Naročnina listu: =
Celo leto .	. K 12'—
Pol leta . . „ 6'— Četrt leta .	.	„ 3'—
Mesečno .	„ 1*—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Uredništvo In upravništvo : Maribor koroška ulica S. = Telefon št. 113.
RAŽA
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi ee ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Nesramnost»
Če kdo blati svojo lastao hišo, pljuva v svojo lastao skledo, se v vsaki družbi smatra za človeka, kateremu ne gre sploš o spoštovanje. Tem grši se nam zdi tak čin, če prihaja od izobraženega človeka. Za to nam je zastala kri v žilah, ko smo čitali v knjigi Šolske Matice: „Domosnanst-veni pouk v ljudski šoli, sestavila Eliza Kukovec“ nesramen napad na naše slovenske Poljance v ptujskem okraju. Tem bolj smo se zavzeli, ker je knjigo pregledal ravnatelj mariborskega učiteljišča Henrik Schreiner. Napad se glasi : „Nravi so vsi Poljanci iste, fantje se žal zelo radi pretepajo. V nedeljo ima vsak (!Henrik Schreiner n Eliza Kukovec grdo lažeta!)fant dolg nož za Sarami (v škornjih), na klobuku pa krivec (ruševec). V krčmi se skregajo za vsako malenkost. Divje veseli potegnejo vsak svoj nož izza šar ter se koljejo. Čestokrat se zgodi grozna nesreča, da pri tem koga ubijejo “
Tako piše liberalno učiteljstvo v knjigi, ki bi naj bila vzor in podlaga zu pouk domoznanstva v slovenskih Šolah. Ako bi pisali Nemci tako nesramno, bi bili užaljen'". Da pišejo Slovenci take reči, nam danes zares manjka besed, da bi dali duška svoji ogorčenosti.
Upamo, da si ljudstvo, osobito naši pošteni Poljanci, te nesramnosti ne bodo dali dc pasti brez poštenega odgovora liberalnemu učiteljstvu.
V
Se nekoliko odgovora..
Tudi graški „Volksblatt“ prinaša po mariborskem Prangnerju znani Almerjev napad na duhovščino naše die-ceze in ga med vrstami celo odobruje. Mislimo, da bi „Grazer Volksblatt“ storil boljše, če bi glede narodnostnega vprašanja v cerkvi izčistil najprvo Avgijev hlev doma v sekovski škofiji kakor pa da pobira Almerjeve napade na našo škofijo. Ne bomo ponavljali rekriminacij o žalostnih razmerah, pod katerimi trpe slovenski verniki v področju pekovske škofije z malimi izjemami skoro povsod. Rečemo samo:	V sekovski škofiji so skoro povsem slovenske žup-
nije, ki nimajo duhovnika kateri bi znal slovenski. Slovenci morajo umirati brez zadnje tolažbe, ker nemška nestrpnost ne dovoli, da bi se nemški duhovnik prinčil slovenščine. Žalostno in sramotno je to, a resnično. Kako je to vse drugače pri nas v lavantinski škofiji, kjer lahko vsak Nemec-katolik zadosti svojim dušnim potrebam v svoji materinščini. Pri nas v lavantinski škofiji govori seveda vsak duhovnik vsaj tako dobro nemški kot največji in najbolj patentirani spodnještajerski Nemci. Zato se v tem oziru ne damo od nikogar in prav nič očitati.
Otvoritev sodega dravskega mostu.
Maribor, 'dne 20. avgusta 1913.
Odposlanec Sloveifske Kmečke Zveze je izvedel včeraj od voditelja c. kr. okrajnega glavarstva glede otvoritve novega mostu sledeče : / S 1 © venske zastave smejo posestniki! hiš slobodno1 r a z o b (e s it i. Cose b o p a od strani policije ali mestnega ur ajd a delalo kake zapre k o glede r a z o b e Šali j a s 1 o v e n s k i li z a s t a v, naj se vsak takoj pritoži na okrajno glavarstvo, ker je od višje politične oblasti n aj r o č e n o mestnemu uradu, naj se slovenskim zastavami na hišah ne dela nobenih, zapre k, 'M e s t n i magistrat bo baje nošnjo slovenskih in ne m |š| k ih znakov sploh p repo v ej d a 1. Ž i 'v i j o k 1 i c e v samoumevno! ne sme in ne more nihče prepovedati. Preskrbljeno bo o'd oblasti na vjse strani za varnost Slovencev.
To je sporočilo glavarstva, kojega priobčujemo. Vsekako pa svetujemo, da se Slovenci strogo varujemo vsakih izzilvanj in izgredov. Tudi napram (nemškim izziva,čem se vedimo strogo mirno in previdno. Pokažimo, da smo izobražen narod! Nadvojvoda Friderik se pripelje s posebnim dvornim vlakom ob 2. uri 6 minut s Koroškega na glajvjni kolodvor. Tam ga bo čakal župan, okrajni glavar in poveljnik mariborske garnizije s častno stotnijo 26. pešpolka. S kolodvora se odpelje nadvojvoda v avtomobilu cesarskega namestnika naravnost skozi Tegetthoffovo, Grajsko in Gosposko urico na. .slavnostni'1 prostor, Most, kakor tudi del starega in novega Glalvnega trga bo do konca otvoritvene slavnosti za drugo občinstvo zaprt. Vstop bo dovoljen le povabljenim gostom, ki se izkažejo s posebnimi vstopnicami. Večji del starega1 in novega Glavnega trga pa bo dostopen za občinstvo. Pred slavnostnim prostorom ,bo skrbel za red močan oddelek policije, žandarmerije in vojaštva, Na slavnostnem prostoru? V bližini There-sienhofa, bo postavljen „cesarski paviljon“ ,za, nadvojvodo. Blagoslovitev mostu bo izvršil ob obilni a-sistenci ekscelenca mil. g, knezoškof dr. M. Napotnik. Ceremonije bodo trajale ,20 minut. Pred blagoslovitvijo bo župan pozdravil nadvojvodo. Po blago-
slovitvi pa bo pozdravil cesarjevega zastopnika o-krajni glavar. Na to si bodo gostje .ogledali še novi most. Po tem pa bo nadvojvoda nekatere udeležence nagovoril. Ko je vse končano, se bo nadvojvoda odpeljal z avtomobilom v hotel „Mohr“ v Gosposki u-lici. Ali bó ostal v Mariboru, ali se bo odpeljal še v Gradec, še do zdaj ni odločeno.
Slovenci se zbiramo,n a d v e h prost o r i h :	ena skupina pri kolodvoru,
druga pa pri C i r i 1 o ivi i tiskarni. Najpozneje ob pol dveh popoldne: moramo biti vsi na svio jem mestu.
