosoJ!j4i!ca v Trbovljah je pod- pisala 200.000 K dr/.avnrga posojila. Iz državne slnžbe. Vi§ji vinarski naclzornik Frraic MatjaSič je razre5t*n dolžnosti kot referent za vinarstvo in kletarstvo pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani ter premeSčen v Ptuj. Višji kmet. nadzormk Anton Štrekelj je od oddelka za kmotijstvo pre me§čen v Maribor. Giede Hgosanja karl \n domln nam poroČa okr. fin. ravnateljstvo v Mariboni, da laliko stranke jzven Ljn ¦ bljane oddajajo ]irijave in za Ži.^osa- nje iloločene k.irte in domine jM-i^lai niiii OiKlelkom finatitne kontfni. jili slu?.benim potom odpremijo n.« fiasluv (lav^neiia urada m meslo Lju- bljana. Vse ;&t<\ ki niso vnovič odkol- kovano od ilavuiega urada za inestu Liubljauo v dokaz, da se je od njih plaCuia naiuA'o I'alocena žip.ovina, se smaiiujo jm 1. okt. *\<)?,\ nt-kolkovu n'm in se ka/mijejo vsi, pri katerili se ii:tj'.lejo karle in 'domine, za katero ni plaüana taksa po začasnein zukonu o dižavni trošarini, taksah in pristüj- binali, 7. desetkratnini zneskom takst*. ki bi se bila morala pineali polug ri*- dne takse: Jugoslovetiskl äkofj« so odkU»- uiJi ob 40-duevnici sritrti Krulja Petra po katoliSkih cerkvah posmrtne obrede. Dokaz nezasliSane verske nestrpnoRtil Imenovanje na nie^Čansklh šolah. Za ravnatelje meSčanskih Sol so ime- novani: v Doi. Lendavi Jos. GoriSek, v Slov. Gradcu Ferdo ŠenSjurc, v Mur- ski Soboti Janko korže, v šo?.1anju V\~. llribornik. Vsled železnlčarske stavke v Avstrijl je bil ukinjen ves nroifiet med Dunajem in Mürzzuschlagom. 1/.- ostali so tudi brzovlaki h Dunaja v Zagreb in Trst., Dne 22. trn. pa so žt- lezničarji na Dunaju sklenili, da se vrnejo na delo, s čimur je bila splo- šna Železničarska stavka na Dunaju končana. Pravno fakulteto v Subotlci na- rneravajo premestiti v Sarajevo. Za sanacijo valute. Z vprašanjem se ie bavil v seji 21. tm. min. svet. Sprejet bo pravilnik, ki predvideva omejitev prometa z devizaiiii samo na banke, ki imajo najrnanj 3 mil. din. Devizni promet bo upravJjala Narodna banka. Promet z vaiutami bo podvr- žen državnemu nadzorstvu. Iz borznega poslovanja se bodo izključile vse sum- Ijive osf'be. Naša produkcija se bo za- varovala proti tuji konkurenci in bo zlasti vlada dajala pri dobavah pre- dnost domačitn podjetjem. V državnem proračunu za leto 1922 so redni dohodki iz Slovenije proračunani na 787,876.810 K, za 510,992.641 K manj nego so bili pro- računa"ni v preteklem letu ; izredni do- hodki pa na 24 napram 26 milij. 768.000 v preteklem letu. Znižani so zlasti dohodki iz direktnih davkov (93 mil. napram 378 mil. v preteklem letu). Med izdatki tvori naivečjo po- stavko ministrstvo prosvete (231 mil.). Ju.^oslovenska boljševiška eks- pozitura se je ustanovila na Dunaju pod vodstvom pobeglega poslanca dr. Lemeža. Denarja ima baje silno mno- go iz ruskih virov. Hrvatsld seljaki prirede meseca oktobra izlet v Srbijo po v/:gledu zleta slovenckih kmetovalcev. Pod vodstvom ministrov Krizmana in Puclja se vr5e velike priprave za sprejem hivatskih braiov. Srbohrvaščlna se bo s tekočim •Solskim letom poučevala v vseh razre- dih srednjih šol Slovenije. Crna Oora ]c Stela I. 1910 Sc 2-10.000 prebivalcev, pri zadnjem Ijndskcrn Stetjn pa samo 175.000. .