■-..i. n»k daa —— w delj prosalaeft À daily gBBdajrs and Holišajra. .year xxm PROSVETA SHé?ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniikl la uprmmiikl prostori: M67 8. LawndaU Aro. Offtoo of Publication: 1657 South Lawndala Avo. Tolophoao, Rockwall 4tKM Chicago, III., četrtek, 6. decembra (December 6), 1934. l 'il^H» STKV.—NUMBKR 238 M. obijajo z l*om\ Nakaj ^jglobnejil klerikalai padi ' Uerikalna propaganda nepre-mala svobodno misel in Eiiste z judovskim krivim ¡Lm Delavsko gibanje, ¡Jko izhaja brez katoliške žlice Ikuratele, je kratkomalo ju-Lko gibanje. Sploh vse, kar Lfrdo in zločinsko, diši po 21-Ibj Znani Hauptmann, ki se Ipa zagovarjati na obtožbo ro-. Undberghovega otroka, bo ¡jbrt žid, ker drugaže bi ne jjjtmožen tega zločina! In pri poru Aleksandra Karadžor-leviča so vsekakor imeli Judje p\K zraven, kajti brez njih bi H tak čin nemogoč! Čudno je, k k toliko tisoč umorov letno kodi brez Židov in večinoma p kristjanih! Z našega stališča so židje ka- * drugi ljudje: dobri in slabi, livneži in prefrigani, fanatiki i trezni misleci, bogati in rev-i izkoriščevalci in izkoriščan-i na debelo in drobno. Vse te anosti in stopnje so tudi med rvtjani: slovenskimi, nem-trni, angleškimi, ameriškimi t Židovski kapitalist v Ame-fc izkorišča židovskega delav i prav tako kakor katoliškega elavca — kakor izkorišča kato-|i kapitalist katoliškega de-ivca nič manj kakor židovske-l To so vsakdanja dejstva. Kar je naj zlobne j še in skraj-idemagoško pri klerikalni pro-igandi, je to, da vidi največ idovstva" pri socialistih in listih, dasi ni pri teh nobenih idov po veri, če pa je kateri id po rasi, je prav tako, ako f še bolj, nasproten ortodoks-»iii judaizmu kakor je kleri-toa propaganda. Toda o a-ffiško-židovskih kapitalistih, likih izkoriščevalcih, ni pa bene slabe besede! Ti so do-i in koristni! O čikaškem ži-«kem kapitalistu Rosenwal-pripovedujejo, da je bogato »peval za zavode katoliškega Mofa in kardinala! Ta to-i ni "ušivi žid"! Interesantno je to, da v očeh Tikalne propagande je vsak lovski ateist še vedno žid, toče se pokatoličani — slučaj vid Goldstein! — tedaj ni več l čeprav krst ne spremeni * in ne naredi Slovenca iz ^ ali Italijana iz Arabca, »koli imajo socialisti, komu- in svobodnomisleci kaj iva, tam so — židje na krmi-v Kusiji, nekaj časa v Spa-1 in danes v Mehiki! Tam je židovsko! I k«j se je zgodilo? Katoli-«rganizacije v Združenih lv»h organizirajo nekak boj-»teistične Mehike in apeli- 0 ^ protestante in — Jude l*"noč. Ameriški Judje naj zadaviti "judovski" v Mehiki! To je dosled-[• V kampanji za "moral-f|lme so tudi upregli prošnje in žide. Sami ne mo-» doneči - ničesar, ampak če «J uspeha — je to njihov, 10 njihov uspeh. Ura legenda je, da so Judje ,jri1' Krista. Zato morajo še ""siti posledice. Toda ^nsk«. vere uče, da je Krist ' 1,111 umorjen, drugače ne "'"Irešenja". Kako se to U bi bili krščanski an-»iti dosledni, bi morali ča- 1 Ju,j«- kot največje dobrot-' (1"v« stva, kajti brez njih 'm.nicih oblastnikov bi svet še ^ ukal na tisto "krvno da- šoooptaaeo for "»Hing at tn«rUi " , , . ' —- of P0'14** ***** Ise to aoeUon HOI, Act of Oet. S, 19IT. authorial « Judo M, 111«. KOVA VOJNA PRI NAJA MED GRAD SENIKI je Dvanajat stavbinskih uniji bojkotiralo Greenovo konven cijo "U «*IJ mora razumeti kleri- f'r'»Pagando in jasna mu ** ta >"ra i rrd H tupidna besnitev. Se-neprestano delati le-morajo biti vsi drugi To je stara igra. r*zume, ne da nič na ampak demagogi rajski, ki vse pogoltne-Kf>v Je pa še dosti na ir> to je tista "nepre-*kala, na kateri čepi ,ir» klerikalna Washington. — (FIP) — Da niso burbonci le med kapitali sti, nego tudi med delavstvom je razvidno to posebno v tekočem boju med stavbinskimi nijami, ki so razcepljene dve skupini. Zadnja kon venci ja stavbinskega departmenta katero je po nalogu konvenčne ga sklepa Ameriške delavske federacije sklical njen predsednik Green, je bila totalen polom koli. kor se poravnave obeh frakcij tiče. Legalna" konvencija se je vršila zadnji teden in predsedoval ji je Green. Navzoči so bili pa le zastopniki sedmih unij — zidarjev, tesarjev, elektrikov, stavbinskih težakov, obratnih in ženirjev, voznikov in marmor sekov. Pod Greenovim vod stvom so ustanovili, oziroma si "osvojili" stavbinski depart-ment federacije in izvolili odbor nike. Dvanajst unij, ki sicer niso v večini po članstvu, je pa bojkotiralo to konvencijo. To je stara skupina, ki ni hotela sprejeti v department pred leti odstop-lih unij — tesarjev, zidarjev in elektrikov. To skupino vodi M. J. McDonough, ki pravi, da se ne umakne s predsedništva departmenta in sploh ne priznava "legalnosti" zadnje konvencije. McDonough se je s svojo skupino, "ekonomsko najmočnejših unij", postavil po robu zadnjil konvenciji federacije in njenemu glavnemu odboru. Pravi, da se tudi ne bo umaknil iz urada, oziroma ga prepustil "legalni" skupini. Ce pride do odprtega boja in jurisdikcijskih stavk, je McDonough mnenja, da Je "na naši strani večja ekonomska sila ... in bo naših 12 unij stavkalo veliko bolj solidarno kakor pa nasprotna stran," čeprav je po številu članstva veliko moč-neja. Green je rekel, da je storil vse za dosego sporazuma. Situacija se zna razviti v tako kalne vode, da bo pri tem dobilo črno pego vse organizirano delavstvo. Kolikor ni boj oseben med voditelji obeh skupin, gre pa za kontrolo departmenta vsled tega, ker imajo njegovi voditelji važno besedo pri NRA, odkar je bil sprejet pravilnik za stavbinsko industrijo. V slučaju, če 12 McDonougho-vih unij zapusti federacijo prostovoljno ali pa pod pritiskom, bo to slednjo zelo oslabilo na prestižu in tudi na članstvu. Ce bo pa federacija tolerirala oba stavbinska departmenta, bo s tem ustvarila precident za podobne boje v drugih departmen-tih. Najslabše pa bo, če pride do odprtega boja med stavbin-skimi delavci, do jurisdikcijskih stavk. To bi vladi dalo le povod za uvedbo kontrole nad vsemi unijami._ _ Turkinje dobe volilno pravico Istanbul, 6. dec. — Kemalova ljudska stranka je pripravila zakonski načrt volilne pravice za žene v turški republiki. Doskj ženske volijo le pri občinskih volitvah, novi načrt pa določa, da sme vsaka žena, ki dopolni 30 let, voliti poslanca za narodno skupščino in sme tudi kandidi-rati.__ zdravnik Eno leto po prohi• biciii: pijače dosti, davka malo! Američani popili 42 milijonov galon žganja, toda davek al prinesel pričakovane vsote Washington, D. C., 6. dec. — Danes je poteklo leto dni, kar je bila prohibicija ustavno odpravljena in odkar je alkoholna pijača spet legalna. Rezultat pr-vega leta poprohibične dobe ja sledeči: Kar se tiče postavnega "uga-šenja ameriške žeje", je prvo leto prineslo sijajen uspeh. Američani so popili 42 milijonov galon žganja in raznih drugih 11-kerjev ki 35 milijonov sodov piva, kar znači, da so privatni trgovci s pijačami naredili lepe profite, ampak vlada—nI dobila pričakovane vsote v davku na pijače. Proračun davka na alkoholne pijače je bil 470 milijonov dolarjev za to leto, faktično pa je vlada dobila doslej le 388 milijonov. "Nekje je nekaj narobe" — pravijo v federalnih davčnih uradih. Davek ,na alkoholne pijače znaša $2 od galona domače in importirane žgane pijače in |5 od soda piva; poleg tega je nekaj davka na vino. To je samo federalni davek. Državni davek in pristojbine za licence so posebej. Jugoslavija izganja Ma-žara iz svoja arada Jugoslovanska nota v Ženevi pride ta teden v razpravo Ženeva, 5. dec.