Kako presojajo na Dunaju položaj na Balkanu,
Dunaj, 18. avgusta. Vprašanje o reviziji mirovne pogodbe v Bukarešti je smatrati danes za odpravljeno. Stališče Rssije glede tega vprašanja ne dopušča prav nobenega dvoma več o njen h resničnih namenih in ker si je tudi dunajski kabinet o tem na jasnem, da bi zamogel le z oboroženo silo primerno povdariti svojo zahtevo, bo, čeprav molče, opustil svojo zahtevo po revizji, ker smatra, da bodo poznejši dogodljaji sami zahtevali revizijo meja po velesilah. Misel, ki je vodila dunajsko diplomacijo, ki je zahtevala revizijo, je bila predvsem ta, napraviti na Balkanu trajni red; potem pa ia v zvezi s tem, zasigarati meje monarhije napram ekspanzijskim težojam Srbije, ki so se po zadajih vspehih povečale do nezmernosti. Če ni našla dunajska diplomacija ravno glede revizijskega vprašanja podpore pri berolinskem kabinetu, izvira to iz dejstva, da je zasledovala nemška in avstrijska politika sicer enak cilj — vreči ob tla panslavizem, da je pa upala doseči ta cilj po različnih potih. Medtem, ko so smatrali v Berolinu Romunijo in Grčijo kot neslovanski balkanski državi za g!avni protiutež zoper panslavizem, so si prizadevali na Dunaju koj spričetka pritegniti tudi Bolgarijo v krog svojih političnih kombinacij in si s tem vstvariti nekak protiutež zoper veliko Srbijo, seveda pod predpogojem, da se doseže med Bolgarijo in Rnmunijo sporazum. Ta sam po sebi sicer pravilni načrt je pa bolehal vsled pogreška, da se ga je hotelo izvršiti v času, ko je bil v Bolgariji še rusofilski kabinet Danew na krmila
Ko je zaprosila Bolgarija na Dunaju za pomoč z orožjem, je zahtevala dunajska vlada, da se mera Bolgarija poprej z Rnmunijo sporazumeti ; tej zahtevi se je pa izognila Bolgarija, češ, sporazum z Rumunijo se bo že itak dosegel. Medtem so se razmere hitro razvijale in Avstrija je zamudila trenutek, da bi dejanski posegla vmes. Boiga-
FODLI STEK. Načelno prepričanje«
Vihravost in hitrost modernega življenja človeku skoro ne dopušča, da bi si vstvaril o tako raznolikih življenskih vprašanjih svojo lastao sodbo. Danes stoji pred eno, jutri pred drngo, tretji dan že pred tretjo načelno odločitvijo. Qe že od svoje mladosti ni uravnal vzgoje svojega duha po večno-pravih načelih krščanstva, je nemogoče, da bi si vstvaril svetovno Basiranje, ki bi mu zadostilo pri vsakemu vprašanju, is katerega bi lahko črpal odgovor na vse prilike in vse dvome. Le pojdite med takozvane „inteligentne“ svobodomiselne kroge! Našli boste duševno praznoto, da se boste zgrozili. Birokonstno naglašajo ti ljudje, da se nočejo pustiti vezati po dogmah, da hočejo neomejene umstvene svobode, ker si hočejo svoje prepričanje sami ustvariti. Reveži! V svoji prešernosti ne vidijo in ne čutijo, da jim nevzdržni tok življenja, boj za vsakdanji kruh, ne dopušča, da bi se vgiobili.v neštevilne probleme, ki prevevajo življenje, ter jih temeljito preiskali in si tako res ustvarili lastno sodbo in lastno prepričanje, čez dogme zabavljajo in jih zametujejo, akoprav so ti stebri katoliškega prepričanja preisknšeni po stoletnih bojih in so jih vtrdili in potrdili najglobokejši duhovi človeštva, svoje mnenje si pa dajo diktirati od zakotnih pamfletistov in dnevnega časopisja, ki še po svojem bistvu ne more dati nič stalnega. Mesto pred dogmami se klanjajo pred Kanti, Schoppenhan-erji, Nietscheji, Häekelni, Masaryki in drugimi ateističnimi, p&nteističnimi ia monističnimi kapacitetami. Večina se pa ne dvigne niti tako visoko in drvi slepo za svojimi leib-žurnali. Če je inteligentaik višje stopinje, potem prisega na židovsko „Nene Freie Presse“ ali „Tagespost“, oni minorata gentium pa imajo svoj evangelij v „Slov. Narodu“, „Nar. Listu“ ali. celo v „Štajercu“. Oni maloštevilni, ki so se odrekli krščanstvu in se res sistematično in resno trudijo najti resnico in dati človeštvu od krščanstva neodvisno svetovno naziranje, se pa mučijo zastonj. Med seboj razdvojeni in nezadovoljni s celim svetom pehajo človeštvo v vedno večje zmete in zmede, mesto da bi mu pokazali jasno začrtano pot kot ga nudi krščanstvo.
V	teh dneh polnih breznačelcosti in neznsčajnosti je zelo nujno potrebno spregovoriti večkrat o „načelnem prepričanju8, ker če ne postane lahko človek površen. „Naša Moč“ od 1. avgusta prinaša zanimiv članek „Načelno prepričanje“, ki se bavi v prvi vrsti s stališčem delavca, a je vpoštevanja vreden tudi za vse druge sloje. „Naša Moč“ piše : V sedanji dobi splošnega duševnega ia socialnega napredla, mora imeti vs&k človek, ki hoče veljati za izobraženega, gotove načelne pojme in tudi načelno stališče, raz katere razsoja pravo od nepravega, dobro od slabega, po ■ gubno od rešilnega, lepo od grdega itd. Čiovek, ki se noče vglobiti v rasna, njega samega se tičoča vprašanja, je podoben zaspancu, ki leno prespi najlepše pomladanske In poletne dneve. Med tem, ko se drugi vesele lepe božje narave-, on zeva in zdeha dolgega časa. Zaspanec zalenari tudi najvažnejše dogodke, njemu je vse eno, ako se okoli njega vse podira ali pa oživi rajika pomlad. Da le spi, pa je srečen.
V	življenju posameznega človeka bi ne smelo biti nikdar take, tem manj v življenju stanov in narodov. Kdor v večni tekmi zaostane, mu prati pogin. Zaradi tega morajo biti vsi potrebni stanovi na vedno čuječi straži. Osobito pa je naloga delavskega stanu, da čuva svojo sedanjost v nepretrgani borbi za prihodnjost. Nobeden stan nima toliko ljubeznjivih, naklonjenih in dobrotljivih nasprotnikov, kakor ravno delavski etan. Saj se šteje skoro vsakdo prijateljem in zagovornikom delavskega stanu, če tudi njegovo dejansko ravnanje kaže vse kaj drugega. Saj je prav vsak delodajalec in podjetnik prijatelj delavcev, — ker jim daje zasluženo plačilo in njihovo delo. Le recite mn, da ni delavski prijatelj, takoj bo zrastel in zatrjeval, da ni boljšega kot on, če tudi je morda ravno nasprotno res. Ravno tako imajo delavci tudi političnih prijateljev, ki ob vsaki priliki skušajo vplivati na delavce, da drže z njimi, jim dajo ob volitvah svoje glasove in stvar je končana. Vsled tega mora biti pa vsak delavee previden in mora imeti tudi trdno načelno prepričanje. Ako tega nima, postane zelo lahko žoga v rokah razposajenih paglavcev. Samo ob sebi se razume, da za krščanskega človeka ne more biti drugih kakor krščanska načela, ki oznanjajo in zapovedujejo z vso resnostjo ljubezen do bližnjega, Bog, naš stvarnik hoče, da se
nikomur ne godi krivica, hoče pa tudi, da se krivica kaznuje. Ako pomislimo, da delavski stan trpi le vsled krivice, potem imamo natančno zarisano pot: Naše mesto je tam, kjer se vrši borba proti vsaki krivici dosledno in resno. Moderni kapitalizem vslužuje in zatira, zato bi pa kapitalistična družba rada popolnoma proste roke za temne namene proti delavstvu Toda pri tem ta družba naletava na najodločnejši odpor v krščanskih zapovedih in nazorih ter ne more vsled tega neovirano in neomejeno naprej. Zakoni delavskega varstva so delo krščanske pravičnosti in krščanske zapovedi; če tudi niso prišli na dan vselej iz načelno krščanskega mišlenja. Kar ima socialna demokracija v sebi dobrega, izvira iz krščanskih nazorov; žal, da jih taji, če tudi brez njih ne more obstati. Istotako so prostozidarji izluščili iz krščanstva vse človeštvu prijazne nazore, kar jih goji ta družba. Krščanstvo jim je zoprno, y kolikor se tiče vere v Bega in zapovedi, ki prepoveduje prosto vlivanje raznih nasladnosti. Toda svobodomislec je moral poseči po krščanskem nazoru ljubezni do bližnjega, ki ga ponija pod imenom „človekoljuba“ (humanitete) in ki je poleg razuzdane svobodo največja privlačna sila te družbe. Brez tega načela bi se za framszonstvo ne zmenila niti mačka. Humaai-teta pomenja za framazonstvo slanino v pasti.