+ Dr. Alfred Jensen. Profesor slavi- stike na stokliolinskem vseučilišču, taj- nik Nobelovcga zavoda. veliki prijatelj Slovanov dr. Alfred Jensen ie v Cetrtek 15. tm. iiinrl na Dunaiu. kamor jc za n^. kaj dni priSel. Rojenje bil leta 185*) y fimdn na Švedskem. Pole^ fiUr/nfü,- se Stran 4. »NOVA 0 O B A t Stev. 111. Ljudsko vseuLlltt&e v Cetju. Prihodnji pondeljek, 26. sept. 1. 1. lotno ob pol 8. uri zuečer u risal- nid meščanske sole predairanje is zw@s2losl©v]aB Potouanje po suetounem prostoru (izlet na luno in solnce). üadaljeualo se bo 1o potouanje na druga nebesna telesa pozneje. Predaua nndučitelj g. 3oško Bizjak. je bavil zlasti z ruščino. srbofirvašeino in slovenščino. Večkrat k notoval po uaših krajih ter bil svoj čas tudi jrost pesnika Aškerca. Seznanjal je svef z leDoto ruske ter jugoslovenske književnosti. Prevedel je na švedščino innotfo Aškerčevih pes- mi, oelega Prešerna, odlomke iz .Uučiča, Kersnika in Tavčarja. iz lirvaščine je prc- vajal Ojalskega, Prerailoviča in Vo.inovi- ča (Vojjiovičeva drama »Ekvinocij« so še daiies v Jensenoveni prevodii ijjra na švedskili odiili!), iz srbseine Mataviilia, VeseUnoviea, Iliea in Jakšiča. i/. bolic^i- ščine Stevejkova in Hrisiovu. Caston spomiii vrleinn Svedii! Študijske podpore za agronome in vctcriiiarje na domačih vlsoklh Solah od- daja še daljc iipravim koiiiLsiia /a a:4To- nomske in vetcrinarskc fonde v Ljublja- ni in se ie s fozadevnimi pr.osn.kimi ob'*a- eati na njo ali pa na oddelek za kmetij- stvo pokrajinskc npravc v Uubliaiii zad- nji čas do 30. scptembra t. J. Podpore za študij v inozemstvu odda.ia ministrslvo za prosveto in so že vse došle prošnje za te dr/avne stipc'iulije nredložiMio mini- strstvu v Beoffradn. Društvo Rdečega Križa SHS. Scckz drnStva je v Beo.uradn. iPristopajte kot rcdni član (lehuna si dinar.iev), ali kot stalni Clani (100 dinar.iev enkrat za vse- lej). Naslov: »Društvo Crvenoga Krsta SHS, Beograd«. — DruStvo izda.ie svoje glasilo: »Qlasnik Društva Crvcnoifa Kr- sta SHS«, Beograd, Simitia 21. Bogastvo raihenburškc ccrkve- lJri nekem naSein u^lednem soinisljenikn i/ daljne celjske okolice sta se otflasila uva odposlanca rajlienburške&a župiiika ter ¦mu ponujala za ujegovo v Rajlienbiiijiii Ježeče posestvo dva milijoiia kron. Pri- povedovala sta, da namerava župnik sc- zidati katoliški doni, to se uravi farovsko gostilno, v kateri bi točil svoja vina. Kcr iuia župjiik za svojo klerikahio prop;i- gando krasne prosfore na ra/pola^o, xa ie-gotovo napotila do tega koraka globo- ka hvaležnost do tistili rajheiiburškili gn- stilničarjev, ki trobiju v njegov rog. Se-li to ne pravi od ubogega Ijudslva pribera- čeni oziroma prihranjeni denar razim1- tavati? UsluibciicI državnoKa zdravilisča v Topolščld so priredili due II. °. veselico. Od Cisteg'a dobička so 500 K izročili gdč. Pavli Bonesovi za počitniško kolonijo h Trbovelj. Bodi jini na lein mestu izrcčo- na za ta velikodužni dar iskrena livahi. Do pi si«. Slovenjgradec. Veletrgovina in pos.e- stvo Kajterjuv jc prešlo v slovenskc ro- ke bratov Kopač. Rogaška Slatina. Tn jc i\. tin. po kratki bolezni ntnrla gospa Ana Stern, so- proga tnesarja in gostimičaria. Narodno gospodarst vo. I! M E i: .!. XXIII. brzojavno poročilo: Žatee, dne 20. 9. 