—Izredna seja sveta Lige narodov se začne danes in spomenica JugoalavUe, ki zahteva, da Liga preišče in ugotovi odgovornost Ogrske za u-mor kralja Aleksandra, pride zdaj na razpravo. Prvotno je bila ta seja sklicana, da rešuje delikatni problem plebiscita v Posaarju, ali ker sta Francija in Nemčija sami rešili ta problem v glavnem, bo ostalo več časa za druge stvari. Ogrska zahteva in Italija jo podpira, da se zahteva Jugoslavije takoj reši, dočim bi Francija in Anglija radi videli, da se ta zadeva odloži do januarske seje. Relgrad, 5. dec.—Več sto Ma-Žarov, ki so uposlenl v Belgradu, je bilo včeraj obveščenih, da morajo takoj zapustiti Jugoslavijo. Za odhod imajo 24 ur časa. Tako se glasi neuradno poročilo. Ta akcija vsekakor izvira iz obnašanja Ogrske, ki je na spomenico Jugoslavije Ligi narodov reagirala precej sovražno. ENOTNA FRONTA IN INTERNA dONAU Kksekutiva socialistične Inter-nationale prepustila vao atvar skupne akcije posameznim strankam V Ameriki Je 400 "plucfc-ate" trgovin VVashington. — Iz poročila (»osebnega odbora NRA )e razvidno, da je v Ameriki ne manj ko 4000 "pluck-me" ali kompa-nijskih trgovin, kjer delavci kupujejo potrebščine s kompanij-skim "denarjem" ali "skripom". Odbor pravi, da U način trgova nja "v veliki meri invalidlra v pravilnikih aH pogodbah določene mezde?/Te trgovine se nahajajo v kompanijskih naselbinah, ki so posebno razširjene v premogovni in tekstilni industriji, kjer so delavci največji sužnji in morajo navadno kupovati Vse potrebščine v kompanijskih trgovinah po visokih cenah. fttlril«o*emd«*etletnl izvršil Minomor iz strahu pred operacijo! BudapešU. 5. dec. - Profesor Wilhelm Tauffer. »4-letni kirurg. ki je izvršil na tisoče u-spešnih operacij na drugih, se je včeraj ustrelil — rajši kakor da bi se podvrgel operaciji na < propa bu. ki mu je bila predpisana ' mu reši življenje. Sodišče odločilo proti kofupanijl ' Carlisle, Pa.—Tukajšnja Th«« Narrow Ribbon Specialty Co. bo morala plačati vsoto $2000 delavcem, za katero so bili pri-j krajšani, ker je družba kršila določbe o minimalni mezdi. Tako je odločilo federalno sodišče v Philadelphiji. Pariz. —. Eksekutiva socialistične internacionale je sklenila na svoji zadnji seji, da za enkrat ne bo nadaljevala pogajanj s komunistično internacionalo za skupno akcijo. Vso stvar enotne fronte je prepustila posameznim strankam, ki se lahko pogajajo s komunisti za skupno akcijo. Stvar je prišla pred eksekuti-vo na iniciativo komunistične internacionale, ki je po izbruhu revolte v Španiji pooblastila Marcela Cachina in Maurica Thoreza iz Francije, da se pogajata z eksekutivo socialistične internacionale za skupno akcijo v interesu španskega delavstva. Sredi oktobra se je v Bruslju vršil prvi sestanek med njima In Vanderveldom ter Adlerjem, predsednikom in tajnikom druge internacionale. Do kakšnega konkretnega zaključka ni prišlo o skupni akciji, ker Vandervelde in Adler nista imela moči skle pati za internacionalo. Cachinu in Thorezu sta pojasnila, da je socialistična internacionale že podvzela akcijo v interesu španskega delavstva, glede enotne fronte more pa sklepati le eksekutiva. Poudarjala ■ta tudi, da je intemacionala glede tega razdvojena: sociali-ati v nekaterih deželah so za ,,akupno akcijo s komunisti, v ifartiglh, predvsem v Angliji In v škandinavskih deželah so pa proti. Na zadnji seji v tem mestu je eksekutiva štiri dni razpravljala o mednarodni situaciji in se mnogo bavila o vprašanju zbližanja komunistov in socialistov, predvsem pa z vprašanjem pomoči poraženemu španskemu delavstvu. Glede slednjega je i-mela skupno sejo z eksekutivo strokovne internacionale, ki sta se zedinili za vzajemno akcijo za moralno in materialno pomoč španskim revolucionarjem. V ta namen bo sestavljen mednarodni odbor socialističnih odvetnikov, ki bo vodil obrambo v Ječo vrženih revolucionarjev, denarna pomoč bo šla pa skozi Mat-teotljev fond. V interesu španskih delavcev je bil storjen tudi pritisk na vlade v nefašlstičnih deželah. Na skupno akcijo s komunisti v mednarodnem smislu se pa eksekutiva očividno ni mogla zedi-nitl, ker so proti temu razne močne stranke, na primer angleška delavska stranka in socialistične ter delavske stranke v škandinavskih državah ter v Belgiji in Cehoslovakiji. Glav-nI eks|M>nent enotne fronte so v drugi internacionali francoski, španski, italijanski in avstrijski socialisti ter "Bund" (židovski socialisti ns Poljskem).. Radi te situacije v internacionali je eksekutiva porušila prejšnji sklep, da mora enotna fronta čakati v vaeh deželah, dokler ne pride do sporazuma med olx*. ma interna< ionalama. Ta skb*p ne Je izkazal le za krpo papirja, ker so ga kršili francoski, avstrijski, španski in italijanski aocialistl, ki m se zbližali s ko-muniatl in aklenili enotno fronto proti vojni in fašizmu in v F ranciji tudi za ohranitev demokratskih načel in pravic. Novi aklep ekaekutive je, da prepušča vso stvar socialističnim strankam posameznih d Kapitalisti rogovilijo proti voijomu relifu Velika stagMelJa v grad-bail MmtrlJI Ameriška delavska federacija ti-goaa direktorja vladne atano-vanjake administracije, ki ae bahata z uspehi Waahington, D. C. — W. D. Flanders, direktor federalne stanovanjske administracije, je v svojem govoru v Memphisu, Tenn., izjavil, da Je bila kampanja te administracije tako u-spešna, da so vsi stavbni delavci v 36 mestih dobili delo in v nekaterih drugih je delo celo zaostalo zaradi pomanjkanja delavcev. Slično izjavo je nedavno podal tudi Ward M. Canady, puhli-cijski direktor stanovanjske administracije, v New Yorku. On je poudarjal, da še primanjkuje delavcev v krajih, kjer Je F1IA pričela izvajati svoj program. Izjavi sta takoj izzvali zanikanje v krogih Ameriške delavske federacije. M. J. Donaugh, predsednik gradbenega departmenta federacije, je dejal, da sta obe izjavi zavajalni in brez vsake podlage. V Združenih drŽavah nI niti enega mesta, v katerem bi primanjkovalo stavbnih delavcev In v vseh Je brezposelnost med stavbeniki še vedno občutna. Ko sta bila direktorja pozvana, naj Imenujeta mesta, kjer nI dovolj stavbnih delavcev, sta se izgovarala, da jih ne smeta imenovati, ker se boj i ta navala v tista mesta Iz drugih krajev. Amerika sicer napeto pričakuje vesti o pomanjkanju delavcev, ki pa noče priti. Na tisoče stavbenikov je še vedno brez dela. Kljub velikanskemu kričanju je FHA doslej odobrila posojila za popravila in gradnjo stanovanj v malenkostni vsoti $10,-000,(HK). Ako bi se ves ta denar porabil za gradnjo stanovanj v enem samem večjem meatu, bi to bila le kaplja v morju, je rekel McDonaugh, llltler ftle- odstavil governerja zlje Berlin, ft. dec. — lleltnjuih Bruc kner, guverner Alezlje, Je bil včeraj odstavljen. Vzrok nI bil naveden, fte prejšnji dan Je Hitlerjev minister za domače zadeve Wilhelm Frick v Vratisla-vi opeval v rožnatem govoru zasluge nacljskega governerja Bruecknerja, češ, da mu mora biti vsa Nemčija hvaležna za njegove "briljantne aktivnosti" . . . Drugi dan Je pa bilo kratkomalo naznanjeno, ds je Hitler odstavil Bruecknerja in danes J« vse tiho . . . Trije Izginili ameriški letaki na Psrlflku llonolulu, Havaji, h. dec. A-nvriAko letalo, v katerem je kapitan Charles T. P. I Jim z dve-ma možema vred poletel iz Osk-landa,Oah, proti Havajaklm o-tokom, je padlo v morje kakih 400 milj od tu. I udje gn žarimo Iščejo. Ulmov namen Je bil, da s Havap-v nadaljuje polel v Av stralijo. Klim kraljevske at nI he bojkoti» ran ns Irnkem Dublin, 5. dec. Loiidoiiaki film, ki kat< svatben! |*mip sina angleAkega kralja in grške prlneeae Marine, ne Ix» predvajan v Mv»bodnl Iraki državi. Kjerkoli se je film pojavil, so žel: kjer se hočejo zbližati a ko ^ lr» démolirai.je odra i roda Stavka rumunaklh odvetnikov Dunaj, 6. dec.