* Židovstvo, ki se je v današnjih dneh povspelo do denarnega gospodstva na sveta, pozna ljubezen in dolžnost le do „brata“, to je do ž da. Dolžnosti do drugih so omejene. Krščanstvo pa z vesoljno ljubeznijo objema celi svet in vse ljudi, ter zahteva od vsakega, da vrši to vzvišeno načelo.
Zgodovina je pokazala, da se socialnim vzorom človeška dražba po nobeni drugi poti ne more toliko približati, kakor po krščanskih načelih, na katerih stoji tudi naša krščanskosocialna delavska organizacija.
Vsled tega dejstva je pa delavstvu dana pot, po kateri mu je hoditi, ako v resnici hoče sebi dobro. Treba je le spoznanja in možatosti, to pa tembolj, ker sedaj preti krščanstvu že vsak smrkovee, svobodno zabavlja, kolikor se mu ljubi. Seveda tak „ubožec na duhu“ navadno ne ve, kaj počne. Toda naša dolžnost bodi v vsakem slučaju in povsodi ter nasproti vsakemu resno spoznati in braniti krščanska načela. Resnih in značajnih je prihodnjost in ne šalobard !
Stran 2.
STRAŽA.
20. avgusta 1913.
rijo je zadel poraz za porazom, Rusija je odtegnila svojo varuško roko m Bolgarija se je nahajala tik pred polomom. Danew je moral odstopiti, na njegovo mesto je stopil Ra-doslawow, ki je zopet iskal na Dunaju zavetja in ga tudi našel. Tedaj se je prvič razmotri vaio o možnosti revizije mirovne pogodbe. Ker je bila Romunija pripravljena, da se sklene mir, kakoršnega želi Avstrija, je dobila Rumunija priznanje, da se vrši mirovno pogajanje v Bukarešti. Med tem, ko je zastavljala avstrijska diplomacija svojo glavno moč, da izpolni obljubo, ki jo je dala v Bukarešti, se romunski kabinet ni prav nič držal sklenjenih dogovorov Z enostranskim pritiskom na Bolgarijo je Rumunija zasigurala sklep miru po željah Srbije in Grčije ter je prekrižala avstrijski načrt, da se Bolgarija ne sme preveč oškodovati. To spremembo romunske politike so na Dunaju sicer takoj spoznali in so si prizadevali jo paralizirati na ta način, da bi se zasigurala reviiija direktnim potom. Ker se je pa dozdevni sporazum med Avstrijo in Rusijo izkazal za varljivega, je morala Avstrija opustiti tudi to misel, in se zadovoljiti s tem, da podpira Bolgarijo diplomatično. Po kon-štatiranju teh faktov nam preostaja le še preiskati kakšne posledice za bodočnost bo imel ta diplomatični poraz Avstrije.
Nemška politika smatra, da sta najvažnejša diploma-tična činitelja na Balkanu Rumunija in Grčija. Pri tem se pa ne upošteva okoliščina, da je v Avstriji v kvar nastala velika Srbija, ki trajno ogrožava južno vzhodno mejo naše monarhije. S tem seveda še ni rečeno, da je Nemčija kriva, če je sedaj nastala velika Srbija, krivda zadene isto-tako in še v večji meri Avstrijo, ker je tekom balkanske krize imela dovolj prilike, da bi bila lahko zabranila ustanovitev velike Srbije, toda skušala jo doseči ta cilj vedno le diplcmatičnim petom s tem, da paralelizira veliko Srbijo z veliko Bolgarijo ter da vstvari zvezo med poslednjo in Romunijo. Ker se pa ni ns eno in nj drugo posrečilo, ne preostaja začasno nič drugega, kakor da postavi novi balkanski zvezi, katera se pričakuje, energičen paroli, ker zamore biti ta nova balkanska zveza naperjena le proti Avstriji. — Vesti, ki pravijo, da je balkanska zveza že na potu, so sicer za sedaj še prezgodnje, toda treba bo tem večje previdnosti, ker je postala Rumunija vsled zadnjih dogodkov pravcata balkanska velesila in se za tako tudi izdaja, a na drugi strani ne tvori več napram trozvezi, osobito napram Avstriji onega varnostnega koeficienta, kakor do sedaj, Grčijo pa se ne more smatrati dotlej za činitelja pri preračunanju moči, dokler se tekmovalni boj med Nemčijo in entento ne reši v tem ali onem smislu. Če pa pride dejanski do ustanovitve nove balkanske zveze, potem se pa še le začne za Avstrijo boj za obstanek, ker bi bila ost te nove balkanske zveze očividno naperjena zoper našo monarhijo. Edino upanje je pri tem to, da novo stanje stvari na Brlkanu ni mogoče smatrati za stalno in bo prej-alisiej prišlo do izprememb — pod pogoj vm seveda, da Avstro-Ogrska topot ne bo zopet zamudila psihologičnega tienotka. Ako bo pa na podlagi kompenzacij od strani Srbije, ki bi se zato oškodovala s srbskimi pokrajinami v Avstro-Ogrski, pristopila novi balkanski zvezi tudi Bolgarija, petem je mir, ki ga ima preživeti monarhija pred odločilnim bojem, le še kratek.
* *
*
Priobčili smo to kuriozno situacijsko poročilo, ker priča, kako je na delu nebrojno moči, ki hočejo preprečiti, da bi se mi otresli nemškega jerobstva. Komaj je grof Berchtold rahlo poskusil stopiti v ožje stike z Rusijo, že se zahteva njegovo glavo in že se narekuje Avstriji politiko kot jo hočejo v Barolinu. Tri glavne teze najdete v zgorajšnjem situacijskem poročilo: boj panslavizmu, boj Srbiji in boj balkanski zvezi. Za našo politiko niso te teze nič novega. Ravnali smo se po njih skoro do zadnjega časa in nismo doživeli drugega kot poraze, vspehe je imela pa nemška zaveznica. Počasi Brno pričeli uvidevati svoje nespametnosti in zmote in smo tipaje skuš ìli kreniti na druga pota. To pa je bilo naši nemški zaveznici še manj prav, vpadla nam je v hrbet in dosegla, da smo bili zopet tepeni. Na to skuša Bsrolin zadušiti v nas vsako misel na spremembo zunanje političnega sistema in nas hoče po potih, ki nas spravljajo v konflikte v notranjosti in s celim Balkanom ter njegovim varuhom tirati v pogubo, sebi v slavo in korist. Če naša diplomacija ne bo pregledala teh prozornih naklepov ia se ne bo energično otresla nemškega polipa, potem — Austria erit.
Na Balkanu.