1921. Mirno — oslabljeno -- 5800 — 6300 čK za 50 kg. Nürnberg: Cvrsto — 6600 — 7400 M za 50 kg. VINOGRADNIKI, NEGUJTE V1NSKO POSODO. Pri nas se veliko vina spridi vsled slabe posode. To kaže, da smo še vedno nenki ali nemarni kletarji. Mnogo vina dobi dušek po pnstem ali plesnivem sodii. Se hujše so pa bolezni vina. ki nastane- io vsled tega, ker je vino ležalo v poso- di, okuženij>o škodljivih glivicah. Vino se v taki posodi /inoti, skisa (scika) ali celo zavrc. Ker so bila lani vina mocna in Ietos- nje poletje jako vroče, se dobi letos zlasti mnogo cikastega vina. Kadar bo vino slabotno, bo pa dosti /avrclke. V posoac, v kateri jo bilo poprej kako skvarjeno vi- no, sc ne srne nikdair drnzega vina nre.i napolniti, dokler se jc teincljito ne osna- ži, sioer je skoraj gotovo, du se bode v njej tndi naslednje vino pokvarilo. Zato priporoeam tako vinogradni- kom, kakor vinskim trgovcein, zlnsti pa gostilničarjein, da svojo vinsko posodo spravijo v red in da jo dobro negujojo. Le tako se boino povspcli na višjo stop- njo v kletarstvn. Veena Skoda vsukügn vina ali mošta, ki sc spravi \- slaho po- sodo! Kanaste, cikastc. ali sode od /avrel- ke naiprej znotraj dobro postrgajmo, po- teni temeljito izdrgniino s krtaeo in vodo. Vodi, s katcro sod poniivaino, dodenimo nekaj natrijevega bisulfita. Nato sod za- knhajmo z vrelo vodo. kateri pridenimo 2 do 5 % sode. Zaknho nioranio pa sc toplo i/.liti iz soda, drngacc ne koristi nič. Bolj ko je sod po slabili glivah okužeit, bolj, to jc veckrat ga je treba zakuhati, tako, da se doge in dna vsa pregrejejo in gliviee v lukiijicah lesa. i/ koicga U sod izdelan, zaniorc. Nazadnje izperemo sod sc / inr/lo vodo in ga pustinio nsalmiti. Ako ga v kratkeni ne rabimo, ga nioranio potem ko nsaline, znžveplati. zabiti in spraviii v slirainbo ali klet, ki ni prevlažna. Tndi znnaj kaže sode z isto tekocino, to je z \Točhn sodovini Ingom in to z raztopino bisulfita, pomiti. Sod se tako ne-!e boiic slirani od gnilobe. temvee tudi za hrane- nje vina bolj pripraven nego zunaj nnia- zan ali plesniv sod. Sadc '/. duÄUoiu tnoiaiuo wvno tako dolrro zakubati, ako Pa so zuotnij pi sni- vi. jiii k ireba najprvo sulio po>ii'gaii, iia |)ride vsa plesniva plast do zdravega le- sa ven iz soda. Plesnoba se na.ibolj drži v razpokali, Spran.iah. veturjili ali za od- pokano skorjo vinskega kamna, zato mo- raino vse to pred zakiibavanjcm jako skrbno in temeljito iz soda nnstrgati. Potem smenio šele sod zakuhati, nikdar pa ne poprej. Da se prazen sod ne pokva- ii, (ne splesni), ga je vselej takoj po iz™ praziienju dobro pomili, povezniti, da u- sahne in na to zažveplati in zabiti. Žve~ planje je treba vsaka dva meseca pono- viti. Pred vporabo se sod zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le ta- ko je mogoee pridelati ali ohrai'iti vino zdravo in brcz slabega okusa. Porabito tedaj scdaiiji čas pred trgatvijo in spravi- tc svojo posodo v red. Snaga jc prvi po- goj unincga kietarstva. Kmctijski svetnik Skalicky. (>;ku;lek /a sociulno sks'b pokrajiinske uprave za Sloveniio v Ljubljani želi na- baviti za invalidske zavode nastopnc vr- ste blaga: 530 komadov volncnili odoj, 16J6 metrov blaga za slamnjake, odnos- no žininice (gradl), 328 metrov blaga zn zglavnikc (gradl), 920 metrov blaga za zglavniSke prcvlekc in sicer franko Ljub- ljana. Dalje 1365 metrov sukna za zim- ske suknje (event, iilstra). 