—Avstrijski u-redni tiskovni biro je prejel vest. da je odvetniška zbornica ' v Rumunljl pozvala vse advoka-I te na štrajk v znak protesta proti novemu davku, ki gi. mo i rajo plačevati odvetniki. muniatl, oziroma kjer je to mogoče, lahko to store. Večina članov ekaekutive je bila namreč mnenja, da je tudi najnovejše prizadevanje komu-! niatsične internacionale za akup-' no akcijo le manevriranje in ne Sprememba taktike. Očividno, (Dslj* ns i. »traat J To Je |*ivzročJlo, da ao ir-kl ki notes tri odpovedali film. So proti temu, da bi vlada gradila cenena stanovanja In aploh upoallla brezposelne.— Administracija ae boji prote-at o v veteranov > Pet delavrev ubillh v predoru Italiji • Florent a. Italija, A de« .-r Vlak je včeraj ubil |iet delavrev, ki ao popravljali žeUzniškl tir v predoru blizu Migliarln«. Washlngton. — (FP) — Komaj je par tednov, odkar je bilo sklenjeno "premirje" med Roo-aeveltovo administracijo in ameriškimi kapitalisti, a že so slednji pričeli groziti, da ga s svoje strani umaknejo. 1\> premirje, saupanj«, sodelovanje ali kakor hočete to že imenovati, je sicer prišlo šele po~ volitvah, ko so burbonci spoznali, da se Rooaevoltovl administraciji za enkrat ni treba nič bati s strani volllcev, vsaj ne radi njenega "radikalizma." Ker so pa volitve že skoraj mesec dni za nami, so burbonci že pozabili nanje in zopet pričeli dvomiti v Iskrenost Rooseveltove ponudbe za spravo. Vzrokov za to Je več. Glavni je pa vsekakor ta, ker administracija baje pripravlja večji rellfnl program za prihodnji kongres. Rellfnl direktor Hop-kins Je pričel nekaj govoriti, da mu je razmetavanje dole Že dovolj In da Želi, da vlada uposli čim več delazmožnih brezposelnih pri relifnem delu. Z dolo so ljudje le demoralizirajo. Re» lifno delo ¡fe manjše slo. SllČnega mnenja je tudi notranji tajnik Ickes. On in Hop-klns menda delata na načrtih, da prihodnji kongres apropriira od osem do dvanajst milijard ta javna dela, ki bi trajala skozi veš let, in pa za rellf. Osem do dvanajst milijardi so zakričali burbonci. Kam bo pa dežela prišla! Mar nima ž« sedaj največjega javnega dolga v svoji zgodovini?! Zrahljana bo vsa vladna finančna struktura in posledica bo Inflacija, pravi ena skupina, ki za vsako ceno zahteva skrčenje vladnih izdatkov in balanciranje hudžeta. Druga skupina kapitalistov pa vidi v tem projektu—vlatino konkurenco s privatnim blzni-som. Tudi do tega ne sme priti! Mar ni predsednik svečano obljubil, da Je tega konec, oziroma da se bo vlada odstranila iz te konkurence ob prvi priliki? In ta konkurenca je na vidiku največ pri večjih stanovanjskih projektih v velemestih, katere Ima vlada menda v načrtu— kortfnot Hiš ne bo gradila toliko radi resnične potrelai |mi primernih in cenenih stanovanjah, marveč več valed tega. da oživi težke industrije. In v ta namen so potrebne milijarde, Nadalje vidijo konkurenco tudi ,'v llopkinsovlh projektih zu u|M>s1Ilev brezposelnih v zaprtih tovarnah, kjer naj bi produelrali potrebščine za reliflie posluje, in to brez privainegH dobička. Od vladne dole ali n-llfa Imajo sedaj dobiček le trgovci, zahtevajo ga pa tudi tovarnarji. Ite. lifna adminlstra« ija ae mora torej po|»olrioma umakniti iz pro-dukelje in oddati vsa naročila privatnim tovarnarjem, Produkcija relifnih (Mitrebsčln po vladi sicer ni fsaiebno velika, toda naraaCa z Vnaklm tednom, Vendar J«- pa dovolj velik», da je državni kupitalizem že trčil s privatnim kapitalizmom - Takšna je torej situacija. Kaos v kapitalizmu je komple> ten. Brez tega, kakor izgleda, bi burbonci' sploh ne mogli Živeti: Na eni atrani ena skupina zahteva, naj se zvezna vlada |mi-jHilnorna umakne iz relifu, na drugi atrant je druga skupina zadovoljna a tem, «•• », M late, «I M m <«Ut : M ChU*«o la Ci««r* |7 00 u c«lo Uto. M 76 »» pol Wte; »■«►• MOMtv» ».ML Subscription r«U«: for ti»« United . Ihmi Chi«*o) »ud » oro-ta je te dni obtuŠila policaja Chnrlesa Smithn in Rolterta Culverta. k ja, umora l mor j en i stnvknrji so bili Člani "letečega skadra", ki je prikorakal iz bližnjega lielmonta, da prepreči ohrntovanje v tekstilni tovarni v Hoena Pathu, ko je bila v teku velika tekstilna stavka. Preiskava, ki je bila odrejena, je ugotovila, da ni bil noben stavkar oborožen in da »o bili vsi ustreljeni v hrbet. Zanimiva baletke Sijajna uprizoritev "Prodane nevetfte" Cleveland, O. — Na zahvalni dan, dne 29. nov., je bila na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair ave. podana svetovno ?nana Smetanova opera "Prodana nevesta." Upriaorila sta jo soc. pevska zbora češki Vojan in slovenska Zarja v originalnem (češkem) jeziku. U-prigoritev je bila sijajen uspeh! V podrobnosti se ne bom spuščal, omenil bom le nekaj glavnih vlog. V prvi vrsti je treba omeniti Marenko v Qsebi Eme Simonove, ki Je prodano nevesto podala izbor no v kretnjah in petju. Njen glas je izredno čist in zelo simpatičen. Njen nastop je bil očarljivo prikup-I j i v. Pela in igrala je z dovršeno sigurnostjo. Vaškega ženl-tovanjskega mešetarja Kecala je igral Vaclav Baumgantl. V svoji veliki in težki vlogi je bil prepričevalen v kretnjah in petju, dasi je mož že »koro 67 let star. Kljub temu je Vaclav svojo vlogo imenitno izvršil. Šminka mu je izborno pristoja-la, rdeč dežnik, njegov stalni spremljevalec, pa je šminko izpopolnil. Možu želimo še dol-gego zdravja in pa to, da bi ga še mnogokrat videli na odru v vlogi mešetarja, v kateri je (kakor sem slišal) že 25-krat nastopil z uspehom! Vaclav Pokorny je pel vlogo vaškega norčka Vaške. Ta vloga je zelo težka, ker zahteva nepretrgano jecljanje. Njegov glas se je izvrstno prilegal vlogi. Pel je s sigurnostjo; on poseduje močan glas. Vlogo vaškega fanta Jenika je imel Joseph Sršen, ki obvlada mehak glas. Ta vloga je tudi težka, vendar jo je rešil pohvalno. Podrejenih vlog ne bom omenjal, ker bi vzelo preveč prostora. Omenim naj še zbor. Prihodnjič bi bilo treba več moških. Kadar je nastopil ves zbor, jfe bil pogled na to skupino intere-santen. Slikovite češke narodne noše so nudile svečan prizor. Godba je bila zelo posrečena, in njen dirigent, ki je obenem tudi zborovodja, s. V. J. Krabec, je s preciznostjo izvršil svojo težko nalogo. Čudim se, da mu je uspelo oboje tako imenitno sharmonizirati in voditi — zborove pevce in orkester! Imel jih je pod absolutno kontrolo, tako da se je celotna produkcija za Vršila v krepkem in prepričevalnem skladu orkestracije z odrskimi prizori. Udeležba je bila izredno vell-ku! Dvorana je bila napolnjena občinstva! Navdušenje je bilo očitno vsevprek! Sedeži vsi prodani in še več! Po programu v spodnji dvorani pri domači zabavi pa nas je bilo kar preveč! Gnječa v plesni dvorani In pri baru, dasi sta oba prostora precej prostrana. Zato se ne smete čuditi, ker smo z vso resnostjo iskali naše Ribničane, da bi vsaj za ta večer omenjena prostora malce razriznill! Pa jih ni bilo! Ti preklicani Ribničn-ni! Na kratko povedano: Udeležba je bila velika, vladala je splošna zadovoljnost in veselje. Nekateri so bili mnenja, če bi bila "Prodana nevesta" peta v slovenščini, da bi še bolj uživali, ker bi boljše razumeli. Zaen-krat pa je bila podana v česčini, ni pu izključeno, da ne bo nu prihodnji zahvalni dun v slovenščini! K uprizoritvi "Prodane neveste" so prihiteli rojaki iz bližnjih in daljnih naselbin: Kast Liverpool, Kast Palestine, West Point, Girard, Warren, Barber-ton, Salem, Ken more, Akron itd. Prišli ao v velikih skupinah in pošteno so bili naplačani z« svojo pot. Tudi naš stari Bar-be rtončan s. Ix>vrenc Frank je prišel s farme iz West Salema s hčerko. Prišli so z vseh strani! iz rasnih krajev hu. Podpiaani "večni popotnik" pa živi v