Kakor smo že pred sklepom miru menili, tako se je tudi zgodilo : turško vprašanje je postalo sedaj zopet akutno in se poostroje od dne do dne. V sramoto cela Evrope se Turki ne zmenijo za londonske sklepe in prodirajo vedno dalje. Odrina nočejo pustiti za nobeno ceno in prekoračili so že Marico, ter prodirajo dalje proti Dedeagaču. Zasedanje tega mesta po Turkih se sicer uradno še dementira, toda to tran Marice so Turki gotevo in ker se jim Bolgari ne stavijo nič v bran, je tudi zasedenje Dedeagača prav lahko mogoče. Velesile so sicer ogorčene, toda do energičnega koraka se ne morejo povspeti. Zadnje dni režija sicer Rusija precej glasno z orožjem, toda Turčija se nič ne boji. Turška vlada še celo z veliko oblastnostjo naznanja v svet, da smatra londonski sklep, ki ga velesile še niso podpisale, za ničev in pravi, da stoji z Bolgarijo zato še vedno v vojnem razmerju, če velesile, v prvi vrsti Ra sija, v kratkem ne posežejo vmes, potem je vshodna Tra-cija z Odrinom za Bolgarijo izgubljena.
Rusija pretrga s Turčijo diplomatane zveze ?
Pariz, 19. avg. (Za^. brz) Iz Petrograda se javlja, da je imel ruški zunanji minister Sassonow glede bodočega stališča Rusije napram Turčiji važen pogovor z ruskim carjem. Govori se, da bodo v kratkem času pretrgane diplomatane z veze med Rusijo in Turčijo.
Turčija in londonski protokol.
Carigrad, 19. avgusta. V krogih porte izjavljajo, da traja vojna s Turčijo in Bolgarijo naprej, ker manjka londonskemu protokolu ratifikacija s strani evropskih velesil. Tarška vojska bo tedaj nadaljevala vojne operacije proti Bolgarom.
Rasija in Turčija.
Pariz, 19. avgusta. Listi poročajo iz Petrograda, da je ruska vlada v Carigrada zagrozila, da odpokliče svojega veleposlanika in da prekine diplomatane zveze, če se Turčija v odrinskem vprašanju na ukloni. Sazonov bo danes sprejet v avdijenci pri carju, d v mu poroča o stališču Rusije napram Tarčiji. Rusko stališče se da označiti sledeče: Izgube, ki so doletele Bolgarsko v Makedoniji, so utemeljene vsled napada na sosedne države in vsled poraza Bolgarske, če zgubi Bolgarska tudi Trakijo in pokrajine ob Egejskem morju, katere priznava bskareški mir, bi bila Bolgarska tako oslabljena, da bi bilo ravnovesje na Balkanu zopet uničeno. S tem pa bi postal brezpredmeten tudi odstop bolgarskega ozemlja Turtukan-Balcik, ki se je izvršil samo pod zahtevo po ravnotežju.
Odrin zopet utrjen.
Carigrad, 19. avg. Glasom poročil turških vojaških krogov je odrinäka trdnjava zopet tako utrjena, kakor je bila poprej. Približno 30.000 mož tehničnega vojaštva je bilo pod vodstvom tujih inženirjev noč in dan na delu, da se je Odrin zopet močno utrdil. Pri tem se je pokazalo, da so redute pri obleganju le malo trpele. Vse utrdbe so dobile nove topove, ki so še mnogo težji, kakor so bili oni za časa obleganja, kajti v Odrin so spravili vsev težke oblegovalne topove, ki so bli prej v utrdbah pri Čataldži. V Odrin so spravili tudi velikanske množine municije in živil za eno leto. „Odrin je zopet vstal“, tako je brzojavil Izzet-paša turškemu ministrskemu svetu v Carigrad. Proti severu Turki baje ne prodirajo več. Le oddelki v smeri proti zahodu korakajo neprestano dalje. Pričakuje se, da bodo Turki zasedli Dadeagač in Lagos. Govori se, da je prodiranja Turkov proti zahoda dogovorjeno med Izzet pašo in med grškimi častniki generalnega štaba, ker so se poslednji mudili več dni v turškem glavnem taboru.
Ratifikacija mirovne pogodbe.
Sofija, 19. avgusta. Ministrski svet je ratificiral bnka-reško mirovno pogodbo. V prihodnjih dneh izide tozadeven kraljev ukaz, izmenjava ratifikacij se vrši v Bukarešti. Vprašanje revizije mirovne pogodbe.
Bolgarski poslanik Rizov v Rimu izjavlja:	Na revi-
zijo bukareške mirovne pogodbe ne misli noben pameten človek na Balkanu. Brez vojne se ne da izvesti, na kar pa sedaj ni misliti. Bolgarska pa želi revizijo najmanj, ker ne more biti zadovoljna s takim korakom. Bolgarska rajši počaka, zaupajoč na svojo moč, dneva osvete, ki ne bo izostal.
Srbske iignbe.
Srbski tiskovni nrad poroča : Po uradnih podatkih je bilo v tej vojni lažje ali težje ranjenih ter obolelih okrog 50 000 srbskih vojakov, padlo, oziroma nmrlo pa jih je
14.000.	V obeh vojnah je padlo, oziroma jih je bilo ran-6000 častnikov, med temi 400 rezervnih, železniške zveze med Srbijo in Bolgarijo.
Srbska vlada je predlagala bolgarski vladi, da naj se zopet uvede direktni železniški promet med Belgradom in Sofijo.
Zopet atentat v Zagrebu.
Med Hrvati je zopet enkrat zroaga'a strast in vročekrvnost nad razsodnostjo, ter se je zopet prigodil vse obsodbe vreden atentat: neki 23'etni pleskarski pomočnik je streljal na novega komisarja Skerlecza, katerega je pa k sreči le lahko ranil.
Ko se je komisar Skerlecz v pondfijek 18. t. m. dopoldne vra'al iz stolne cerkve, kjer je prisostvoval slavnostni službi božji v proslavo cesarjevega rojstnega dne, je neki pleskarski pomočnik Štefan Djjčič u.trelil na komisarja in ga ranil. Baron Skerlecz je šel nato še sam v avtomobil in se je dal prepeljati v bolnišnico, kjer so mu vzeli kroglo in rano obvezali. Skerlecz je ostal v pondeijek do večera v bolnišnici, zveč-r se je pa dal prepeljati v bansko palačo. V 14 dneh bo povsem okreval Atentator je živel zadnjo leto v Ameriki v Chikagi. Prišel je v Z grab, da izvrši ta atentat. Doma je iz Ljndbrega pri Varaždinu in je 23 let star. Na polic ji se vede miruo in odgovar a hladnokrvno in točno na vsa stavljena mu vprašanja. Atentator izj avlja, da mu je poverila to nalogo „Ameriška zveza hrvaške omladine“, ki si je stavila za cilj, umoriti vsakega komisarja na Hrvaškem, ker za komis vrij-it ni povoda in je vsak ko-misarijat samo sramotno ponižanje domovine. — Dojčič izjavlja : Če je moja krogla zgrešila svoj cilj, komisar vendar ne uteče svoji usodi. Sledili bodo drugi atentati morda od srečnejše roke.
Hrvaška javnost je vsled ateitat» silno razburjena in ga enodušno obsoja, ker je prepričana, da se z atentati ne bo zboljšala bodočnost hrvaškega naroda. Sedanjost v troje-dini kraljevini res ni rožoata. Komisarju Čuvaju je sledil komisa71 Skerlecz in je ustava še vedno ukinjena. Gotovi mažarski krogi upajo še vedno, da bedo strli hrvaško ljudstvo in pzc ficiraii hrvaške zemlje. Treba bo še velikih žrtev in težkih bojev predno bodo te nasilne nakane ko-nečno preprečene. Teda z atentati se jih bo preprečilo najmanj, to je splošno nverjenje.
