List 89.
Marsikej  koristniga.
[Kako se vvozu zadev%ati, ako se konji spla-šijo?) Sedi rahlo brez vsiga mahanja z rokami ali z nogami, vse ude skupej derži, ko se ima voz zverniti, da boš manj terdo padel. Ako je voz za-pert, ne steguj iz njega rok ali nog, da si jih ne zlomiš. To se zlo hitro zgodi, zlasti, ker voz lahko ob kej udari, ali se oplazi. Ako je voz odpert, skoči, če moreš, od zadi z njega tako, da boš na roke priletel; ako pa ne moreš od zadi odsko-čiti, in če voz hitro leti, ne skakaj z njega, ker se vselej nesreča zgodi. Drugač bi bilo, ako bi vidil, da ima voz v kako brezno trešiti, tedaj bi mogel poskusiti, proč skočiti, ker je sicer v breznu gotova smert.
(Ako se obleka na človeku v&ge.~) Nameri se kterikrat, kar je strašno slišati, da se po kaki neprevidnosti obleka na človeku vname, in nesrečni, ki ga to zadene, je večidel tako prestrašen, da si nič ne ve pomagati, temuč teče in dirja,  kakor bi zbesnii bil, in ravno to mu še hujši stori.   Ako bi koga ta nesreča zadela, naj to le pomni: Nikar se toliko ne prestraši,  da  bi zgubil pamet,   in se ne zavedil,  pri čim da si,  in ne letaj nikamor,  dru-gači ko bi prav blizo vode bilo, da bi va-njo skočil, ter oginj vgasil. — Ako je v kuhinji, je večidel voda pri roki; vzemi tedaj  cel škaf vode,   in vlij jo na-se. — Ako ni vode, popadirjuho, plahto, suknjo, pert, ali kar najdeš, inčversto se zavij. Bolelo te bo,  res je, pa   boš vender oginj vgasil, da ne boš končan.  — Če ni nič taciga per rokah, in tudi človeka ne,   ki bi ti v pomoč prišel, se pa na tla zavali, nar boljši je, če je na travi, tisi obleko čversto na-se, in vali in preobračaj se, hitrejši ko moreš, da boš plemen vga-snil.   Ako je  kaki človek pričijoč, naj hitro sleče svojo  suknjo  in  zavije   va-njo   gorečiga. — Pri taki previdnosti se bo človek sicer bolj ali manj opekel, vender bo grozovitni smerti odšel.