zavesti, da nismo zaman vsestransko agitirali za u-prizoritev te opere. Prodaja vstopnic je šla jadrno izpod rok. In naši pevci in pevke obeh zborov so bili posebno marljivi pri celotnem delu v zvezi s to veliko prireditvijo. Delo v kuhinji in drugod je bilo vzorno izvršeno, tako tudi ostala dela in priprave. Vae to — vaa ta vzorna kooperacija in vzajemnost — je pomagalo k celotni »tvari, da je bila popoln uspeh! Verjamem v delo in agitacijo ter vstrajnost, kar mora roditi uapehi Nai-i skrene j ša zahvala vsem, ki so količkaj pripomogli k temu celotnemu uspehu! Antoh Jankovich. Odgovor in pojasnilo Collinwood, O, — Kolike prostora je poribil Jontez v kolonah Prosvete, da je povedal javnosti nekaj, kar ni res! Nekaj, za kar imam dokaze, da so vse njegove trditve le njegova domišljija. Vzemimo v razpravo njegovo pismo, priobčeno v Prosveti dne 26. oktobra. V tem pismu obtožuje mene kot ponarejevalci in potvarjevalca pisma v zadevi prepisa njegove delnice S. D. D. Med drugim pravi: "To izjavo Je tajnik Coff prečital tako, da je nihče ni razumel," niti on (Jontez), niti ostali Člani direk-torija, "poleg tega pa zavedel mene (Jonteza) kot ostale v zmoto, da gre za protestno izjavo proti prepisu delnice. Da je Coff delal to namenoma, sem prepričan" itd. Da Jontez tu celo afero zavija po svoje, evo, njemu in vsem, ki se za to afero zanimajo, dokazov! Na prošli seji direkto-rija S. D. D. je bil prečitan u-radni zapisnik seje (na kateri je bilo prečitano pismo), ki se glasi: "Tajnik Coff čita poslano pismo o zadevi delnice Jonteza, v katerem se podpisani izražajo, da prepuščajo delnico svoji materi (mrs. Jontez)." Zapisnik je bil sprejet ob navzočnosti imamo v Collinwoodu vsakovrstne ljudi, ljudi, ki nekaj delajo in pri svojem delu delajo napake, in pa tudi ljudi, ki nič ne delajo, zato je povsem razumljivo, da tudi napak ne morejo narediti. Tu ali tam se sliši, da je sedaj ni direktorij S. D. D. preveč reakcionaren. Morda, toda vedeti je pri tem treba, da 6. D. D. ne more in ne bo mogel funkcionirati brez dohodkov, ki pridejo od vseh strani, to je: pro-stofc se bo moralo in se jih tudi danes nudi v najem vsem in vsakemu, ki plača najemnino. Res, lepo bi bilo, ako bi bilo mogoče, da bi bil S. D. D. na razpolago samo našim organizacijam in bi se vodil strogo po naprednih principih, toda to ni mogoče v sedajnih razmerah, in tudi bodočnost nam kaže nekaj sličnega. V Chicagu se Je menda godilo nekaj sličnega s Hrvatskim domom. Posledice tega so, da ga ima S. N. P. J. danes na svojih ramah. Kadar pridete v našo naselbino, ustavite se v klubovih prostorih, in ako vam je do čaše dobrega piva, naročite si jo — ni treba hoditi v drugi konec naselbine, ker tako pristnega piva kakršno se toči v S. D. D. ne dobite niti na Grovewood ave. Balincanje na naših balincar-skih prostorih tudi ni več tako živahno kakor je bilo v poletnih mesecih, to pa zato, ker imamo zimske d-ni, ni pa temu vzrok to, ker se je naše Kraševce zanašalo v časopisne kolone, kajti oni so zavedni fantje in se na špikanja požvižgajo. Nekateri pravijo, da je S. D. D. demokratski dom zato, ker veliko demokratov pride na njihove seje. Strah je že proč, sedaj pride na seje samo še nekaj republikancev, komunistov, socialistov in pa progresivcev in če se še ti "mufajo", pa bo čast S. D. D. povsem rešena. Samo tako naprej! Tudi naš mladinski pevski zbor šole S. D. D. ne sestoji iz otrok "nebele rase", kakor smo dobili vtis, ko se je pričelo z organiziranjem istega. Pevci in pevke so le otroci slovenskega rodu, brez ozira kdo jih poduču-je. Ti naši otroci nam bodo po- vseh članov direktorija torej tu je uradni dokaz, da ni tako ka-»dali svoj prvi javni nastop na kor je pisal Jontez in obtoževal. dan januarja — na novo leto Obenem je zapisnik dokazilo, da 1 Popoldne. Celokupni mešani je ideja Jontezovega pisarenja z^or — sedemdeset po šte- večini le plod samoljubne domišljije. Poleg tega, da je na razpolago zapisnik kot priča, da Jontez zavija, imam pa tudi osebne priče, ki so pismo prečitale, predno je hudobnemu Coffu prišlo v roke, in ga tudi potem zopet prečitale, ko sem ga jaz prečital na seji. Te priče so na razpolago vsaki čas in pripravljene podati svoje dokaze, da sem jaz pismo čital tako kakršno mi je bilo dostavljeno. Ako Jontez ni zadovoljen z navedenimi dokazi v tem dopisu, naj mi blagovoli dati to na znanje in imel bo priliko to afero razčistiti sam, kamor končno tudi spada. Morda se vsej tej aferi ta ali oni čudi, jaz se popolnoma nič, niti me ne razburja. Vem, da sem na "črni listi" naših "čisto naprednih — po svojem", tudi vem, da sem jim bil v mnogih slučajih dobrodošel v onih dneh, ko še nisem bil na "črni listi". Je pri vsem tem pač tako, da vilu — bo pel pesmi: "Biba leze, biba gre," "Lisica je ena zvita zver," "Cinžara, Činžara, zlobna zima je prišla," ^Prijatelju v slovo," "Qj z Bogom", "Pozdrav," "Prijatelju" in "Po jezeru." Poleg pa sole, due-ti in nastop mladinskega orkestra, devetnajst muzikantov. Ako vas veseli biti priča prvemu nastopu našega mladinskega zbora, boste gotovo navzoči. Vincent Coff, naročnik in Član št. 53. O delu in dveh alavjlh Library, Pa. — Človek bi mislil, da se je že vse preselilo v krtovo deželo, ker se nihče od tukaj več ne oglasi v našem listu Pros veta. Tukajšnji premogo-kop Montour št. 10, laot Pittsburgh premogovne družbe, še precej dobro obratuje, delajo po pet dni v tednu, kateri imajo delo, zaslužijo pa različno, kakor povsod drugod. Kdor ima trdno voljo in močan hrbet, še zasluži za sproti. Nekaj jih je pa Bili smo veseli vsi! Najiskre-mpanijskega čuva- nejša zahvala vsem posetnikom,! tedmih stavkarjev. (Hnutbno zunanjim! Zagotavljam vas. da bomo poset ob priliki vrnili. Izmed domačih zborov so se v; največjem številu udeležili člani in članice zbora Soča s pevovod-jo na čelu, tako tudi člani zInk ra Delavec. Najtoplcja zahvala vsem skupaj, tako tudi vsem lo-1 kalnim udeležencem, ki so pripomogli k vsestranskemu uspe-' ** ker «a bi s* iskal, ko mofoče dobiti tukaj, v bližini in pri tukajšnji družbi pa so zapisani v "črno knjigo" še od zadnje stavke. Čas hitro poteka. Obiskala nas je že starka zima in najboljše bo doma pri zakurjeni pe-čL Kadar se nam pa nudi kaka vesela ura, je tudi ne zamudimo. Tako smo se zabavali 21. nov. pri naših prijateljih mr. in mrs. ¿ohn Nemec v Bridgevillu, Pa., kjer se je vršila svatba. Poročila se je njihova hčerka Rose Nemec s slovenskim mladeničem Louis Cangelom, tudi od tam. Pri dobro obloženi mizi Pn A. D. Pa ve, da se da če je starejši Barbič na. v elevelandskem vor Jožetu Grdini, da je Padel na glavo. Da, pi* toda on ne pobije onega, ki bilo priobčeno. pa četudi s< glavo postavi. List oziroma urednik ki v republiki, čije pionirki bivale, so ^ herojsko borili leti za svobodo in ,)rot raniji kraljev, on se pa joki kralji, bi moral biti poslan mor spada. Izgleda, kadar Hrezpurielni in telefonskih ulicah v šajte te ljudi, kaj ■ P«drralad ('««turaa brezdomovinski ljud je v New Yorku np* v New Vorku. Za rjuho imajo čamiplM. Vpra lisi i jo O -new dealu" ... * smo se dobro imeli, vse je bilcf dem ali se ponesrečim d —" — vselej boli urednika A. D mu da povoda, da v porogljj tonu piše o nezgodi naspr. ka, le da bi zadovoljil one ročnike, ki so se naročili d zato, da bi me obkladali v tičnem listu. Se nedolgo pa so se zgražali nad pisai istega lista. Moje nesreč« morejo pozabiti, in ker sei »rečno prestal, zato jih i boli. Posraehovali so se in fonirali eden drugemu, ke bili gotovi, da je po meni. daj se jim pa kreražijo obi ker se jim ni želja izpolnila Cital aem tudi, da je Jož« dina zastopal