Politični pregled.
Prestolonaslednik — generalni inspektor armade.
Cesar je imenoval prestolonaslednika Franca Ferdinanda za generalnega inšpektorja armade. Zadnji, ki je zavzemal to mesto, je bil nadvojvoda Albrecht.
Angleški poslanik na Dnnajn.
Govori se, da bo za angleškega poslanika na Dunaju
namesto sir Cartwrighta imenovan najbrže madridski poslanik Bnnscu.
stroški za mobilizacijo v Rnsiji
Iz Petrograda poročajo: Stroški za mobilizac ijo povo dom lanske krize znašajo okoli 390 milijonov rub Ijev.
Raznoterosti.
Spremembe pri vojaški duhovščini. Gg. Jakob Tajek, dosedaj profesor v kadetni šoli v Inomostu, je pri-deljen c. kr. vojnemu soperiotu v Gradcu. Ernest Tersten-jak, dosedaj dodeljen garnizijski bolnici v Trsto, je ime novan profesorjem na kadetni šoli v Inomostu. Rihard Zajec, dosedaj pri e in kr. vojnem superiotu v Gradcu, pa pride kot vojni kurat h ganfzijäki bolnici v Trst Č g. kaplan Marko Škofič v Žrečrh je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
Orli Savinjskega okrožja, pozori Na katoliški shod v Ljubljano se peljamo v nedeljo z avtomobilom, ceatpe-terski (2) in šentpavelski (10). Vi-top zjutraj ob pol 4 uri pri Sadnika, šeotjurski (10 in 5 drag h) ob 4. uri pri Pihl-birta, vranski (4) ob četrt na 5 pri Kladniku. Drugje avto ne stoji. Vstop bo dovoljen samo z izkaznico, katero dobi pravočasno, Avto vozi ob vsakem vranenu. Vozna cena bo znižama in se p'ača med vožnjo. Vsak odsek imej seboj vrečo s telovadno obleko in imenom odseka, vsak član bodi pravilno aijnstiran Glede povratka se pomenimo z vodstvom avtobusa v nedeljo, če izkaznic prej ne dobite, se vam vročijo v nedeljo zjutraj pred vstopom. Shranite j7h za vožnjo nazaj. Nazdar do svidenja!
Občinski lav. Dne 11 septembra t. 1. ob 10. uri se vrši v občinski pisarni v St. Lenartu javna dražba občinskega leva Senate! za dobo od 1. julija 1913 do 30. ju m ja 1917.
Izobraževalnemu dela S K S z, bo na katoliškem shodu v prvi vrsti namenjen v ponedeljek, dne 25 avgusta. Takrat v veliki dvorani „Un’oaa“ cel dan zbornje odsek za krščansko izobrazbo. Prosimo vse voditelje naših izobraževalnih društev, da se teh posvetovanj gotovo udeleže. Zastopano naj bo vsako naše izobraževalno društvo. V osrednji pisarni katoliškega shoda se dobe tudi dnevne karte za ponedeljek po 1 K. Te karte po 1 K se bodo lahko dobivale tudi še v ponedeljek, dae 25 avgusta v „Unionu“.
Dnevne karte za katoliški shod. V dneh 25. do
27.	avgasta se bolo za one udeležnike, ki se ne bodo mogli udeležiti katoliškega shoda vse dni in bodo v Ljubljani samo en dan, dobile pred „Unionovo" dvorano tudi dnevne karte bodo za en dan po 1 K, za dva dni po 2 K. S tako karto so plačane za c deležnike vsa prire ibe dotičnega dne. Po pošti takih kart n; treba naročati, dobit jo bo vsak v pisarni prip avljalaega odbora, ki bo takrat poslovala pred veliko dvorano „Uniona“.
Izlet k Sv. Duha n& Ostrem Vrha je jako krasno izpadel. Izvanredna udeležba je pokazala, kako se naši Mariborčani zanimajo za okolico, kajti prišla sta samo dva turista, katerim se je pridružil predsednik Podravske po-družaice S. P. D Pač žalostno! Rizgled je bil naravnost veličasten.
N« naslov učiteljstva ! To zimo je vladalo med učiteljstvom nepotrebno razburjenje zaradi povesti v letošnjem Koledarju „Dr. sv. M “ Preslepljeni in oteti“, češ, da se s to povestjo ugled učiteljskega stanu v prah tepta. „Učiteljski Tovarš“ je pozival k bojkota zoper „Družbo sv. Mohorja“ in marsikateri preslepljeni učitelj je sle lil temu klicu in izstopil iz Družbe. Zato so pa stra tno aggirali za pristop k „Slovenski Matici“, Nismo nasprotniki „Matice“, toda poslušajte učitelji, kako sodijo pisatelji „S M.“ v vašem stanu. Leta 1697 je izišla v „Zabavni knjižici“ povest in v isti beremo na str. 39 s’edeće: Lovro . . ja začel zagovarjati odhajajočega učitelja, da je dober, pošten človek, toda odljud n. „Domišijavec je, kakor vsi učitelji“, razsodil je Edvard. »Ti ljudje mislijo, da so zajeli modrost z veliko žlico. Mij Bog, S3j se je človek tudi kaj učil in zna kaj ; izprašan ekonom iz ogerskega Starega grada ! A prevzeten vendar nisem.“ „Neotesano ljudstvo“, menil je baron. Takaj bi bilo na pravem mestu razburjenje, bojkot itd. in vendar se učiteljstvo takrat, kolikor nam je znano, niti ganilo ni H c Raodus, hic salta !
Posnemaj e! Šantlenartska Podružnica „Slov Straža“ je zopet prejela lep dar požrtvovalnih sotrudnikov. Gostoljubno omizje pri Sv. Trojici v Slov. gor. je namreč dne 13. t. m. velikodušno prispevalo v narodnobrambni namen 35 K.
Škandal ▼ cerkvi Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo „Slov. Mar.“ 7 18 t. m : Pri današnji slavnostni maši v proslavo cesarjevega rejstvenega dne se je prigodil velik škandal. Pri maši so peli v slovenskem jeziku učenci slovenske šole. Med petjem so nemški šolarji po naročilu nadučitelja F.ö -ija, jeli vpiti ter peti cesarsko pesem ter skušali prevp ti s huronskim kričanjem Slovence. Župnik Janžekovič se je prad altarjem obrnil ter z energ:čnim nastopom spodil razgrajača iz cerkve.
BdblOT pogreb V nedeljo, 17 t. m. so v Ctirihu vpepelili Beblovo truplo. Uđe'ežba pri ceremoniji je bila velikanska Od avsrijskih sodrugov sta pri krematoriju govorila Renn r in David
Pomiloščen.e. Povodom cesarjevega rojstnega due je bilo ponrloščenih 83 kaznjence v, med njimi iz kaznilnic v Mafiboru 8, v Kopru 7, v Gradiški 4 in 3 kaznjenke iz kaznilnice v B>gnnjah
Odpust reservistev. K cd usta reser istov je vojno ministrstvo izdalo še naslednje odredbe: Vsi v Bosn!, Hercegovini in Dalmaciji razmeščeni pehetni bataljoni imajo moštvo posarne nih stotnij znižati na 120 mož. Vsi rezervni gažisti in aspiranti ter kadetni aspiranti, ki so b;li v svrho
delne dopolnitve armade poklkani v aktuno službo in so bili za čssa krize že Stiri tedne in več v aktivni službi, sicer pa po 14dnevni aktivni službi, — se prestavijo v neaktivno razmerje in cdpuste. Aktivna službena doba, ki ni trajala več nego 28 dni, se jim zaračuna za eno orožao vajo; kar so služili čez 28 dni. se jim vračana v drugo orožno vajo ; kdor je pa b'l v aktivni službi nad dva meseca, je oproščen vsake nadalnje orožne vaje. Rezervnim gažistcm, ki so služili štiri tedne in več, vendar pa manj kot osem tednov, se ta čas zaračuna za eno orožno vajo; tistim, ki so služili osem tednov iu dalje, se aktivna služba zaračnni za dve orožni vaji.