368 metrov .'o- kavine (podloga), 525 metrov jadrevine (podloga), 3150 kom. velikih gumbov in sicer franko Ljubljana. Pismcnc zapeča- tcne ponudbe (pravilno kolkovane) /. vzorci vred naj se pošlje.io na gori imc- novani oddelck, invalidski odsek, (St. Pe- terska vojasnica) naikasneje do 30. sep- teinbra 1921. V ponjidbi je navesti, v k:-i- terem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Faktnrc se poravnajo na.ikasne.le 14 dni potem, ko je bilo blago pravllno prevzeto. Narodna bauka SHS izkazuie 8. sepl. za 4,,287,234.145 dinariev noveanic v prometu (za 03.677.655 din voC- nego te- deii poprej) Ceograd : Valute: dolar 53.25, marke 52, leji 53, levi 37, avstr. krone 3.30, devize: London 199.50, Pariz 378, Praga 64, Dunaj 3.26 Berlin 50.75, Solun 240, Miiiin 294, Rudimpešta 7.80. Curih: Berlin 5.32, Newyork 5.80, London 21.60, Pariz 41.05, Milan 24.05, Praga 6.82, Budiinpešta 0.7->, Zagreb 2X0, Bukarešta 5.40, VarSava 0.14. Dunaj O.50, avstr. krone 0.37. Prosveta. Jadranka. Glasilo zavedncga zenst*. va. Žt. 9. Vsebina: Savoinira Kvedrova — Crnomelj: Stari mamjei v spomin. — Mar- Gregoričeva: Za samostauskiin obzidjem. <— Ivauka Smrekarieva: Hol- nik in bolezni. — Alcksandra 11.: Skrij inc (Pesem). — A. S. Puškin: Postajni pre- glednik. — Fran /^gur: Iz (iresorčiča — Gregorčiču. — M. Stepančiccva: Nikola Tommaseo. — Gracijanova: Koralcki. — Drobtinc: Pred parami kralia Petra ¦— Sloveus.kenni zciistvu priporoeamo, i!a eita svoj list. Razne vesti. Čiiclen ženski okus. Predzadnjo nedeljo je bil v pariSkem predmestju Cbattilon sons Hagnenx izbran najlepSi mož. Olasovnle so seveda sanio Zenske, kot cclir'.e poznavalke moSke lepote. Prišle so do zaključka, da spadata te- h\ in obspg tried najlepSe moSke odlike. Izbrani >x!vralj Ic-polc« se imemije Hoffmann, star je 28 let in po poklicu elektrotehnik, ie gladko obrit, zelo debel ter tehta 101 in po! Icilograma. Podpisovanje 7° u državnega investicijskega posojila se za- ključi 30. septembra! 7°o državno investlcljsko po- sojilo je nujno potrebno za lzboljšanje našega prometa. Zato ga podpisujte! Konfc Xeleznicarske stavke v Av&trijl. Ljubljana, ?.4. sept. Obratno ravnateljstvo južne zeleznice razgla^a: Železničarska stavka na progi Dunaj - Mlirzzuscblag je končana. Od 24 tm. naprej vozijo na progi Maribor-Zagreb in Maribor-Trst vsi brzovlaki kakor pred ukinjenjem. Madžarska vlada zopet demenUra. B u d i m p e 5 t a, 23. sept. Madžar- ski korespondenčni urad je pooblafičen ponovno izjaviti, da so vse vesti o mobilizaciji na Madčarskem neresnične. Preložena mlnlstrska seja. Beograd, 23. sept. Seja ministr- skega sveta, ki bi se imela vržiti vče- raj popoldne o vprašanju za^čite na?e valute, je bila preložena' na danes ob 10. uri dop. Novo mlnistrstvo na Bavarskem. Monakovo, 22. sept. »Korres- pondenc llofini;tnu« poroča: V današnji soji de?.elnega zbora je biia predložena lista noveg.T ministrstva. Min. predsed- nik je grcf Lerchenfeid. Bavarskaosred- nja stranka (centrum) nima v vladi nobenega zastopnika. LfsftKlca uredmiStva. »Klub liubiteljev ptičarjev. Ljub- ljana«: Vaša dne 8. tm. poslana piva no- tica je bila objavljena v St. 107 »Nove Dobe« 7. dne 15. tm. na 2. stnini pod rubiiko »Tu~ ristika in sport*-. Vkljub tomu prijavljaino tudi chines prejeto driigo notico." Lüstnira in i?.d?.j'<«teljii:a: Zve/na tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Kojnsko opreme, pr>sg»e in komatne se dobijo po nizki ceni pii sedlttr in t.^peftai*, CELJE, Samo&tait&ka uUc», CELJE. Večkrat v zalogi 2010 2 1 tudi ?.e rabljene kojnske op re me. VoZili Pod juž?$e zel^xnice v kr*aljevini SHS. Vetjaven od I. junija 1921. Masfibor ~ Ljubljana. __; j u a, 2t - •..... ^ ^ ^ ^ ' " _; '_; _: •8L -SS 5g S- If, 5 -2~ Postaje *$ «| |g |* »$ ^J Š% O O g QQ CQ__________O O ^ 03 CQ O O^O 5'30'l0'15 12-49!13'58 H'14 16-5o'22-lOf Maribor A 9'59 14*03 1427 I4-45;16*56 22"17| 4*44 6-O2i1O-47 13*43 — - 172^2242 j Praftersko 9 25 1302 - — |1fr22 21-43| 4'08 7-30 12-12 16-17;15*4P i5'18 18'51 010 ; Celje 7 5h 1045 13W 13'27|I455 20'17j 243 813 12-55 17-10 — - 1934 053 i Zidanl «most 709 Q-4f — - |I4O3 19*27 143 10-41 14 5< 20-30:17-05 - 21*-iO 3*03 Ljubljana 518 6 40 -- H-35 1206 1735 23*55 - 23*40 - 21*55 — — 12*35 frst ' ______ 5-00 - 15*20 11*13 — - 18-0! - -- ^Zagreb * - - 10.30 - — 16'H — Ziti^ni moBf - Zagreb. " _:" I \y. '-: I" _: "is" ^ _: ....... *" * ~: ^- ~ ' X. _: ä- —: > J2 > I > i2 Si > > J2 "* > j2 > —' > 51 H Si S ö Ü * 5S S Sž L2 S» a K O CQ O O 03 CQ O O CQ I O 1 M 1 O | flO _O I L. ----------Lp-------------------( ! 4*13 7-47 8-29 14-20 - 17 25 19*5t «Zidani mostA 8"32 957 1201 — 18 52/251 0-30 6-16 - 10-401618; — - 22-0? | Zaprešič 621 - 9\57 — 16-16 - ^2'26 0-46 934 1V1316-45 18-01 1912 22'25yZagrcb * 5*50 8'06 935 10*30 16-13 21 G5I7156 Btflariboi*— Ptuj — Č^ko^^c — EC«il-&H^a. Osebnivlak n , Osebni vlak ________________________— Postaje _—_------------------------------- 221 1 223 ; 22S I_______________________________222 1 224 j 226 9-00 16-00 2050 Mß Maribor A 719 1106 1739 9 36 16-36 91-26 Pragersko | 640 10*27 17*00 1017 17 IS 22-19 Ptuj ! 5-26 9 44 16*14 1f<10 13-32 23-37 CakGvec I 400 8-18 j 14*47 12-53 19-35 I Kotoriba ^ - 7*00 13-20 Hctribor— Prevalje ~- Celovec« Osebni vlak o s e b nj__^ii2_____ '411-425 1 433^28T"Tl5 "" P ° s t a J e [ "^JTto^U 424-416 500 1500 19-48 * Marlbor gl. kol. >f 7;37 12'25 20'45 5-10 15-08 19*56 Marlbor kor. kol. . /.« "17 2037 653 16*44 21*38 Dravograd « jUiU 1910 _ 756 17-22 22-16 Prevalje I >JI | 10 04 8-05 407 20-59 — f Celovec • - j 6"23 14*15 j takoj radi pomankanja prostora: pos- telia z vlogo in 2imnico, noCna oma- rlca, umlvalnlk ild, vse dobro ohran- jeno, kakor novo. Kje pove uprava tega lista. 2-1 Üa p3*c?daj: 6 tedtiöv stari čisto krvni psi tDo- bormai-i'-pasme, 2\'2 leta stara lahka kobila, 2 breji kravi} (dobre mo]* znice) radi opustitve živine ter hmeljt Celje- Gaberje 21. Siev. 111. »NOVA DOBA« Stran 5 listsnouljena 18B»f. 22 -37 Ustsfiovijena 1864. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palaei jc»*»l kolodvopu (prej Sparkasse der Sfadlgemeinde Cilü). Stsnje hraftilnih wlog K 2&%O$Q,OG0. s Vrednosf reze?-vnega zakkada K 8,000.000 HRAN1LWE vloge, ki se sprejemajo od usako- aar, uftirajo najpopolnejSo uarnost in ugodno öbreslouanje. Poštne položnice strankam brez- olačno n:i razpolago. Renlnino plačuje zauod ' iz suojego. SPREJEMA tudi u unrno shrambo od strar.k in sodišč razne urednostne papirj:, uloine knji- žice 1.1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ straiika 5ama. OSKRBÜJE 5uojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- üila najkulantneje. IZPLAČILA v inozemstuu izredno ugodno in promptno. PosojsEa vseh vrs* pod najugodnejšimf pogoji. Brezplačna pojasnila in sirokounjaški nasueti u useh denarnih prašsnjih. JETIetio In galatP ierifaKo Kleparatvo Ant. JoAta nasi. Fi'snjo Dolzan Celje, «rail« pctra cesfjsfe a« prlj?OTo8:i zaliftalava -sriakovrstnH!' | atavb3Qflx in ^alanterljsklh deL Xrltja | streh, zvonikov, popravUa i»tlh, Aa- ¦ nrava otr^lovodotr It4. Izvršltev toSna; ¦ im«n)i«.E« irvrtma dela «« jamfti. PriporoB aKBBBBBBBBB Ustanovljena v lastni let» 188O. p a I a č i IBBHBCBBBBBSBBBBBBBBBBSBSBIBBBBBBBBEBBBI MARODMI DOM Rezervni fandi in vp*»dnost Bastnih hi» čez K 7,000.000. Eden najstarejšin slOYenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugoclneje. Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Oävarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- [DiiDjiDiiQidLh ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. ürQuDidlbiQj fnfllBBRIflflHBBBBBBBflBBBBBBBHBBBBBIBSIIiCSaaBnflfl Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. z%z";r™i voeiju "LA.STNI DOM99 ssäsk.*;**1!!0!«* Swtnrni zakiaü 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 468-63 Hranilne vloge i 2,000.000 « ! Obl. konc. posredovalnica za promet , z realitetami M8 50—35 ! Anton P- H^zenšek ! Celje, Kralja Petra cesta št. 22. ^ posreduje pri prodaji kakor tudi pri ) nakupu hiÄ, wil, graäciny xetn< ) IjišLf fndustrij. podjetij itd. ve- 5 stno in pod ugodnimi pogoji. »©©©©©©©©©«©©©©©©©©so©©©©©« Mim l CELJE| öpeoerijeka trgovina S nadebeloin dr^bno. 1286 52-51 Na prodaj je: lepo posestwo v bližini Vojnika. Obstoji iz 7 ora!ov zemlje, lepegagozda, njive in travnika, blizu glavne ceste. Natančneje pove F. Čuk, okoiica Voj- nik št. 51. 2-2 Kupim sadje za ffpešanje ei a vagone. Ponudbc na: Sebastian Str-.^h,- Klagenfurt, 993 3—3 Zfmske obleKe! 9hljub zuisanju cen po sfopjb cenah moško in žensko blago moško in otroško konf ekcijo iz naše tow. z električnim obratom. Samo na veliko! Zimske ^bleke! lugaslovenstii Lloyd d. d- oddelek fov. zs obleko^ Nlarsbor Ru&ka Cr 45» 1014 1-1 CELJE Glavnl trg 4, 55 -36 .107. ; ¦' ¦ ^aloga novih ter preigranih kia^irjev in ' P'Siniw samo prvovrstnih tvrdk. Vsa po- \ pravila in uglašanja točno in strokovnjaSko. : Izposojevanje ^lavirfev in piattift. : Ogieite si maiiul akturne irgoviiao Celje - Gaberje št. 16, nasproti YOjasnici pmtolonaslednika AJsksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na ds*^bno in del>©ioT Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno'za moške in ženske obleke, cefir, Sifonin razr.ovrstno manufakturno blago. |^-----—----------;-------J \\ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim jj blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah ! tot Celju, na Kr»alja Peti-a oesti' jj 1 206 Zaloga cigaretnega papirja in ^stroenlC* ¦ _^f^Jg I ii a ¦ ^lF m...........IÜibbTW ^^^MBMMfjfM^^M^^^^^m^^^MH^^^MM^BBBBB—" ^^mmmmm^^UtmHKmFwU9KtKKSmt9ttKKmB Jadpanska l>a.3Cib:äl -TSÄÄS« Celje KTJÄTSJ-SJ*— 1