slovenski nar< Javnem avditoriju. Kdaj pi je narod pooblastil? Vsaj d ni on zastopal. Tone pa naj ga pustim pri miru, č« da ne bo pisal svojih dozi jev po metropoli v A. D. A. D. je tudi pisala o pr bi soc. Zarje in Vojana, k je vršila na zahvalni dan. rod je pokazal, da se ne l za njihove vrste muzi ko in setil je prireditev ter nap dvorano! Frank Barbic, židane volje, mlada zakonca pa sta bila nekoliko utrujena, ko so jih peljali na "buggy ride over the rough roads." Hoteli so jima pokazati, da tudi v zakonskem življenj"u ne gre vedno vse gladko, da so tudi klanci in ovinki, ne samo ravna, gladka steza, kakor si navadno predstavljata mladi ženin in nevesta. Mi pa jima želimo obilo sreče v novem stanu! , Komaj smo se odpočili, že je bilo zopet treba iti na pot v prijazno slovensko naselbino, kjer sta na 24. nov. obhajala 25 letnico zakonskega življenja mr. in mrs. Louis Slebir. Slavje srebrne poroke se ne vrši vsaki dan, temveč le enkrat v življenju. In zopet smo se znašli v veseli družbi in se prav po domače zabavali. Iskrena zahvala njima za izvrstno postrežbo, ker sta nam napravila tako prijeten in zabaven večer, tako tudi našim kuharicam, ki so se tako čvrsto sukale okoli peči in obložile mizo z vsakovrstnimi dobrotami. Smeha je bilo dovolj. Godec na harmoniko nam je pa igral take poskočne komade, da se je vse vrtelo do zgodnje jutrajne ure, da nam je že petelin zapel svoj kikiriki. Cas nam je kar prehitro potekel in bilo je treba se posloviti. Mr. in mrs. Slebir pa kličemo: Se mnoga leta srečnega zakonskega življenja! Mrs. A. Intihar. Naše lokalne homatije Cleveland, 01 -t- Vedno sem bil mnenja, da "narod je v množini." Oni dan pa sem čital uvodnik v A. D., v katerem se omenjajo direktorji in narodni dom. Iz tega bi človek sodil, da je naš narod v metropoli v rokah par zvitih lisjakov, ki vedno nazivajo le sebe za narod. Slovenski narod v Clevelandu pa ne ve drugega o takih "človekih", kot to, da vodijo narod v napačno smer. V kralje-vaške režime, v demokratsko družbo, ki izkorišča delovno ljudstvo. Njihov governer je poslal milico nad stavkarje v Toledo, priporočal je prodajni davek in njegovi demokratski poslanci so zadevno predlogo sprejeli, revni delavec, ki je brez dela in zaslužka, pa naj plačuje, saj je sledil njim in volil zanje! Taki "človeki" želijo vedeti kaj dela uprava narodnega doma z narodovimi novci. Citatelji (narod) se gotovo spominjajo, da je bil nekoč neki tajnik neke narodove zveze. Poznala sta ga tudi urednika A. D. Kramljali so in še tal i po pločniku najprometnejŠe ceste v naselbini. Pri tem pa so pozabili staviti vprašanje, kaj je z novci narodove zveze. Well, saj etika zahteva, da prijatelja se ne sme poti pati, tem bolj pa nasprotnike, pa če so v pravem ali ne. Radi mrcvarijo one, ki niso v njihovem taboru, z neresničnimi poročili, kar pa njim samim često škoduje; kar oni ser vi rajo, ne tekne dobro vsem ne vselej. Svoječasno je A. D. pisala, da sem Jo podpisani prosil odpuščanja. To absolutno zanikam, kar lahko podprem z do- Prepir okoli porota k trole v Chicagv _ Katoliška dobrodelna organi ja je proti resoluciji kon ne lige Chicago. — IllinoKska li* kontrolo porodov je pred dnevi sprejela resolucijo, tero je pozvala vse relifne nizacije, javne in privatni podpirajo družine brezpos^ delavcev, naj poskrbe, da jemniki relifa dobe informs kje se dobe navodila zu prt čenje ploda. Liga poudarja je odstotek porodov med brt selnimi reveži še vedno najv vsled česar trpi relif. Dalj liga poudarila v resoluciji, d vse protestantovske cerkve c jile princip porodne kontrol tudi katoliška cerkev je p stila v tem oziru, kar doka njena odobritev teorije "r sterilnosti in roditvenosti ženski". Na to se je oglasil msfrr. liam A. Cummings, škof nadzornik katoliških dobrotk organizacij v Chicagu, reko< katoliške dobrodelne organi je so proti tej resoluciji ii bodo nikdar pošiljale svojih entov" v klinike porodne trole, pač pa bodo storile kar je v njihovi moči. da k« Ški ljudje ne dobe teh infoi cij . . . Nadalje je rekel, du toliška cerkev "oficielno" * »prejela omenjene teorije, n melju katere katoliški kro Ameriki razširjajo neko kn v kateri uče, da je ženska kaj dni v mesecu varna pre< nositvijo". Onem železnic ni plač1,0 noNti zs posojila Washington, I). C. ( železniških družb ni P^sk> veznosti v vsoti $55.000.0« posojila, ki so jih pr^ vladne korporscijc za rt •trukcijo financ. T«ko * poročilo J. H. Jonesa. nan- korporacijc. Skupna v ' le zel< te km*L C^ še kaj "takega " normal«, se ho vtisnil tak De- <*» ,,r Te železnice .«o Mi Rock I*land- cific, North Shore I Milwauk. poročalo, se bo vtisnil tak pečat, da se ne bo izbrisal. Oni ne kontrolirajo tudi sodnikov v okraju Cuyahoga. zato se pod- Oonr pisani ne zmeni za njihove grož-1 L, Central«« Tel nje, češ. "da ga bodo dali prijeti A Ban Franci^. postavnim potom." To »o otro- Central in čarije. Čudim se, da urednik, ki bi moral v časnikarstvu imeti malo več znanja in inteligence. i m* leži take stvari. Nisem noben St. I Požar Hollywood. Cal h . ^ "perovodja", ali vseeno vem, da sodišča rada ne vidijo takih tožb, ker so dolgočasne in puste. Omenjeni list je tudi zapisal da Barbič išče "trouble". Čemu 4. t. m. izbruhnil v Ijejih družbe First Nations uničil $«00.000 i in drugega ms manje filmov- I v H« Vesti s Primorskega postopanj« čniovr-"eita brigadirja ,. L. 31. oktobra 1934. — V • * času stalno prinašamo ffaretacija v Črnem vr-t akolici. za katere se mo-íaíviMti črnovrškemu brt-¡¡¡u ki mu na žalost ne ve-mp'na Iz nedolžnih ljudi je ^Tgadističnim pretepanjem [Lnjem izvlekel ^ res nič-Sanja. V naslednjem ho-"opisati klasičen primer ' postopanja, ki menda rpVimera na vsem Primor-J v zadnjem času. L-« preteklega meseca je o-¡¿i brigadir poklical k sebi tu Franca, starega 25 let, fduzil za hlapca pri Lampe-Lu na Črnem vrhu. Na I namreč padel sum, da Člansko leto zažgal eno go- Ljeva b»áo (L»"1«1® L ima Jč '2 hiši). Fant je seveda L, ker je bil pri vae j stva-IJolnoma nedolžen. Ko pa je ¡¡brigadir, da s svojimi be-^ in znanjem ne doseže Banja krivde, kar je hotel d-g s; je spravil nanj s silo. ¿■pel ga je tako, da ao mo-i poklicati svojce. Brigadir ga gmreč na tak način zdelal, 10 vsi mislili, da ne bo mogel piti vseh muk in trpljenja, nv je bil močne telesne kon-keije. Takoj nato so ga preiti na njegov dom v Zadlog. ior vemo se ni njegovo sta-Ido sedaj skoro nič izboljšalo e torej še vedno na kritični i Dobil je baje zelo težke s poškodbe, poaebno v ju, na želodcu in prebavi-[§e sedaj, ko le malo zavživa, I želodec in prebavni organi IT hitro odpovejo. Večkrat so jnli tudi poklicati črnovrške-| občinskega zdravnika dr. fcrca N., da ga zdravi, ko ni I pomagala domača oskrba in poč. Ni upanja, da bi bil iant kj ie popolnoma zdrav in gonce bo več sposoben za kako lano delo.—Naši ljudje so pospravi rimski sužnji. Nimajo iL najelementarnejših člove- Í pravic. Pritožiti se ne mo-nikamor, ker bi potem taši* I izvajali represalije. Italijan-(loblastva na to prav lepo mirlada jo in se nič ne brigajo. bcijski stražniki streljajo naše ljudi lezana. 2. nov.—Na Vse Sve-je v Štjaku pri Sežani do-}£l zopet žalosten slučaj, ki bo priča, koliko gorja mora-naši ljudje dnevno prestati Ü nasiljem italijanskih mo-tev. Franceta Renerja iz Štja-j« namreč ovadil eden doma-i renegatov, bivši karabinjer, j« kuhal žganje. Prišli so ta-■ finančni stražniki in Rener P bežal v gozd, da bi se skril W njimi. Stražniki pa so za I» oddali 4 strele, ko se je na njihov poziv že ustali» Ka ranili v dolnji del no-I Prepeljali so ga v goriško kjer pu ga ni nihče M, tako da se mu je rana «rala. Nato so ga službeno fM v tržaško bolnico, "10 mu po 5 dneh odrezali b n<>Ko. Ifcdaj pa se finančni stražni-r»nijo, cen, da je eden izmed fp*d«?l in da se mu je puška ■•»od selx* sprožila (4 krat!) I J*" slučajno ranila Rener-Menerja H0 finančniki dobro P"' Pa so za njim streljali t(,niu, da to do sedaj pri J||B¡ bila navada. Čudno se pri P *tvari zdi tudi to, zakaj P racijo izvršili takoj in PUa niso takoj prepeljali v Pj" bolnico? France Rener ''t je oženjen in ima dva P** Tak o Italijani upropa-pnasc ij,J(jj ph K'>>or idrijskega *ol-**ga inšpektorja 3,'nov. 1934.—Dne 28. r k; *o tudi v Novem sve-P^ ("hIm\uu posvetili novo zgradba ima pri p\ln 1 nadstropje. Stala je fT* HKMMJO lir. Sola je tro-Wm '' ' l< rno in higi jena. Blagoslovitvi je f> mnogo občinstva, milicije. PpUel je i'»,-|M*ktor iz Idrije, '»b tej priliki nago-«la I k) ta šola ave-lf»í«t\a na vzhodu in h prigodnoatnlh be-| iarkiini pa je še po-• z 10 let ne bo ne ilovenakem je se bo slišal samo "naš lepi italijanski jezik".—Besede g. in-inspektorja so nas spomnile na pretekle čase hitro po vojni, ko so se vzhičeni italijanski nacionalisti in fašisti priduševali, da bo takoj izginil slovenski jezik ko bo prišel v dotiko z "višjo" italijansko kulturo. IMinilo pa je že 16 let, pregnali so vse naše učiteljstvo in intelektualce, toda nikakor niso mogli izkoreniniti našega jezika in našega človeka. Zastonj so vse šole*, vse delo in trpljenje. Naroda, ki se zaveda svojega obstoja, ni mogoče zatreti. Pav&ič Anton izpuščen no enomesečnem trpljenju Hotedršica, novembra. — Poročali smo pred nedavnim časom, da so italijanske oblasti na meji oz. karabinjerBki brigadir izvabile Pavšiča Franca, jugoslovanskega državljana, da z njim uredi nekatere privatne zadeve. Mož nič hudega sluteč ski, godb ni itd. Poleg tega imajo nekateri tudi knjižnice iu celo radio aparate. Popolavoro i-ma na Krasu 3 popolne godbe in 18 knjižnic s 629 knjigami. . Za nov otroški vrtec je dala milita 15,000 lir in postojnska občina 10,000 lir. Obe zgradbi sprejmeta lahko do 80 otrok. V Studenem so zgradili poleg že stare šole "Guido Neri" še otroški vrtec, ki stane 60,000 lir. Hrastje je tudi dobilo novo šolo i dvema prostoroma. V Zagonu so sedanjo šolo p nanesli v n.ko drugo privatno hišo, kjer so boljše zdravstvene razmere. V Sesljanu so naredili novo šolo, ki je stala 130,000 lir. Novo šolo ima tudi .Dob.rdob. V I.azah pri Senožečah so morali vaščani zastonj zidati zgradbo. Slavina je dobila novo Cassa del Belilla. V Rožni dolini pri Gorici so posvetili novo šolo "Franceaco Scodnik", v Bukovlci pa novo šolo "Arnaldo Mussolini". V občini Kanal so otvorili 3 nove šole Italijanski listi poročajo, da so delali "volontarimente", t. j. prostovoljno in jih jako hvali. Gotovo ni vse to nič res, umjMik Vesti iz Jagaslavl)e KAPITALISTI BOGOVIMJO PROTI VEČJEMU RELIPU se je res podal, a nazaj ga ni-_________________ kakor ni hotelo biti. Takoj na- so naše ljudi za ta dela kar ta-to so ga v obmejni stražnici are- ko lepo prisilili, kot je to faši tirali in odpeljali v goriške za» stična navada, pore, kjer je prebil 14 dni, nakar je bil po zaslišanju odpeljan v Videm. V videmskih zaporih je prebil nadaljnjih 15 dni. Tu so ga celo pretepali. Ker so sumili, da je imel stike s črnovr-škimi aretiranci, so ga konfron-tirali s Pivkom. Ko so videli, da ni imel nikakih zvez z njim in ostalimi, je bil odpuščen iz yi-demskih zaporov. Vprašali so ga tudi, če ima kaj denarja. Ko jim je povedal, da ima dinarje, niso bili zadovoljni. Vklenjenega so nato odpeljali v Gorico, kjef je prebil 3 dni. Iz Gorice v Idrijo so ga peljali v taksiju in nežve-zanega. Iz Idrije na mejo pa zopet vklenjenega, kjer so ga golorokega kot so ga vlovili isto-tako izročili. Razen vsega tega so mu vzeli še obmejno legitimacijo, toda obljubili so mu, da jo bo kmalu zopet dobil. Josip Benet na svobodi Kranjska gora, novembra. — Poročali smo že pred meseci o aretaciji 70 letnega posestnika Josipa Beneta, doma iz Bele peči. Mož je nekaj mesecev presedel v preiskovalnem zaporu, kjer so mu skušali dokazati razne delikte, pred vsem pa, da je vtihotapil iz Jugoslavije enega vola. Ker niso imeli nikakih dokazov za obdolžitve, so ga po večmesečnem zaporu pustili domov. Privatna pisma pod strogo cen-zuro Ajdovščina, novembra 1934. — Na tukajšnji pošti sprejemajo in odpošiljajo le ona pisma, ki se oddajajo odprta. Tako je vsa pisemska pošta pod strogo cenzuro političnih oblasti. Vzro ki, ki so privedli oblasti do tega koraka, niso znani. Nove akcije za odnaroditev na ~,šega naroda Trst, novembra 1934. — Dne 28. oktobra t. 1. ob 12. obletnici fašističnega pohoda na Rim, so poleg drugih javnih del in ustanov otvorili z vsemi svečanostmi "dopolavore" in njegove od seke v teh vaseh: Brezovica, Dolina, Slavina, Senožeče, Divača, I>okev, Avber, Ključ, Bor št, Škofje, Skocjan, Vreme, Javori-ca, Barka, Studeno, Dolenja vas Storje, Košana, Dutovlje, Hru ftevje, Košana in Razdrto. Ome njeni dopolavori imajo i>o \eč odsekov kakor dramatični, jh'V- Otroški vrtci "Italije ltedente* II. Bistrica, 1. nov. 1934. — Na dan dvanajste obletnice po hoda na Rim so bistriški fašisti priredili manifestacijo, ki st je pričela z obhodom po trgu. V povorki so bile zlasti mnogošte vilno zastopane mladinske fašistične organizacije. NaAa mladina, ki k takim ceremonijam nerada zuhaja, zlasti v unifownuh ne, se mora odzvati, ker ji drugače preti kazen, njihovim staršem pa posledice. Zvečer je bila v "cass del fascio", bivšem so-kolskem domu, prireditev s plesom, katere so se morali udeležiti poleg vseh uradnih oblasti tudi vsi oni, ki imajo koncesijo in obrt. Vendar pa fašistične zabave kljub vsej reklami in žu-ganju ne dosežejo nikoli niti petine, obiska, kot so ga bile deležne naše, sicer preproste, a vedno sijajno uspele domače prireditve. Surovi napadi na naAo mladino! II. Bistrica, l. novembra WA. —Ob priliki zadnje fašistične prireditve je bila organizirana povorka po našem trgu. Udeležiti bi se je morali vsi in to v uniformah, zlasti pa člani mladinskih fašističnih organizacij. Nekateri izmed skupine "avangar-distov" so šli v povorko v civilnih oblekah. Ko pa je to zapazil vodja avangardistov, bančni uradnik Carisi, je it?uniformirane mladeniče oklofutal in obrcal ter se repen čil nad njimi, da je bilo joj. Tako postopajo z našo mladino, ¡katero nam hočejo "dobro" vzgojiti. Otvoritev novih ftol Trxt, 30. okt. 1934. — Dne 28 okt. t. 1. je bilo na slovesen način otvorjeno tudi mnogo novih šolskih poslopij. Vas Strmnica je imela prej samo eno šolo, ki jo je vzdrževala "Umanitaria" in samo eno učiteljico. Sedaj j<* dobila še eno šolsko zgradbo To je otroški vrtec "Celeatlna Terruzi", ki ga vzdržuje "Italia Reden ta". Župnik Harbis konfiniran IL Bistrica, novembra 1934 — Iz Voloske poročajo, da no po Htične oblasti konfinlrale za dv loti župnega upravitelja v Br gudu Barbiša, doma iz Trnove ga pri II. Bistrici. Vzroki kon finacije niso znani, ravno tak« ne podrobnosti 1' strel jena na lovu.