Obisk avstrijskih tehnik. Na sedmih visokih tehniških šolah je bilo v šolskem leta 1912/13 zapisanih 9787 obiskovalcev proti 9920 obiskovalcem prejšnjega šolskega leta, kar pomeni primanjkljaj 143 obiskovalcev aU 14 %. Najbolj je bila obiskana češka tehni*:a v Pragi, ki je imela 2637 redaih in 116 izrednih poslušalcev, ali 28 6 % Vseh slušateljev avstrijskih tehnik. Potem pride dunajska tehnika z 2434 rednimi in 153 izrednimi slušatelji, za njo je lvovska tehnika, na kateri je študiralo 1435 rednih in 90 izrednih slušateljev. Na češki tehniki v Brnu je bilo zapisanih 517 redaih, 40 izrednih visokošoleev ter 69 gostov. Nemška brnska tehnika je imela 803 rednih in 38 izrednih poslušalcev. Največ slušateljev se ja posvetilo strojni in elektrotehniški stroki (34 %), potem stavbnemu inženirstvu (33 %), nadalje kemijski stroki (112 %) Najmanj obiskovalcev je imela kulturno-tehniška stroka (5 3 %)
Hmelj. Okoliš vshodni Stajer (sr di meseca avgusta)e Obilno deževje in mrzle noči v zadnjem času so ovirale razvoj kobnlčic in so splošno znižale upanje na dobro srednjo žetev. Zgodnji hmelj je po večini že obran. Okoliš južni Stajer (Savinjska dolina): Obiranje srednje zgodajega hmelja je v polaem teku. Kar se ga je do sedaj nabralo, odgovarja polovični množini lanske letine. Neugodno vreme zelo ovira razvoj kobulčič na poznem hmelju.
Deželni odbornik profesor, Robič. Iz Varaždinskih toplic poročajo: Stanje deželnega odbornika g. profesorja Robiča, je trajno ugodno. Položaj je sicer resen, ker je gospod Robič na telesu, posebno na desni ^trani ohromel. Je pri popolni zavesti, toda govoriti še ne more. Od dne do dne se njegovo stanje boljša. Zdravniki — med njimi tudi njegov sin dr. Hugo Robič — še trudijo na vse moči, da bi bolnika ozdravili.
Kardinal Rampolla je praznoval dne 17. avgusta sedemdesetletnico svojega rojstva. Od 1. 1887 je kardinal.
Osebna vest. Bogoslovni profesor dr. Avg. Stegenšek je dne 1. avgusta odpotoval v orijent. Poročila so'že došla iz Egipta. Sedej bo bržčas že v sv.x deželi, kjer misli ostati več mesecev.
Ali je to pošteno? „Marburgerca“ in za njo še graški listi jadikujejo, da se hoče v zadnjem časa posloveniti Slovenske gorice v smeri proti Cmureku.
O Sv. Ani na Krembergu se pravi v teh dopisih, da je „zur Hälfte deutsch, zur Hälfte- aber bereits slo-venisch“ ; s tem se hoče reči, da je Sv. Ana, ki je bila prej nemška, postala v zadnjem času po polovici slovenska. Ali ni sramjotno za nemški narod, da se na tak nepošten način slepari javnost. Sv. Ana ni bila nikdar nemška, ni sedaj po polovici nemška in ni slovenska še le postala, ker je že od nekdaj slovenska, ker je njeno avtohtono prebivalstvo — slovensko !
Zmaga. Pri današnjih občinskih volitvah v Sv. Juriju ob južni železnici je zmagala Slovjenska kmečka zveza z 8 kandidati. Liberalci imajo samo 4 može v odboru. Živeli zavedni volilci!
Maribor V p ndeljek, due 18. t. m. dopoldne sta so sprli na Težaški cesti štev. 75 dve sesedi Marija F. in Terezija P. Prepir sc je zavlekel na ulico, ki je bila kmalu polna radovednih ljudi, posebno otrok. Ženski sta s< dajale druga drugi vsakovrstne priimku, katerih pa radi javnosti tukaj ne moremo ponavljati Ko je teh zmanjkalo, sta si segli v lase ter si kmalu napravile lepo frisuro, da sta zgledah kakor ciganice. Ko sta se tudi tega naveličali, je šla starejša soseda po metlo in zdaj je metla trpela, dosier se ni zlomil ročaj Akoravno je prepir in tepež precej dolgo trajal, ni bilo od nikoder policaja, da bi tej neprijetni komediji na casti konec naredil.
Maribor. V soboto večer je nastal v kavarni Jan H cl-na pri Dravskem most i med ponočnimi pivci prepir, pri katerem je nekdo izmed pivcev 281etnega mesarskega pomočnika F. Cerino vrgel ob tla in ga tako poškodoval, da so morali rešilni voz poklicati, kateri ga je odpeljal v bolenišnico.
St. Magdalena t Mariboru. Zadnjo nedeljo je imela naša podružnica Slov. Straže zopet svoj8 mesečno zborovanje. Kakor navadno, je bil obisk tudi tokrat zelo lep. Naši Slovenci se vedno bolj zavedajo svoje narodnosti in vedno večji je krog, ki se zbira okrog naše vrlo delujoče podružnice. Govoril je dr. Korošec, kojega izvajanja so vzbudila B nogo navdušenja.
Studenci pri Mariboru. Bernhard Trebše, slikarski pomočn k v Studencih pri Maribora je splezal na velike maše dan na neko pred hišo stoječo hruško, s katere je padel iu si je zlomil levo roko.
St. Peter niže Maribora. Jože Lipnik, 10 let star posestnikov sin v Trčovi, fara sv. Peter, je dne 15 t. m. zjutraj skočil preko grabe, a je pr' tem padel, ter si zlo mil desno noga. Odpeljali so ga Sa tisto dopoldne v bolnišnico v Maribor.
Hegttžka slatina. Pri nas zidamo hišo, v kateri se bo nahajala posojilnica, stanovanje za organista in soba za zborovanja tukajšnjega bralnega društva. Najbolj pa to
peče nekega tukajšnjega posilinemškega kmeta — pardon gospoda Brusi si okoli svoj jezik kakor kak polentar britve. Baje se je že pritožil na okrajno glavarstvo in hoče po vsej sili delo ustaviti. S a veda se vse smeji temu početju. Glavno zbirališče in besedo ima v gostilni velikega „Nemca“ z lepim slovenskim imenom. Tudi temu gostil* n'öarjn povemo, da si ga bomo dobro zapomnili. Seveda sedaj po letu nas podita ven, a po zimi bi pa vam bili dobri, ko letate po cesti in lovite kmete, da naj gredo v vašo gostilno. Toliko za danes
GorsjesaTinjčani! Kam gremo v nedeljo, dne 31. t. m.? OJgovor: Vsi na Konstantinovo slavnost v središče Gornjesavinjske doline, k Sv. Franò škn Ks. ! Uprizorila se bo krasna ljudska igra „Krivoprisežnik“, ki jo je spisal znameniti nemški pisatelj Anzengrnbar. Izurjenost naših vrlih diletantov in diletantij ter lopo prirejeni odor bosta vzbudila od začetka do konca igre napeto pozornost. Vsem Gomjesavinjčanom kličemo: „Dne 31. t. m. na svidenje pri Sy. Frančšku!“
St. Frančišek Ks. Kcnštantiaova slavnost, ki jo priredi naše „kat bralno in izobr. društvo“ v nedeljo, dne
31.	t. m. v kozolca g. Slatinška, se bo vršila po sledečem sporedu: 1. Pozdravni govor ; 2. Slavnostni govor ; 3. Petje;
4.	„Krisoprisežnik“, ljudska igra v 8 dejanjih (sedmih slikah); 5. „Pianšar ca“, šaljiv prizor s planin; 6. Ribji lov. Začetek slavnosti točno ob pol 3. uri popoldne. Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 70 v stojišča 40 v. — Vse prijatelje našega „kat br. in izobr. društva“ opozarjamo, da so ravro zadnje čas s pričeli naši nasprotniki hudo go njo proti nam II s če j o n?m c lo preprečiti Konstantinovo slavnost (o tem kmalu kaj več!). Z ozirom na njihove grde napade jim odgovorimo nailepše s tem, da se omenjene slavnosti udeležimo v kolikor m goče častnem števila. Tadi vsi naši sosedje so nam dobrodošli! — Odbor.
Gornja Radgona. Mladeniška zveza v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dna 31. avgusta t. 1. povodom 10-letnice svojega obstanka veliko Mladinsko slavnost. Vspo rei: Predpoldan v cerkvi ob 9. uri služba božja, med katero bo skupno sv. obhajilo mladeničev. Po službi božji zborovanje na vrtu gostilna A. Kampuš (prej Osojnik) v Gornji Radgoni. Govorit pride č. g. dr. A. Korošec. Po večernicah bo veselica na omenjenem vrtu, pri kateri se bo igrala šaloigra „Skriven zaklad“, ter en šaljiv nastop. Vmes bo petje in tamburanje. Pri prosti zabavi šaljiva pošta, konfet, petje in tamburanje. Vstopnina k veselici 30 v za osebo. Mladeniči od blizu in da'eö pridite v ogromnem števila, da se tukaj ob meji spet navdušimo za nove boja in se pogovorimo marsikaj, kar je za nas potrebnega in koristnega. Na svidenje!
m Jarenina. Da so našr liberalci res v vsakem oziru vzgledni, se ne da odreči. Zadnji čas sta se posebno trudila nek .odličen gospod in ena gospodična že jesenskih let, cla zrihtata malo našega priljubljenega gospoda kaplana- Toda nimamo namena, zagovarjati g. kapitana, niti ni potrebno, ker da je v obdolženih dejanjih nedolžen, je jasno kot beli dan. Le omenjeni skrbni dvojici povemo, da frajlicam, ki spreminjajo svoje prepričanje,, kot se spreminja luna, nihče nič ne verjame, da je pa tudi za mnoge, ki imajo za seboj le temno preteklost, bolje, da molčijo. Ce hočete še kaj več, lahko še pride!
c Celje. Za tretje porotno zasedanje pri tukajšnji okrožnli sodniji, ki se začne dne 15|. septembra, so bili izžrebani sledeči porotniki: Jakob Pevec, posestnik v St. Lovrencu; Lovro Schmidt, posestnik pri Sv. Duhu; Julij Žigan, trgovec na Polzeli; M. Janežič, veleposestnik v Župelevcu; Anton Cvetko, veleposestniki v Podčetrtku; Ivan Schöndorfer, župan v Staremtrgu; Josip Graseli, trgovec pri Sv. Jakobu; Ivan Malus, veleposestnik v Gornji Sušici; Lar voslav Apat, trgovec v Kapli; Janez Štancer, pos. na Vranskem; Adolf Zöchling, gostilničar v Gaberju pri Celju; Rajmund Hofbauer, lesotržec v Vitanju; Franc Plevčak, gostilničar v Gaberju; I. Kunst, gostilničar v Gotovljah; Franc rSimončič, posestnik v Sevnici; Pominik Torej, poslovodja v Loki; Hugon pl. Bien, veleposestnik v Rakovljah; Pavel Kladen-šek, lastnik opekarne v Celju; Josip Goleč, veleposestnik v Polju; Alojz Sribar, gostilničar v Dobrte-ški vasi; Martin Vrečko, posestnik v okolici Vojnik; Anton Goršek, posestnik v Gotovljah; Anton Cizej, posestnik v Prekopah; Josip Govedič, trgovec na Vranskem; Josip Vouk, trgovec v Vernici; Iv. Korber, klepar v Celju; Andrej Antloga, župan v Gotovljah; Ivan Cas, veleposestnik v Stražah; Ignac Moser, gostilničar na Zidanem Mostu; Josip Eich-holzer, mesar v Sloven j,gradcu ; Josip DemŠrč, trgovec v Velenju; Ludovik Plalvčak, trgovec na Taboru; Karol Janič, trgovec v Žalcu; Anton Tjurnšek, trgovec v Rečici; Franc Urh, trgovec v Celju; kot nadomestni porotniki pa: Jakob Gajšek, gostilničar v celjski okolici; Anton Kapla, sedlar v Celju; Ant. Cvenkl, trgovec v Dobrteški vasi; Ivan Rižner, poslovodja v Celju; Josip Jošt, posestnik v Lipovcu; Franc Vršič, kancelist v bolnišnici v Celju; Konrad Himmer, posestnik v Celju; Jakob Kožuh, posestnik v Pristovi; Ivan Špes, posestnik pri Sv. Miklavžu.
Razgled po svetu,
OdlikOTanje. Vodja policijske ekspoziture v Zemunu dr. Viktor pl Bakovič Dng üjski, o katerem se je zelo veliko pisalo v času, ko je bil češki poslanec Klofač na svojem potovanju v Bdgrad ustavljen od avstrijske policije v Zemunu, je bil odlikovan in je dobil viteški križec Franc Josipovega reda
Velika poneverba V draždanski banki. Poneverba, ki S3 je izvršila v draždanski banki, desega skoro 1 mili-
jon mark. Poneverbo sta izvršila bančni bižgajn ški sluga Thil in sluga tvrdke Orenstein-Koppel-Hartepp, ki je tudi dvignil v draždanski banki denar. Oba ponevernska so aretirali, denarja še niso dobili.
Rotšildova igra propadla. Londonski baron H. Rotšild je spisal dramo („Krez“, |ki jo je judovsko časopisje celega sveta kovalo v zvezde. V Londonu so dramo res predstavljali, a igra je popolnoma propadla, . ker je za nič. kar zdaj tudi judovsko Časopisje priznava.
Edison in glasba. Slavni iznajditelj Edison je že od svoje mladosti skoro popolnoma gluh, vendar se pa vneto peča z glasbo ;in trdi, da posluša glasbo — z zobmi. Glavo prisloni ob fonograf in ako so toni preslabi,,prime leseno fonografovo omarico z zobmi in tako posluša. Pra)vi, da potem natančno sliši, da, še bolje, nego tisti, ki ima zdrava ušesa. Edison meni, da so velika ovira za sluh ušesne kosti. Delovanje teh kosti porabi mnogo energije; vsak zvočni val, ki prodiral v uho, izgubi na moči, preden dospe do dna ušesa. Za to on bolje sliši, nego ljudje s popolnoma zdravimi ušesi, ker posluša s pomočjo zob skozi lobanjo. Ljudem se včasih kaka glasba zdi zelo neugodna, pa( ne vedo povedati, zakaj ; on pa to lahko pove, ker s pomočjo zob ,v fonografu razen glavnega tona natanko sliši še 40. odstotek vsporpd-nih šumov in tresljajev. V tem pravcu je Edison že dolgo deloval in iznašel baje fonograf, ki daje najčistejšo glaisbo brez teh stranskih šumov. Njegov instrument bo sprejemal in proizvajal cele opere čistejše in popolnejše, nego more to človek s svojimi organi. Edison prerokuje preziranemu fonografu večno slavo in ga imenuje „Instrument glasbene bodočnosti . .