—V lovišču Jožeta Hamlerja v Orehov-cih pri Gornji Radgoni so imeli pred nekaj dnevi lov, ki se ga je udeležilo devet lovcev. Lovski zakupnik je z rogom pred pričet-kom lova in tudi med lovom— tako vsaj trdijo lovci—večkrat zatrobil na rog v znamenje, naj se ljudje umaknejo iz lovišča, da ne bo nesreče. Pa vendar je do nesreče prišlo. Poseatnica Roza Sa, herjeva iz Orehovakega vrha je slu v gozd po listje, ki ga je bila že nagrabila na kup. Naključje je naneslo, da je bila zadeta od šiber v stegno, roko in levo stran prsi. Treba je bilo poiskati zdravniške pomoči. Ko se je pripeljala v Gornjo Rudgo-no in hotela k zdravniku, je sre-di trga omahnila na tla in umrla. Stara je bila 50 let. Oblasti so uvedlt preiskavo. V Bolgarijo. — Ljubljanska Glasbena Matica odpotuje s svojim mešanim pevskim zborom na koncertno turnejo v Bolgarijo dne 20. t. m. Prvi koncert bo v Sofiji dne 22. t. ni., nato sledijo nastopi v Plovdivu, Stari Zagori, Trnovem, Varni, Sumenu, Rusih in IMevnu. Na koncertih bodo izvajali slovenske in srbsko-hrvaške narodne pesmi ter sevc ia tudi umetne, med drugim prav za to turnejo napisano ikladbo "Smrt carja Samuela," ki jo je na tekst Josipa l'aglia ruzzija skomponiral Krnil Adamič, naš najplodovitotfši zborov iki komponist. Turnejskl zbor Šteje 90 pevcev in pevk. Moža usmrtila.—V St. Janiu nad Teharjem se je 77-letni posestnik Romaž Videč spri s svo jim 21-letnim sinom Matevžem. Pogosto sta se prepirala. Topot sta so na moč sprijela, ter se vrgla na tla. Ko je Videčeva žena videla, da preti sinu huda, je skočila v hlev po železne grabi je ter z njimi udarila dvakrat svojega moža po glavi. Posestnik je dobil tako težke poškodbe, da jim je čez nekaj dni podlegel. Njegovo ženo in sina so aretirali ter odvedli v celjske zapore. Sodišče bo seveda skušalo ugotoviti, v kakšnem raz- merju je ta družina živela. bacil! tuberkuloze V KRVI Na eni zadnjih sej dunajske Zdraviliške družbe sta poročala profesorja Reitter in Loewen stein o primeru akutnega polia-ritisa, v katerem sta v paclen tovi krvi ugotovila bacile jetike. Kukor znano je profesor Loe vvenstein pred nekoliko leti zbudil veliko pozornost z dejstvom, da mu je uspelo vzrediti bacile tuberkuloze iz žive krvi. Cela vrsta znanih klinikov je posku-silu tO važno dejstvo izkoristiti, pred tremi leti pa st« oba !>oro-čevalea odkrilu, da ao bili tak Ani bacili v zvezi s sklepnim rev mutizmom. Mnenja so bila tedaj zelo deljena, a mod t«*m ao drugI razia kovalci dali obema učenjakoma prav. Danes je gotovo, da imajo »učili Jetike važno ulogo tudi pri ••aznlh boleznih, ki jih prej niso «pravljali v zvezo z njimi. Novi trimer profesorjev Reitterja In ,oewensteinn to samo |K>trjuje. / debati pa se je med drugim ■zkazalo, da je imelo Loevvenstei-ovo odkritje že praktične |m»mU lice, kajti grnAka klinika Ber , k y k i wiMH, »< miji ur dodal, da beraško pUč«. --" «i,«., M,ka ogleduje d#1a»«k« Uborlače » kelnharda- Hermann (ioering (na levIL HHterje»« ár¡MyCe. ki p«trtn «|>ra%ljak prMljrn« d<*> M «. Nemi• p», N - Na la načia "reáuK Lastniki zgorelega parnika Mor ro Castla obUdtent New York. ^ (higovoraí u rudniki parobrodne družbe Cuba MuiI Steamahip Co, ae bodo morali zagovarjati pred sodiščem na obtožbo kriminalne zanikrno-sti zaradi požarne kataarofu na panniku Morro Caatl«, na katerem je 121 oseb izgubilo ti vije nje. Med obtoženci je tudi nado mestni kapitan W. K. VVarm*. C'uba Mail Steamkbip Co. je podružnica VVard linij«. | Za dostojno življenje jt potreb nih 12500 na leto Washington. — U razmuro ma majhno šUvilo Američanov j lahko živi "moderatno polno živ lljeiij« Kdor prejema manj k«» $2/i(KJ letnih dohislkov, gu ne more uživati, Je rekel dr. M. K-zekial, ekonomski avetovalei-poljedelskega depurtmenta. In v Ameriki j« bilo leta 1929 71* družin z manjšimi dohodki. Da« nea je teh družin še veliko več, Strojniki Izvojevall vil je mezde Washington, 1). C. — Tukaj-Arija unija strojnikov Je prav. kur sklenila novo pogodbo t delodajalci, ki določa pet centov v«č pla vložil na zveznem sodišču v Buffalu, N. Y., aplikacijo za injujikcijo za enforairanje odloka vladnega delavskega odbora v zadevi lloude Kngiueering kompanije v tamkajšnjem mestu. Kot je bilo t? večkrat pojasnjeno, se je delavski odbor v tem slučaju postavil na stališče, da morajo i>odj«tniki priznati in ae v dobri veri pogajati sa sklenitev kolektivne pogodbe te > tisto delavsko organiaacljo, za katero se delavci izrečejo s večino. Manjšinske skupine, ki so navadno kompanijske unije, morajo stopiti v ozadje, oziroma sploh ne obstoje v legalnem aml-aiu. In delavci pri tej družbi ao ae pri tovarniških volitvah i veliko večino izrekli za avojo federalno unijo, ki je indu«trlj*ka. Po volitvah je drutba informirala delavski odbor, da se tw bo ravuala |h> njegovem navodilu, ampak še naprej gojila odnošaje in se "kolektivno pogajala" tudi z maujšinako akuplno, to je kompanijako unijo. Odbor je nato zadevo Izročil juatičnemu departmentu v avr-ho proaekuclje. Tam je latola več mesecev—«lično kakor leti nad 17,000 podobnih alučajsv proti "čizlerjem". Vlada se "¿lz-Ivrjev" ne upa ali pa noče pro-sekutirati. Radi velike važnosti tega odloka delavakega odbora »e Je Justični department končno od-locil za prosekucljo. V aplikaciji za injunkcijo navaja tri točke $» enforairanje tega odloka, ki ao: 1. V svrho kolektivnega |K>ga-janja mora drutba primati le federalno unijo avtnih delavcav (družba izdeluj« motorje), ta katero ao »e delavci z večino lf-rekll pri volitvah, z njihovimi zastopniki )>a ae mora v dobri veri |M>gajati za sklenitev koleg-tlvne |M>godU«, kadar delavci to zahtevajo. 2. Drutba ae ne sme kolektivno piigajati z nobeno drugo delavsko organizacijo ali manjšinsko skupino (kompanijako unijo), češ, da se |>ogsja in priznava vae skupine. 3. Končno i>u družba ne storiti nobenih korakov za strf-hovanje jMisameznlh delave^V proti kolektivnemu pogajanj}!. S tem Je A«le začetek bojjli ker sigurno je, da bo v slučaju poraza drutba gnala prlzlv 00 najvišje inštance. V tem boju jo podpira «Narodna issljetnlika sociacija. Na svoji strani ima pa tudi nekatere "newdealerje'\ na primer Rlchberga. ENOTNA FRONTA IN INTER. NACIONALI (Nadaljevanje a I. «Ireni.> vsekakor je, da Je tudi v kO-minterni konfuzlj« gUnle tega. Del komunistov je za lakrefto tbližanj« m socialisti, drugI hočejo pa še naprej manevrirati proti nJim pod krinko enotne fronte. Ilund" ae Je na primer hoUI pobotati a poljskimi komunisti, tisla končni pogoji alsdnjlh so Idil taVi, da bi morali aocialisli akoraj odprto priznati, da so — "aoclal-fallatr ali "hlapel in o-prod« kapitalizma". Ko ao "butl-d o v c I", nsjrevoluclonsrnejla skupinu v Inlernariotuill, to aoo-znall, ao islklonill tako "tblilft-nje". Manjšina eka«*kutlve v posib* nI izjavi of>žsluJe, ker a« Je večina izrekla proti nsdsljnjim po-gsjsnjem a komunlatično InUf nai lonalo zs «kupno akcijo proti vojni In fašizmu t«*r za demokratična načela. Vnu«! v toj amerl vidi v aklepu, ki omi»fOia ta korak poaamitznlm strankam, kjer še ni prišlo do zblltaftjt. Manjšina Izražs tudi upanje, da pride v bližnji bodočnoatl do xbllfanja olH;h International. Manjšinsko izjavo so is^dpi »ali zaatopniki ais ialiatičnlb strank v Franciji, ftvkl, Aftanlli, Italiji, A vat rl JI, KuaiJI In Poljaki (Kund). MsjzaasMljKeJie dne »se deša« «kr «e»ll m« v dnevniku "Hrw»» IL" Ali jila tltat« »«sk émmt ti primerna opravičilo za judovske pogrome. Iz teh virov črpa tudi "Sloven-čev" informator. Ako on verjame v "pristnost" teh protokolov, mu tega niti najmanj ne moremo zameriti, kajti znana je težnja, nad katero se pa ni še nihče spodtikal, in v čije izpolnitev mora vsak verovati in za njo delati (in dela se s polno paro), če noče večnega pogubljenja in čije cilj je, da bo na svetu en hlev in en paatir. Ali se ne vjema to čudovito lepo s "Protokoli modrih z Zio-na?" Kaj ne gospodje, vaše geslo je: Rečem ti, da mi ne porečeš! D. P. tu, in sicer v telesih mladih ljudi manj, v telesih starih pa dosti več. Ali je tedaj težka voda v resnici v zvezi s staranjem in ga morda celo sama povzroča? In morda povzroča končno tudi našo naravno smrt? To so vprašanja, ki jih raziskujejo biologi še vedno, gotovo pa je, da je prof. Urey (mimogrede povedano najmlajši izmed do danes z 'Nobelovo nagrado nagrajenih kemikov) s svojimi genialnimi odkritji in poskusi prodrl globoko do skrivnosti, ki se ne tičejo samo "mrtve" snovi, temveč tudi življenja vseh bitij. Pet ur živ pokopan Iz Berlina poročajo o naravnost čudežni rešitvi nekega delavca, ki je bil zaposlen pri kanalizaciji v Dahlemu. Delavec je padel v 6 m globoko jamo, za njim se je vsul plaz kamenja, ki ga je popolnoma pokril. Pet ur so si gasilci prizadevali, da bi rešili mladega delavca in res se je 30 gasilcem po dolgem in napornem delu posrečilo odkopati nesrečnika. Vsi so menili, da je mrtev, a ko so ga dvignili na prosto, se je izkazalo, da je živ. Delavca so oddali v bolnišnico, kjer ve zdravniki nikakor ne morejo na#uditi, kako je mogel biti pet ur zasut ne da bi se zadušil. Emile Zola GERMINAL POSLOVENIL ALFONZ O8PAN nimi udi boril s smrtjo: premaknil se je, iztegnil gonilno ročico, svoje orjaško koleno, kakor da se hoče dvigniti, potem pa izdihnil, razdejan in uničen. Le trideset metrov visoki dimnik je še stal in se majal kakor jarbol v viharju. Človek bi dejal, da se bo zdrobil in razletel v prah, tedaj pa se je iznenada prevrnil ves, zemlja ga je vzela vase, stajal se je kakor velikanska sveča; in nič ga ni ostalo, niti konica strelovoda ne. Bilo je končano, hudobna zver, potuhnjena v tej dolini, napihana s človečjim mesom, ni več sopla s hropečim in zateglim dihom. Voreux je ves strmoglavil v prepad. Množica je rjovela in bežala. Ženske so tekle in si zakrivale oči. Preplah je gnal moške kakor kopo suhega listja. Niso hoteli kričati, pa so vendar kričali, da so jim otekali vratovi, mahali so z rokami pred to neizmerno jamo, ki je zazijala. To žrelo ugaslega ognjenika, globoko kakih petnajst metrov, se je širilo od ceste proti prekopu najmanj štirideset metrov daleč. Vsa rudniška ploščad se je po-greznila vanj z zgradbami vred, orjaški odri, kobile s tiri, ves vlak huntov, trije vagoni, razen tega pa še vse skladovnice lesa, gromada rezanih gred, vse je pogoltnilo kakor slamnate bilke. Na dnu se je razločila le kopica tramov, opeke, železja, mavca, strašnih razbitih ostankov, zgromadenih in umazanih od besne katastrofe. Jama se je zaokrožala, ob robovih so se delale razpoke in se gubile daleč med polji. Ena izmed razpok je segala tja do Rasseneur-jeve gostilne, kjer je počilo pročelje. Mar se bo pogreznila kolonija sama? Kako daleč bodo morali bežati ljudje, da bi bili na varnem ob koncu tega strahotnega dne pod tem svinčenim oblakom, ki se je zdel, kakor da hoče streti ves svet. Negrel je zavpil od bolečine. Gospod Ifen-nebeau se je umaknil in jokal. Se ni bilo dovolj nesreče, breg ob prekopu se je odprl in vzkipela voda se je na mah vlila v eno izmed razpok. Kanal je izginil in padal kakor slap v globoko dolino. Rudnik je pil to rečico, po-vodenj je zdaj zalila rove za leta, Kmalu se je napolnilo žrelo, jezero blatne vode je bilo tam, kjer je bil nekoč Voreux, podobno tistim jezerom, v katerih spe zakleta mesta. Zavladala je strahotna ti^jna, človek je slišal le še, kako buči voda, ki pada v drobovje zemlje. Tedaj se je Suvarin na razdrapanem nasipu dvignil. Spoznal je Maheujko in Caharijo, ihteča spričo tega razdejanja, čigar teža je tako hudo pritiskala na glave tistih, ki so umirali spodaj. Vrgel je od sebe poslednjo cigarfeto in, ne da bi se okrenil, izginil v noč, ki je postajala bolj in bolj črna. Njegova senca se je v daljavi manjšala in se prelivala v temo. Šel je, sam ni vedel kam. Z mirnim obrazom je stopal uničenju naproti, šel je tja, kjerkoli bo kaj dinamita,.da bo poganjal v zrak mesta in ljudi. Brez dvoma bo njegovo delo, ko bo umirajoče meščanstvo nekega dne začutilo pri vsakem koraku, kako se pocestni tlak razletava pod njo. Nagrada za aaprttaik vota Shopping _ V NAJEM SE ODD po nizki ceni šest (6) sob novanje, na 1421 So. 7th Za pojasnila vprašajte pi niku: John Kirnu, 1002 S St., Milwaukee, Wis.—(A Poklon Dama: "Danes sem videla res pravo krasotico!" Njen občudovalec: "V zrcalu?" Židovske "Listek za kopel stane šest Din. Če pa vzamete dvanajst izkaznic v abonmanu, vas stane kopel samo štiri Din." "Kdo mi pa jamči, da bom še dvanajst let živel?!" se odreže Izidor Kohn. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencije ss lahko nsroči na list Prometa «teje eden, dva, tri, štiri ali pet člsnov is ene družine k eni naročali Prosveta stane sa vse enako, sa ¿lsne aH nečlsne $«.00 is eno letno nlno. Ker pa ¿lani ie plačajo pri asesmentu $1.20 za tednik, ae jim iteje k naročnini. Torej sedsj nI vsroks, reči, ds je I in t predrsr i S. N. P. J. List Prosveta Je vala lastnins in gotovo je v vsaki družini ki bi rad čltal list vsak dan. Cena listu Prosvets je: Z# Združ. države in Kanado $6.00 Zs Cicero in Chicago )«.,, 1 tednik in................4.80 1 tednik in.............. 2 tednika In............... 1.80 2 tednika in............. 8 tednike In............... 1.40 3 tednike in............. 4 tednike In............... 1.20 4 tednike in............. 5 tednikov In............. nič 5 tednikov in............ Za Evropo Je..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs sli Order v pismo in sl naročite Prosveto, list, ki je vsis lastnina. Po jssnilo:—Vselej kakor hitro ksteri teh Člsnov preneha biti ¿lan sli Če se preseli proč od družine in bo zshtevsl sam svoj liat tedni moral tisti ¿lan h dotične družine, ki je tsko skupno nsročena na i Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mora uprsvniitvo datum zs to vsoto naročniku. Se tisto noč, ko se je porušil Voreux, se je gospod Hennebeau odpeljal v Pariz, da bi osebno o tem obvestil člantf uprave, še preden bodo izvedeli novico iz dnevnikov samih. In ko se je naslednjega dne vrnil, je bil docela miren in postal je spet isti točni poslovni človek kakor zmerom. Jasno je bilo, da je odvrnil od sebe vso odgovornost. Zdelo se je, da ni bil njegov ugled v ničemer prizadet, nasprotno, dekret, s katerim je bil postavljen za oficirja častne legije, je bil podpisan štiri in dvajset ur pozneje. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA, 8NPJ, 2657 So. Lawndsle Ave., Chicago, III. Priloženo poiUJam naročnino sa list Prosveto vsoto 9...... me.........................................ČI. druitvs It. Naslov Ustsvite tednik in gs pripišite k moji nsročnini od sledečih člas« družine: Čl. druitvs it. Čl. druitvs it. Čl. druitvs it- čl druitvs R. do posluževali kapitala, Časopisja in prostozidarskih lož (o marksizmu tedaj še ni bilo govora, zato bi "Slovenec" najbrž rad te protokole še naknadno nekoliko izpopolnil. Op. ur.). Na to pa, da bodo vzpostavili svetovno judovsko kraljestvo, s kraljem Judov na čelu, ki bo o-benem "resnični papež vsega sveta." Ker so naciji te "Protokole" širili tudi v Švici, je zveza judovskih verakih občin vložila pri zvezinem sodišču v Bernu tožbo po zakonu o pobijanju "šundli-terature". Toiitelji predlagajo prepoved Širjenja knjigo "Protokoli modrih z Ziona" in utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so protokoli prosta izmišljotina, h katero bi radi gotovi elementi hujskali proti Judom. Na podlagi te tožbe je nastal pn>ces. ki vzbuja splošno pozornost. ki pa najbrž ne bo tako kmalu zaključen, ker bodo naciji gotovo z vsemi sivdstvi bra-nili judovsko protokole. Kajti ti protokoli tvorijo osnovo na-cijske vere. z njimi ona stoji in .Drisvs .... Stsr naročnik SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spat Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA n S.NJ\J„ DA TISKOVINE NAR< CHICAGO, ILk - ^ a^k- — ft*iu tudi ves fl»twfnk