Car Ferdinand in pipa starega Bolgara. V nekem anglejškem časopisu čitamo: Za časa prve balkanske vojne je daroval car Ferdinand nekemu podčastniku, ki se je pri obleganju Ojdrina prav posebno odlikoval, krasno pipo iz morske pene. Toda vojak ni bil menda prav vesel tega daru. Ko ga je car vprašal, zakaj, je odgovoril: „'Mislim na čas, ki poteče, predno bo ta pipa dobro zakajena, Sem že star in gotovo ne bon^dočakal, da bi se razveselil temno sive barve, ki da še le pipi pravo ceno.“ Kralj ni na to odgovoril, vzel je pipo ter izdal sledeči ukaz: „Vsakemu vojaku, ki noče biti zaprt, je strogo prepovedano, kaditi iz druge jpipe, nego iz one, ki mu jo je dal car na razpolaganje. Za tobak je poskrbljeno.“ In tako je potovala pipa iz enih ust do dimnih ter bila kmalu lepo zakajena. In ko je minulo 14 dni, je car poklical onega; podčastnika, ter mu zopet daroval pipo. Na pipi je bilo napisano: „Zakajena do črnosive bajrve v dveh jtednih na ukaz carja Ferdinanda.“
Kamele, ki kadijo. Neki španski častnik, ki jC bil dolgo časa v Afriki, pripoveduje v listu „Family Herold“, da dajejo domačini kamelam nekake vrste cigare in sicer v boju, kadar se kamele začno plašiti. Imajo kos zvrtanega lesa, .„špic“, v kateri vtak-njejo v cigaro zvit tobak in ta „špic“ denejo kameli v gobec. Kamela vleče in se počuti prav dobro, pri tem pa se nič ne zmeni ne za vojni krik, ne za gro-menje topov. Tudi kadar kamele zobje bolijo, jim dajo v gobec take „cigare.“
Američani kot pivci in kadilci.- Komisar za domače davke Royal E. Capell v Washiipgtonu je pravkar objavil prvo polletno poročilo o dohodkih svojega urada. Iz poročila je črno na belem razvidno, da Američani pijejo več žganja, kade več smodk in smodčic ter cikajo več tobaka, nego kedaj poprej v zgodovini dežele. Od julija 1912 do februarja 1913 so Američani povžili okoli 94,000.000 galonov whis-ke, kar pomenja pomnožek za 5,000.000 galonov nasproti isti dobi prejšnjega leta, Pomnožek skupne po-kaditve cigaret v znesku 8.500,000.000 komadov v isti dobi znaša 2.250,000.000 komadov. Pri pokaditvi ,cigar v znesku 4.500,000.000 kosov je pomnožek pa 250,000.000 komadov in pri porabi čikalnega tobaka v znesku okoli 250,000.000 funtov je zaznamovati pomnožek 12,000.000 funtov. Vsaka teh številk pomeni rekord. Tudi pivopivci se pošteno trudijo, da zopet poravnajo škrbino zadnjega fiskalnega leta, ki je pokazalo precejšen upadek. V prvih sedmih mesecih sedanjega računskega leta se je v Združenih državah popilo piva 38,764.000 sodcev, pomnožek je za
1,850.000	sodcev v primeri z isto dobo prejšnjega leta. Dohodki na domačih davkih od dne 1. julija 1912 do februarja 1913 presegajo dohodke enake dobe kateregakoli drugega računskega leta za okroglo 12% mil. dolarjev.
1 milja je 5280 čevljev; 1 meter je 3.28 čevlja, ali 1.0936 yarda; 1 hektar je 2.471 akra, ali 1.0936 štirijaške milje; 1 aker je torej 0.4047 hektarja. !Ta-kozvani starokrajski joh znaša 1600 sežnjev, 1 sež. je 1 in ena sedminka metra. Obseg zemljišča SOkrat 150 čevljev znaša približno eno šestinko akra.
Za smeh.
bober napredek.
— Kako pa kaj napreduje vaš pevski zbor ? = Že gre; pri zadnji vaji smo že en cel hektoliter izpraznili' . . .
Trije vzroki.
A.: 'Zakaj nisi vzel Drobiževe Reze?
B: Prestara se mi je zdela in, tudi lepa ni — pa me tudi ni marala.
Učenca
zdravega, z dobrim šolskim spričevalom sprejme takoj Frane Kolenc, trgovina špecerijskega ;bloga ter deželnih pridelkov, Celje, Narodni dom.
Službe išče
m [ad, inteligenten, trezen, zanesljiv in delaven mož brez otrok. Želi priti kot slnga v kaki pisarni, za paznika pri kaki tovarni ali kaj primernega. Vešč je slovenskega in nemškega jezika, v pisanju in računstvu. Na razpolago vzorna dosedanja delavska spričevala. Več pove uprav-ništvo Straže.
Lepo
stanovanje
(3 sobe in kuhinja) se odia takoj v najem. Maribor, Rotov ki trg št. 8. Oddaj atelj : J. N. Šoštarič, Gosposka ulica št. 5.	152
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
ill! za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje, po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zor Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Plemenskega mrjasca
čiste angleške pasmi, proda takoj Berner, Maribor
Koroška cesta._____
milili...................
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel .......... .. Dr.
cerkvene orgle v vsaki zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najviše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
m	Jfrečastitim cerkvenim predstojništvom,	H
	I ter slav. občinstvu priporoča svoj	».
«s 1^ O	atelšr za vsa v njegovo stroko spa-	O a O
d	dajoča dela, kakor Ripe, OltSfS,	O e
i	itd. iz lesa, kamna in mavca	a g
> H H	Jvo Soie, kipar	o m I
	Maribor, Reiserieva ulica 26.	
k		A
Somišljeniki, agitirajte za ,.Stražo“.
Pravi		dobra
: Franck:		kava
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi : Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše.
sl em 164/25.647
Vzorci mi razpolago !
Velika narodna trgovina
KitsiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti sa ženske in moške obleke po selo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
gg JLr Prevzamem vsa dela M' cekòracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjšh cenah.
Mihael Dobravc v Celju
k*. Gospodska ulica 5.
Vedno sveže špecerijsko blagot; sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah
Franc Kolenc
Celje • Narodni dom.
Sezija od f. junija do !5. septembra.
X PLANINKA,
❖
♦
!
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
♦
♦
❖
♦
♦
#
♦
#
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi ra kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Franjo Duchek
svolar iei medičarv Mariboru
Viktringhoff ulica
priporoča veleč, duhovščini in siav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
A. VIHER
Koroška ceste 53 JlILž&rilb©!5 Heagaaae 2 la 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
j obrestuje hranilne
flop PO ME"
od dne vloge do dne vzdign
(Hotel „Pr! belem polo“) n Celju, Brasila usta štev. I -——— prvo nadstropje----------------------------------------—
počenči s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama,

Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena * najboljšimi stroji, * lastnim električnim obratom, naj novejšimi črfeamfi in čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor * časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v uajlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
Za vlö. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruga in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede ;n drugo.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo