URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 39__________yubljana, sreda 30. decembra 1981 Cena 30 dinarjev Leto XXXVIH 1730. Na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 1 alinee 345. člena ustave Socialistične' republike Slovenije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 1. alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1981 sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v 1982. letu I. KLJUCNI CILJI IN MATERIALNI' OKVIRI RAZVOJA SR SLOVENIJE V 1982. LETU 1. Ključna naloga pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in nadaljnjem poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v 1982. letu bo zboljšanje plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja ŠR Šlovenijef S tem bodo delovni ljudje in 'občani zagotavljali nadaljnji razvoj ter uresničeval: svoj del odgovornosti pri izvajanju skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v SFR Jugoslaviji ter pri uresničevanju sklepov Predsedstva SFR Jugoslavije. Zboljšanje plačilnobilančnega in deviznobilančnegr položaja bomo dosegli predvsem s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. To zahteva bolj produktivno delo in učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi, večjo odgovornost in boljši odnos do dela ter krepitev drugih kvalitativnih dejavnikov razvoja. To hkrati narekuje intenzivnejše dohodkovno, proizvodno in tehnološko povezovanje združenega dela na samoupravnih osnovah v vsej Jugoslaviji. Z doslednim uresničevanjem samoupravno sprejetih planskih nalog na 'področju ekonomskih odnosov s tujino, večjim varčevanjem, bomo najučinkoviteje premagovali gospodarske težave in lahko dosegli- boljše rezultate od načrtovanih, hkrati pa krepili ekonomske motive za hitrejše spreminjanje strukture gospodarstva. •Da bomo povečane izvozne naloge uspešno izpolnjevali, moramo zagotoviti bolj umirjeno in skladnejše gibanje cen. selektivnejšo oskrbo proizvodnje z reprodukcijskim materialom glede na izvozno usmerjenost, dosledno Izvozno usmerjeno _ kreditno-denarno in davčno politiko. Tej ključni nalogi bosta podrejeni tudi Politika naložb in delitve dohodka. Ena najpomembnejših nalog v 1982. letu je tudi povečanje primarne kmetijske proizvodnje. Nadaljevali bomo tudi z uresničevanjem politike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. 2. Povečane obveznosti za odplačilo dolgov v tujini bodo skupaj z občutno manjšimi možnostmi za novo zadolževanje vplivale na obseg uvoza ter na zmanjšanje v SR» Sloveniji razpoložljivih sredstev za potrošnjo. Izvajanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino zato odločilno opredeljuje materialne okvire ra- ' zvoja SR Slovenije v 1982. letu. Z nadaljnjimi prizadevanji delovnih ljudi in pravočasnimi ukrepi ekonomske politike bo potrebno povečati izvoz blaga na konvertibilno področje realno za najmdnj 13,1 u/o. To bo možno doseči ob rasti uvoza iurovin in reprodukcijskega materiala (brez energetskih surovin) za najmanj 4,3 */o. Izvoz storitev na kon-vertibilno področje bo porasel najmanj za 12 “/o. S povečanimi in racionalnejšimi prizadevanji v vseh fazah družbene reprodukcije bo možno doseči naslednje razvojne okvire glede na 1981. leto: — pokritje uvoza z izvozom blaga in storitev na konvertibilnem področju povečati od 96 “/o v letu 1981 na 105 %; — z razpoložljivimi zmogljivostmi in večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi bo možno obseg celotne industrijske proizvodnje povečati za okoli 2*/», proizvodnjo v kmetijstvu za 3,5 V* in v gozdarstvu za okoli 4 %>. v drugih dejavnostih (razen v gradbeništvu) se bo proizvodnja gibala v okvirih povprečne rasti v gospodarstvu, tako da bo celotni družbeni proizvod porasel realno za okoli 1,5 "/o; — nadaljevana bo politika produktivnega zaposlovanja, tako da se bo število zaposlenih delavcev — poleg zaposlovanja na izpraznjenih delih in nalogah — povečalo za 0,5 °/o. na novih in izpraznjenih delovnih mestih se bo zaposlilo okoli 20.000 delavcev. Mladi, ki !fejo prvo zaposlitev, se bodo prvenstveno zaposlovali proizvodnji; — sredstva za investicije v osnovna sredstva se bodo realno znižala za 5 "/o (v letu 1981 za 10°/o). V tem gospodarske investicije realno za 2,5°/«, stanovanjska izgradnja vključno z nanjo vezanim nujnim komunalnim urejanjem zemljišč realno za 5%, druge negospodarske investicije pa realno za 250/#; — realni osebni dohodki bi v globalu ohranili raven 1981. leta. Zato bodo ob predvidenih okvirih rasti cen, učinku sprememb amortizacijskih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev celotna sredstva za osebne dohodke v SR Sloveniji v primerjavi z 1981. letom porasla' za 20 0/o. Gibanje osebnih dohodkov bo različno v dejavnostih in organizacijah združenega dela, odvisno od povečanja ravni proizvodnje, produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja. Ob skrajno racionalnem zaposlovanju v družbeni!} dejavnostih in v drugih negospodarskih dejavnostih bp rast sredstev za osebne dohodke delavcev v teh dejavnostih usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev ▼ gospo-darstvu; —’—• — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo ob predvideni rasti dohodka globalno rasla za 18,6*/» glede na 1981. leto. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji bodo rasla za 15,6®/# glede na 1981. leto. Rast proizvodnje, dohodka, zaposlovanja, produktivnosti in osebnih dohodkov v posameznih dejavnostih in organizacijah združenega dela bo pretežno odvisna od povećanja uspešnosti in učinkovitosti pri gospodarjenju, zlasti pa od obsega in rasti izvoza na konverti-oilno področje. Zato bo nujno nadaljnje odločnejše spreminjanje obnašanja vseh. Zlasti bo nujno povečati racionalnost v gospodarjenju in zmanjševati stroške v celotni družbeni reprodukciji. Razvijati bo treba inovacijsko dejavnost v organizacijah združenega dela in učinkovitejše povezovanje v celotno inovacijsko verigo, od znanosti, raziskovalnega dela, inženiringa do neposredne proizvodnje, kar vse bo pomembno prispevalo k dvigu produktivnosti dela. Z nadaljnjim razvojem sistema samoupravnega planiranja bo nujno učvrstiti proizvodne, tehnološke in dohodkovne soodvisnosti v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah, poslovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in na tej osnovi zaostriti njihovo odgovornost za uresničevanje skupnih razvojnih usmeritev, tudi z opredeljenimi materialnimi posledicami za kršitelje sporazumov in dogovorov. V prihodnjem letu bo pomembno tudi prostovoljno delo občanov, zlasti mladinske delovne akcije. 3. Pri dograjevanju gospodarskega sistema na načelih socialističnega blagovnega gospodarstva in utrjevanju. samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo poudarek na: doslednem razvoju dohodkovnih odnosov v združenem delu v povezavi z uveljavljanjem sistema planiranja in utrjevanja organizacijskih oblik združevanja dčla in sredstev ter pri tem še posebej vloge delovne organizacije; uvajanju odnosov na podlagi minulega dela; poglabljanju samoupravnih odnosov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu; dograjevanju sistema odnosov na kreditno-denarnem področju in na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer so ključna skupna prizadevanja na ravni federacije ter oblikovanju družbenega s'stcma informiranja. V ta proces sc bodo aktivno vključile tudi znanstvenoraziskovalne organizacije, zlasti pri pripravi in dograjevanju strokovnih osnov za učinkovitejše delovanje mehan zmov družbenoekonomskega sistema. Vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti morajo nemudoma pričeti preverjati svoje srednjeročne planske dokumente zaradi zaostrenih družbenoekonomskih razmer. V zoženih materialnih okvirih morajo v prvem trimesečju spremeniti in podaljšati dinamiko uresničevanja nalog oziroma skrčiti prednoštng naloge za celotno srednjeročno obdobje. V tern primeru morajo v smislu kontinuiranega planiranja v prvem polletju izpeljati postopke za spreminjanje svojih srednjeročnih planskih dokumentov. II. POLITIKA USMERJANJA GOSPODARSTVA V IZVOZ ZA IZBOLJŠANJE PLAČILNOBILANČNEGA IN DEVIZNOBILANCNEGA POLOŽAJA SR SLOVENIJE 1. Aktivnosti na področja ekow»mskih odnosov » tujino 1.1. V 1982. letu je potrebno nadalje močno povečevati delež proizvodnje blaga in storitev za izvoz na konvertibilno področje. V akcijo za povečanje izvoza se morajo vključiti samoupravni in poslovodni organi vseh organizacij združenega dela. Predvideno rast 'izvoza blaga bo mogoče doseči s selektivnim uvozom surovin in reprodukcijskega materiala, zlasti za potrebe proč/.vndnie za izvojjn za nujno osnovno oskrbo občanov, inz~Ve5JIm nadomeščanjem z domačim reprodukcijskim materialom. Uvoz surovin in reproduk- cijskega materiala za ohranjanje ravni v drugi proizvodnji bo možno zagotoviti predvsem, če bo izvoz naraščal hitreje. Uvoz opreme bo reamo nižji kot v 1981. letu in usmerjen pretežno v povečanje proizvodnje za izvoz. Za široko potrošnje bodo uvoženi samo proizvodi, ki so bistvenega pomena ža osnovno oskrbo občanov. Celoten uvoz blaga s konvertibilnega področja bo v 1982. letu realno za 2,5 °/o"večji kot v 1881. leiu. Organizacije združenega dela, ki so bile dosiej pomembno navezane na uvoz, morajo v 1982. letu preusmeriti svojo proizvodnjo, tako da bodo manj odvisne od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala oziroma da bodo bistveno povečale izvoz ter stopnjo pokritja uvoza z izvozom. 1.2. Organizacije združenega dela bodb v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za eko-nojnske odnose s tujino sprejete plane ekonomskiu odnosov s tujino v januarju 1982 uskladile s projekcijo plačilnobilančnega, in deviznobilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1982. Organizacije združenega dela bodo z usklajenimi plani prevzele svoj delež odgovornosti iz planov ekonomskih odnosov s .tujino. Njihovo izvajanje po obsegu, dinamiki in regionalni strukturi bo zagotovljeno z ukrepi tekoče ekonomske politike, ^ posebno metodm logijo za mesečno spremljanje uresničevanja planov ekonomskih odnosov š tujino In sainoupfavrifmT'SpOra-žumi, sklenjenimi v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 1.3. Temeljne organizacije združenega dela bodo v delovnih organizacijah združenega dela, v sestavljenih organizacijah združenega dela ter v drdgih dohodkovnih, proizvodnih in tehnoloških zvezah v vsej Jugoslaviji neposredno ali s sporazumevanjem samoupravnih interesnih skupnostih za ekonomske odnos" s tujino republik in pokrajin okrepile samoupravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu v skladu s 67. In 88. členom zakona o efeviznem poslovanju in. kreditnih odnosih s tujino ter"*na”tej podlagi uveljavljale dodatne dohodkovne in druge ekonomske spodbude ter riziko za usmerjanje proizvodnje in storitev v izvoz na konvertibilno področje, hkrati pa krepile medsebojno soodvisnost v reprodukcijskih povezavah. S samoupravnim sporazumevanjem in dohodkovnim povezovanjem bodo organizacije združenega dela 'usmerjale razpoložljive devize za potrebe proizvodnih in drugih dejavnosti skupnega pomena z namenom, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo v teh dejavnostih in s tem gospodarstva v celoti. V te namene bodo člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino združevali devize za skupne gospodarske potrebj: in dejavnosti posebnega pomena ter za skupno In splošno porabo. Organizacije združenega dela bodo ^obveznosti iz tujih kreditov vračale praviloma iz lastnih oziromg na bsnbvTmedsebojnih samoupravnih sporazumov združenih deviznih sredstev. V samoupravnem sporazumu v Samoupravni !pferešni skupnosti SR Slovenile za ekonomske odnose s tujino-'bodo opredeljeni izjemni primeri, za katere bodo združevali tudi devize za odplačilo anuitet za najete kredite. V tujini se bodo lahko na novo zadolževale predvsem tiste organizacije združenega dela, ki bnplo povečevale i?voz in ki bodo sposobne prevzeti polno odgo- vornost za vraćanje najetih kreditov z ustvarjenimi in združenimi deviznimi sredstvi. Zaradi interesa za ustvarjanje in združevanje deviznih sredstev bodo organizacije združenega dela v Samoupravni interesnFBKUpnbsti ŠR Slovenije za ekonomske odnose s tujino sklenile do konca januarja J982 poseben samoupravni 'sporazum za nadomestila organizacijam združenega dela, ki izvažajo na'konvertibilno področje. 1.4. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bo SR Slovenija v 1982. letu še naprej podpirala_ tudi z ukijepi tekoče ekonomske politTke: ~ — oprostitve pri davKu iz ctonočnča~temeljnih orga- nizacij zuruženega dela bodo veljale za izvoz na konvertibilno področje; — hitrejše povečevanje osebnih dohodkov bo možno v tistih organizacijah združenega dela, ki so pomembni izvozniki oziroma bodo bistveno povečale izVoz na konvertibilno področje; — organizacije združenega dela, ki bodo dosegale večji delež izvoza na konvertibilno področje, bodo združevale relativno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza na konvertibilno področje, bodo združevale relativno manj sredstev za razvoj gospodarske infrastrukture. 1.5. Za pospeševanje izvoza blaga in storitev in deviznega priliva s konvertibilnega področja bodo temeljne banke v okviru kratkoročnega kreditiranja dajale prvenstveno kredite za. obratna’ sredstva organizacijam,"Td bodo izvažal na konvertibilno področje. Pri. tem bodo: — zagotovile zadostna sredstva za vse oblike izvoznega kreditiranja na konvertibilno področje ob ugodnejših pogojih, tako da bo preko 55 “/o sredstev za kreditiranje selektivnih namenov usrnrrj n.h v kred.tiranje izvoza na konvertibilno področje; — kreditirale tudi tisti del pkhodka, ki ga predstavljajo izvozna povračila do njihovega izplačila; —/ kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le. tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno področje; — širše uvajale menično poslovanje preko tujih bank z namenom, da bi dosegli hitrejši devizni priliv iz tujine. 1.6. Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo ob dograjevanju sistema pospeševanja izvoza v okviru Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino uveljavljala načelo,, da se zagotavlja sorazmerno večje pospeševanje izvoza blaga višje stopnje predelave in izvoza storitev na konvertibilno področje. 1.7. V sekcijah pri Gospodarski zbornici Slovenije bodo v začetku leta oblikovani skupni programi izvoza in uvoza v posamezne države, programi razvoja zunanjetrgovinske mreže, programi za usklajen nastop v posamezni državi oziroma skupini držav ter prioritetno razporejena posamezna tržišča glede na njihov 'pomen za naše gospodarstvo. Gospodarska zbornica Slovenije bo predlagala takšne aktivnosti tudi v okviru Go-snodafrke zbornice Jugoslavije. 1.8. 7, namenom da povečajo izvoz, zlasti na konvertibilno področ.ie. in se usposobijo zn nudenje kompleksnih objektov v tujino, bodo organizacije združenega dela — izvajalci investicijskih del v tujini (inžeril-r'ng organizacije, proizvajalci domače opreme, projek- tantske in druge organizacije) krepile medsebojno so- I delovanje in uveljavljale dohodkovne odnose. ' 1.9. Ekonomski odnosi z državami v razvoju bodo razvijani hitreje kot z drugimi območji. Zlasti bodo povečana investicijska dela in na njih vezan izvoz olaga ter višje oblike gospodarskega sodelovanja. Za ta namen bo potrebno v večjem obsegu združevati sredstva med organizacijami združenega dela. Uvoz blaga iz držav v razvoju bo v večjem obsegu potekal brez posrednikov. 1.10. V oleviru obmejnega gospodarskega sodelovanja bo v 1982. letu še nadalje povečevano proizvodno sodelovanje organizacij združenega de<», s čimer bo izboljšana tudi struktura menjave v prid reprodukeij-skemd materialu, zmanjševati pa bo potrebno uvoz blaga široke potrošnje in tudi opreme. Menjava po sporazumu o obmejnem gospodarskem sodelovanju bo potekala izravnano in na podlagi stabilnih in ttajnih pogojev. V okviru interesnih skupnosti za obmejno gospodarsko sodelovanje bodo organizae.je zdiuženega dola združevale sredstva za uresničitev samoupravno dogovorjenih nalog. 2. Politika cen mora pospešiti izvoz Politika cen bo v 1932. letu naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in k pospeševanju izvoza. Zato bo treba odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da rast cenlv 1982. letu ne ho presegla stoonie 15 "/o (december 1982 na decemSer 1981). Samoupravne organizacije in skupnosti praviloma ne bodo povečevale cen, razen kadar bodo odpravljale najbolj izrazita nesorazmerja v cenah in pogojih za pridobivanje dohodna. V tem okviru bo politika cen izrazilo selektivna in diferenciranj s temeljno usmeritvijo v p,sp-Sevanje ' vključitve našega gospodarstva v mednarodno menjavo in delitev dela. Izvajanje pojitike cen. bo hkrati usmerjeno k pospeševanju proizvodnje domačih virov energije in hrane in s tem k zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Samoupravne organizacije in skupnosti in vsi drugi udeleženci pri izvajanju poiitike cen in pri oblikovanju cen posameznih proizvodov in storitev morajo upoštevati tako zasnovano politiko cen in cene povečevati le izjemoma. Pri tem morajo dosledno upoš-števati veljavni sistem cen in obvezno zagoloi/iti razpravo delavcev in delavskih svetov o predlogih in vzrokih za spremembe cen in posledicah tako spie-menjenih cen pri uporabnikih. Povečanih stroškov poslovanja vključno z vplivom povečane amorfižaeiie sa-» moupravne organizacije in skupnosti ne bodo mogle ^bkrivati s povečanjem cen, temveč s krepitvijo kva-iitativniH-dejavnikov gospodarjenja. V cene posameznih proizvodov in storitev tudi ne bodo moele vkliu-čevati razvojnih komponent^ razen tam, kjer.bo to posebej dogovorjeno, pri čemer se bo tudi ta del všteval v predvideni okvir rasti cen. Da bi se zagotovili selektivnost in diferenciranost pri izvajanju politike cen, bodo skupnosti za cene skupaj s splošnimi združenji in gospodarskimi zbornicami sprejele do konca januarja 1982. leta programe • za spremembe cen in dinamiko po dejavnostih, 'panogah in skupinah' izdelkov in storitev. Gospodarska zbornica, splošna združenia in skupnosti za cene bodo pospešile aktivnosti za dodelavo meril za oblikovanje cen, tako da bodo samoupravne organizacije in skupnosti v svojih samoupravnih sntol- nih aktih uskladile merila z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen najkasneje do konca januarja 1982. leta. Pri tem bodo zaradi nujnosti vključevanja v mednarodno menjavo bolj upoštevale merilo svetovne cene, kar bo tudi v večji meri prispevalo k zožitvi razlik med domačimi cenami in cenami, doseženimi v zunanjetrgovinski menjavi. Zaradi žarišč inflacije, nestabilnih razmerij na trgu, pritiskov na povečanje cen ipd. bo potrebno v 1982. letu uporabljati pri izvajanju politike cen ulccepe. nenosrcdne kontrole cenTrazen ko~bodo samoupravne organizacije urejevale cene s samoupravnimi sporazumi oziroma v specifičnih razmerah'z družbenimi dogovori o cenah v skladu s politiko cen, opredeljeno v tej resoluciji, in s samoupravnimi sporazumi na osnovi skupnega prihodka kakor tudi pri proizvodih in storitvah, za katere se bodo dogovorile republike in avtonomni pokrajini. 3. Druge usmeritve za večjo izvozno proizvodnjo Organizacije združenega dela bodo v obstoječih zmogljivostih zagotavljale in povečevale predvsem obseg proizvodnje za izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje. Zagotovljena bo tudi potrebna raven proizvodnje za osnovno oskrbo prebivalstva. Hkrati bo nujno zmanjševati obseg oziroma preusmerjati proizvodne programe, ki so odvisni pd uvoženih surovin in reprodukcijskega material^, pretežno pa so usmerjeni na domači trg, V zaostrenih razmerah gospodarjenja bo moč doseči rast celotnega prihodka in dohodka le ob racionalnejši in bolj učinkoviti izrabi energije, vseh materialnih, kadrovskih, naravnih in drugih proizvodnih zmogljivosti. Nujno bo tudi izboljšati izrabo sekundarnih surovin, v zbiranju katerih se bo širše vključila tudi šolska mladina. Nadaljevati bo poirebno nadomeščanje tekočih goriv z domačimi viri energije in pospešiti priprave za uvajanje nekonvencionalnih virov energije; s povečanjem stopnje predelave pa povečatj izkoristek energije in surovin. Ob sorazmerno manjših bančnih sredstvih za financiranje reprodukcije bo nujno smotrneje gospodariti z vsemi oblikami sredstev. Povečati se mora odgovornost temeljnih, delovnih in drugih organizacij združenega dela za večji delež samofinanciranja tekoče in razširjene reprodukcije ter za reševanje problemov izgub, predvsem v medsebojnih dohodkovnih povezavah. Pospešiti je potrebno povezovanja delavcev v večje proizvodne, delovne in poslovno močnejše organizacije združenega dela za skupno ustvarjanje prihodka oziroma skupnega dohodka, za racionalnejšo organizacijo raznih dejavnosti jn služb. Organizacije združenega dela bodo pospešile samoupravno sporazumevanje v SR Sloveniji in na Vsem jugoslovanskem tržišču za zagotovitev dolgoročne oskrbe- s surovinami in reprodukcijskim materialom. Pri tem bodo kot strokovno analitično osnovo za sporazumevanje upoštevale materialne bilance osnovnih surovin, reprodukcijskega materiala in prehrambene bilance. Pospešile bodo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodne vezi z industrijo za hitrejše tn smotrnejše nadomeščanje uvoza ter vključevanje Izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v izvoz. Organizacije združenega dela v gozdarstvu bodo s povečanjem blagovne proizvodnje najmanj do ravni 2,7 milijonov m’ zagotovile boljšo oskrbljenost z lesom za izvozno usmerjeno predelavo. Organizacije združenega dela bodo v 1982. letu pospešile dogovarjanje o skupnih programih dohodkovnega povezovanja in skupnih vlaganj z organizacijami združenega dela za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo. 4. Intenzivno izvozno naravnana investicijska politika Ob zmanjšanju možnpsti investiranja v 1982. letu bo pospešeno snovanje in izvajanje predvsem izvozno usmerjenih investicijskih programov. Investicijska politika bo naravnana v povečanje izvoza,-zagotavljanje najnujnejših surovin in reprodukcijskega materiala, primarno kmetijsko proizvodnjo, najnujnejše objekte za proizvodnjo energije ter stanovanjsko izgradnjo. Pospešeno bo dokončanje objektov, ki so v skladu z dogovorjenimi merili in planskimi usmeritvami. Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bodo začeli novi gospodarski investicijski projekti le če bodo zagotavljali vsaj 50 “/o celotnega prihodka z izvozom na konvertibilno področje ter izrazit pozitivni neto devizni učinek in to v čim krajšem času. Poleg, za izrazito izvozno usmerjene inve-stivijske objekte bo v 1982. letu del investicijskih sredstev vložen še; — v primarno kmetijsko proizvodnjo; ■— v projekte, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala v navodilu za uporabo kriterijev prestrukturiranja gospodarstva) s pogojem, da odliv v konvertibilnih devizgh ne bo večji od tretjine vrednosti nove proizvodnje in da bodo zmanjšani stroški na enoto proizvodnje; — v projekte, ki zlasti temeljijo na domačem znanju in so tehnološka osnova prestrukturiranja gospodarstva ter so opredeljeni kot ključni proizvodnji programi v dogovoru o temel jih družbenega plana SR Slovenije (27 člen), če bodo v ve tji meri dosegali kriterij izvozne naravnanosti; — v gospodarsko infrastrukturo v skladu z usmer't-"Vami v tej resoluciji; — v skladiš a za blagovne rezerve. Bančni krediti in bančne garancije bodo namenjene le za investicije iz prejšnjega odstavka ter za stanovanjsko izgradnjo in za raziskovalno razvojno opremo. Bančne garancije bodo lahko uporabljene tudi za nujno komunalno opremljanje zemljišča, vezano na stanovanjsko izgradnjo. Na ta način se lahko zagotovi največ 40 potrebnih investicijskih sredstev. Da bi zagotovili racionalnejšo in cenejšo stanovanjsko izgradnjo, bo Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije do konca tretjega trimesečja sprejela standarde za izgradnjo in opremljanje stanovanjskih sosesk in standarde za graditev stanovanj. Do sprejema teh standardov bodo investicije za stanovanjsko izgradnjo izvajane na osnovi začasne metodologije za izvajanje investicijskih programov na tem področju. V 1982. letu s sredstvi za zagotavlja; je skupnih potreb ne bodo začete nove investicije. Investicijska sredstva bodo namenjena za dokončanje prioritetnih objektov in nabavo nujne opreme (celodnevna osnovna šola, usmerjeno izobraževanje, raziskovalna dejavnost na področju naravoslovnomatematičnih, tehničnih, tehnoloških in kmetijskih ved) ter za nadomestitev amortiziranih' osnovnih sredstev. Investicije iz samoprispevkov se bodo začele izvajati ko bo s' samoprispevkom zbrana najmanj polovica sredstev za posamezen objekt iz programa samoprispevka. Pri tem t ne bo moč uporabljati sredstev, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih. Organizacije združenega dela se bodo v okviru gospodarskih zbornic in splošnih združenj dogovarjale, da bodo ob upoštevanju sprejetih razvojnih kriterijev prenašale investicijske programe na manj razvita območja in manj' razvita obmejna območja ter jih izvajale na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev. Pri tem bodo upoštevale primerjalne prednosti teh območij, vključno možnosti zaposlovanja. Investitorji in banke bodo pri pokrivanju prekoračitev in nadaljevanju že začetih investicij dosledno upoštevali mnenja komisij za oceno investicij, ki delujejo v skladu z dogovori o družbenoekonomski in strokovni aktivnosti na področju investicij^ Komisije za oceno investicij bodo poleg investicij, ki jih obravnavajo v skladu s temi dogovori, dajale mnenja tudi za druge investicije, ki niso v -skladu s politiko investiranja, opredeljeno v tej resoluciji. V zčženih materialnih okvirih se bodo organizacije združenega dela v Gospodarski zbornici Slovenije, splošnih združenjih. Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in bankah v prvem trimesečju 1982. leta dogovorile o prednostih razvojnih projektih v SR Sloveniji, za katere bodo v 1982. letu sprejele investicijske odločitve in zagotovile potrebna sredstva s samoupravnim združevanjem. Da bi zagotovili smotrnejše odločanje med tekočo potrošnjo in akumulacijo ter Uskladili odnose v razširjeni reprodukciji, ki bodo backe v medbančnem dogovarjanju prizadevale, da v skladu s planskimi usmeritvami v 1982. letu začnejo s prilagajanjem obrestnih mer stopnji inflacije. IH. DRUGE KLJUCNE NALOGE V 1982. LETU 1. Proizvodnja hrane Temeljna usmerjtev pri izvajanju planskih nalog v kmetijstvu v 1982. letu bosta intenzifikacija in širjenje obdelovalnih površin, na tej podlagi pa rast rastlinske proizvodnje in povečanje tržnosti pšenice sladkorne pese. V 1982. letu bo povečan pridelek osnovnih poljščin v družbeno organizirani proizvodnji najmanj za 5 % v primerjavi s povprečjem preteklega srednjeročnega obdobja. Pšenice bo odkupljene najmanj 35.000 ton in sladkorne pese najmanj 240.000 ton. Zagotovljena bo zadostna in redna oskrba z reprodukcijskim materialom, pri čemer bodo devizna sredstva za nabavo surovin za proizvodnjo gnojil in zaščitnih sredstev ter za manjkajoča gnojila in zdravila delno zagotavljana v okviru skupnih potreb v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije. Zagotovljena bo obdelava slabo obdelanih površin v skladu s setvenimi načrti in posebnimi načrti kmetijskih zemljiških skupnosti. Prednostna naloga v živinoreji bo povečanje osnovne črede, odprava vzrokov in žarišč izgub v mesnopredelovalni Industriji, krepitev reprodukcijskih verig in dosledno izvajanje drugih sprejetih obveznosti za blagovno proizvodnjo. V perutninarstvu bo povečan izvoz, tako da bo že v 1982. letu v okviru panoge doseženo s planom dogovorjeno pokrivanje uvoza reprodukcijskega materiala * izvozom. Povečane bodo ribolovne zmogljivosti ter teko ustvarjeni pogoji za večjo stalno izvozno narav-hanost ribištva. Sredstva za razvoj in pospeševanje pridelovanja hrane v SR Sloveniji in občinah bodo zagotovljena do konca januarja 1982. leta na dopolnjenih zakonskih osnovah. Na tej podlagi bodo ustvarjeni pogoji tudi za pospešitev izvajanja melioracij, odkupa zemlje, oblikovanje proizvodnih skupnosti in večjo proizvodnjo v hribovitih predelih SR Slovenije ter za nadaljevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Nadaljevale se bodo aktivnosti za samoupravno .druževanje sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti v Sloveniji za prostorsko ureditvene operacije. Temeljne banke in organizacije združenega dela bodo zagotovile sredstva za vlaganja v kmetijstvo v višini, ki bo skladna z obveznostmi kmetijstva v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981—1985, in sredstva za nemoten odkup kmetijskih pridelkov v skladu s pogodbami in samoupravnimi sporazumi na vsem jugoslovanskem tržišču. Sredstva za investicije bodo prednostno usmerjale v urejanje in pridobivanje zemljišč, v živinorejo na domači krmski osnovi, v ribištvo in za povečanje proizvodnje za izvoz ter v predelavo osnovnih kmetijskih pridelkov, kjer so ozka grla glede na doseženo raven primarne kmetijske proizvodnje. 2. Gospodarska infrastruktura Zaradi zmanjšanega obsega investicij v gospodarstvu bodo zožene investicijske možnosti tudi za gospodarsko infrastrukturo. Prednostno bodo zagotovljena sredstva za nadaljevanje najnujnejših geoloških raziskav in za izgradnjo najnujnejših proizvodnih objektov v elektrogospodarstvu in premogovništvu ter najnujnejših prenosnih in distribucijskih objektov (110 kV) električne energije. Na drugih področjih gospodarske infrastrukture bodo poleg vzdrževanja predvsem zaključevali začete investicije in izvajali najnujnejšo modernizacijo, tako da se bodo investicije v gospodarsko infrastrukturo oblikovale največ do z družbenim planom predvidenega deleža investicij v gospodarsko infrastrukturo v gospodarskih investicijah. Železniškemu gospodarstvu bo zagotovljena enostavna reprodukcija v skladu z določili dogovora o temeljih družbenega plana. Samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarske infrastrukture bodo v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov do konca februarja opredelile prioritete za 1982. leto in zaostrile ukrepe za racionalno uporabo družbenih sredstev. Upoštevale bodo usmeritev, da se s povečanjem cen električne energije pokrivajo najmanj stroški enostavne reprodukcije ter da bodo cene prometnih storitev postopno pokrivale stroške enostavne reprodukcije v železniškem gospodarstvu. 3. Zaposlovanje Možnosti za produktivno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve bodo v združenem delu povečane zlasti z doslednim izvajanjem usmeritev samoupravnih sporazumov o izvajanju * politike zaposlovanja v 1982. letu za omejevanje vseh oblik dela po pogodbi, zmanjševanje dopolnilnega dela, omejevanje podaljševanja delovnega razmerja delavcem, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino, in podaljševanje obratovalnega časa v organizacijah združenega dela, kjer so dane objektivne možnosti. V večji meri bodo izkoriščene možnosti za večje zaposlovanje v samostojnem osebnem delu, zlasti v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, v komunalnih in drugih storitvenih dejavnostih ter v drobnem gospodarstvu. Poleg predvidenega povečanja števila zaposlenih bodo delavci v temeljnih organizacijah .združenega dela sprejemali pripravnike skladno s kriteriji zakona o delovnih razmerjih, načrtomvzaposlovanja za 1982. leto in samoupravnimi sporazumi o uresničevanju politike zaposlovanja. Z racionalizacijo in modernizacijo postopkov, z zmanjšanjem s predpisi določenih postopkov in evidenc ter z ustreznejšimi metodami in organizacijo dela bodo organi družbenopolitičnih skupnosti in organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti ustvarile razmere, da se postopno zmanjša število delavcev, ki opravljajo administrativno strokovna, pomožna in njim podobna dela, ter jih preusmerjali v proizvodne dejavnosti. Socialna in materialna varnost delavcev bosta za gotovljeni na ctsnovi dela in iz tega izhajajočega položaja delavcev ter s pravočasnim preusmerjanjem in prezaposlovanjem delavcev. V ta namen bodo organizacije združenega dela v medsebojnih proizvodnih in dohodkovnih Zvezah in v okviru interesnega povezovanja v skupnostih za zaposlovanje in v izobraževalnih skupnostih sprejemale programe preusmerjanja delavcev in programe z opredeljenimi dolgoročnimi nalogami za prekvalifikacijo delavcev s suficitarnimi poklici in sočasno preverjale ustreznost mreže šol. Skupnosti za zaposlovanje bodo, kadar potreb ne bo moč pokriti, združevale sredstva za te namene ter jih po potrebi solidarnostno prelivale med skupnostmi na vseh ravneh interesnega združevanja na tem področju. 4. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih jioircb 4.1. Delavci v organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritev, da bodo v SR Sloveniji sredstva za osebne dohodke ob predvidenih okvirih rasti cen in učinku sprememb amortizacijskih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev v globalu porasla za 20 "/o glede na 1981. leto. Raven in rast osebnih dohddkov v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu se bosta razlikovali glede na doseženo rast dohodka, proizvodnje in produktivnosti dela, na boljšo izrabo zmogljivosti in večjo ekonomičnost poslovanja ter glede na izvozne rezultate na konvertibilnem področju. Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenimi, za 1982. leto dogovorjenimi zoženimi programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Osebni dohodki pripravnikov bodo pri ugotavljanju usklajenosti razporejanja dohodka tudi v 1982. letu izvzeti iz sredstev za osebne dohodke, v temeljnih organizem '■ združenega dela. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1982. letu bo na podlagi selektivnih usmeritev prispeval, da bodo sredstva za osebne dohodke oblikovana v večji odvisnosti od uresničevanja sistema delitve po delu in rezultatih dela. K doslednejšemu uveljavljanju sistema delitve po delu bo prispevalo uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Udeleženci tega družbenega dogovora bodo v 1982. letu uveljavili enotna izhodišča za opredeljevanje osnov in meril v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela, ki bodo osnova za odpravljanje razlik v osebnih dohodkih za enaka in podobna dela ter zagotavljanje ustreznejšega vrednotenja rezultatov proizvodnega dela, dela pod težjimi pogoji dela in rezultatov ustvarjalnega dela. 4.2. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela, bodo skupaj s sredstvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v globalu rasla skladno z rastjo dohodka oziroma bodo ob predvideni rasti cen in' dohodka porasla za 18.6% glede na okvire, dogovorjene za 1981. leto. Zaradi pričakovanega hitrejšega povečevanja števila upokojencev ter usklajevanja rasti pokojnin in' invalidnin z rastjo osebnih dohodkov v preteklem letu bodo hitreje od rasti dohodka rasla sredstva za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sredstva za druge družbene dejavnosti bodo globalno rasla za 9% počasneje od rasti dohodka oziroma bodo višja za 16,5 % glede na 1981. leto, pri čemer so osnova za 1931. leto dogovorjeni okviri. V tem okviru bo rast sredstev različna za posamezne dejavftosti in odvisna od prednostnih planskih usmeritev. Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo v 1982. letu ponovno preverile realnost svojih planov, sprejetih programov, standardov in normativov ter obseg • pridobljenih pravic in pri njihovem uresničevanju upoštevale omejene materialne možnosti. V. tem okviru bodo upoštevale, da je v zaostrenih razmerah za zagotovitev dosežene ratfni družbenega standarda potrebno še nadalje zagotavljati sredstva po načelu solidarnosti za zajamčene programe in v večji meri uveljavljati neposredno svobodno menjavo dela. vključno s povečanjem participacije občanov pri zdravstvenih storitvah. Ponovno bodo preverile obseg skupnih programov, za katere se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti na republiški ravni. Ob prizadevanjih za zagotovitev socialne varnosti bodo še v večji meri uveljavljale usmeritev, da so delo in delovni rezultati osnova socialne varnosti: Zato bodo samoupravne : -osne skupnosti uv*i javile selektivna merila, pri čemer bedo upoštevale življenjske razmere družin in tudi konkretne razmere na posameznem območju. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo preverile obseg del in nalog, strukturo in število delavcev v svojih strokovnih službah ter si skupaj z upravnimi organi in drugimi strokovnimi službami prizadevale za smotrnejšo organizacijo, medsebojno povezovanje in racionalno zmanjševanje števila zaposlenih. 4.3. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji bodo porasla za 15,6% glede na 1981. leto.i Izhodišče pri tem je za 1981. leto dogovorjeni obseg splošne porabe (brez intervencij v proizvodnji in porabi hrane ter blagovne rezerve) v republiki in občinah. Takšni okviri terjajo skrajno racionalno trošenje sredstev, nadaljnje omejevanje investicij iz sredstev proračunov ter zmanjševanje števila zaposlenih. Izvršni svet bo do septembra 198?. pripravil predlog spremenjenih izhodišč za oblikovanje splošne porabe v občinah v 1983. letu na osnovi normiranja programov splošne porabe v občini. 1 1 Prispevek SR Slovenije v proračun federacije bi po zveznem predlogu porasel za 34,5 •/• teko, da bodo ce’otna sredstva za zadovolievan.le sploSnlh- potreb (skopa) s kotb zacijo) viSja za •/• in bodo naruSOala hitreje od rasti dohodka. Rast splošne porabe v občinah bo v večji meri temeljila na ,ustreznejši odmeri davkov ter hitrejši in učinkovitejši izterjavi. Uprave družbenih prihodkov v občinah in v republiki bodo z doslednim izvajanjem davčne politike uresničevale načelo, da k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo sorazmerno več tisti, ki ustvarjajo večji dohodek. Na področju davčne politike bo v občinah in rekubliki namenjena posebna pozornost organizacijski in kadrovski krepitvi uprav za družbene prihodke. 5. Zagotavljanje osnovne oskrbe delovnih ljudi in občanov Zagotovljena bo redna oskrbljenost trga z osnovnimi življenjskimi proizvodi, predvsem z osnovnimi vrstami mesa, moko, jedilnim oljem, sladkorjem, surovim maslom, pralnimi prašk., zdravili in sanitetnim materialom. Oskrbljenost bo zagotovljena predvsem z večjim izkoriščanjem domačih možnosti ter v nekaterih primerih z uvozom potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala, v najnujnejših primerih pa tudi z interventnim uvozom na osnovi v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino združenih deviznih sredstev. V 1982. letu bo bistveno zožen obseg kompenzacij za osnovna živila. V okviru materialnih možnosti bodo povečane občinske in republiške blagovne rezerve živil. Ob intervencijah iz blagovnih rezerv bo upoštevan značaj in obseg motenj na trgu oziroma v družbeni reprodukciji in ustrezno opredeljena stopnja in obseg sproščanja rezerv ter vrsta in lokacija blagovnih rezerv. 6. Druge naloge Naloge na drugih področjih družbene reprodukcije — vodno gospodarstvo, turizem, družbene dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja ter družbeni sistem informiranja — bo v 1982. letu potrebno izvajati v okviru materialnih možnosti. V zaostrenih razmerah morajo nosilci programov te ponovno preveriti, opredeliti prioritete, druge pa skrčiti glede na zožene razvojne možnosti. V skladu s političnimi in varnostnimi razmerami v svetu in pri nas ter potrebami vseh temeljnih življenjskih in delovnih sredin bodo povečani napori za nadaljnjo krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov, za razvoj in usposabljanje narodne zaščite, civilne zaščite, enot milice, teritorialne obrambe in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter za uresničitev določenih programov namembne proizvodnje. • IV. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije so podrobneje opredeljeni še v naslednjih dokumentih: 1. Projekcija deviznobilančnega in plačilnobilanč-nega položaja SR Slovenije za 1982. leto* 2. Program nalog, aktivnosti in ukrepov na področju ekonomskih odnosov s tujino 3. Usklajeni plani organizacij združenega dela v SISEOT (rok: januar 1981) ’ Pro'ekdla plačilnobilančnega In deviznobilančnega položaj» SR Slovenije bo obravnavana v okviru razprave o rnotni projekciji plačilne bilance in enotni projekciji devizne bilance SFR Jugoslavije v 1982. letu. 4. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin 5. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji 6. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1982. letu 7. Energetska bilanca SR Slovenije za 1982. leto 8. Načrt zaposlovanja za 1982. leto 9. Dogovor o izvajanju politike cen 10. Naloge, ukrepi in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1982 11. Naloge udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v 1982. letu vključno z nalogami, potrebnimi za spremembe teh planskih dokumentov. Vse samoupravne organizacije in skfipnosti morajo do konca leta pripraviti svoje dokumente za 1982. leto, pri čemer morajo upoštevati usmeritve in nalo :e te resolucije. St. 30-34/81 Ljubljana, dne 25 decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. ‘ r. 1731. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Soc.atistič-ne republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične repubii«e Slovenije za leto 1982 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1982, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25/ decembra 1981N St. 0100-167/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. ’ 1 Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1982 I. SPLOŠNE določbe 1. člen S proračunom SR Slovenije za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavljajo sredstva, za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter prispevka proračunu federacije. 2. člen Skupni prihodki republiškega proračuna se razporedijo: — za republiške potrebe 9.757,447.365 din — za tekočo proračunsko rezervo 50,000.000 din ---za prispevek federaciji 13.199,400.000 din Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna. 3. člen Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 19/o izloči v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije. ’ V sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka posebej izloča še 1 °/o od iste osnove, dokler se ne nadomesti znesek, s katerim je bil pokrit izpad proračunskih prihodkov Socialistične republike Slovenije po 44. členu zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981. 4. člen Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev, drugače določeno. 5. člen Uporabniki republiškega proračuna so dolžni uporabljati sredstva republiškega proračuna le za tiste namene kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del zakona. 6. člen Kot sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim organom .(v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo v letu 1982: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo; kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika; — sredstva za materialne stroške.; — sredstva opreme; — sredstva za posebne namene. 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem. tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa: V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega lela. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno, in sicer ob polletju in ob zaključku leta; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem četrtletju. Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacija za naslednje polletje zniža za 20*/». 9. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove, določene v proračunu na leto 1982, zmanjšane za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka. 10. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določi v skladu s vrednostjo materiala in storitev ter opreme. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene bodo organom v letu 1982 dodeljena na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov. 11. člen Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 12. člen Ce se med letom ustanovi nov organ se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 13. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje haloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. 14. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sred štev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrž; uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. .O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 15. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 16. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov naslednji organi: — Izvršni svet Skupščine SRS, — Republiški komite za informiranje, — Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SRS, — Republiški sekretariat za notranje zadeve, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun, — Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, — Republiška geodetska uprava, — Zavod SRS za družbeno planiranje, — Zavod SRS za statistiko, — Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, — Hidrometeorološki zavod SRS, — Arhiv SR Slovenije, — Zavod SRS za šolstvo, — Luška kapitanija Koper, — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — Seizmološki zavod SRS, — Skupščina SR Slovenije. 17. člen Izjemoma lahko prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 15. členu tega zakona uporabljajo naslednji organi in sicer: — Zavod SR Slovenije za rezerve — za financiranje dejavnosti zavoda, — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun — za delno kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin. 18. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pri opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem republiškega proračuna nadzoruje: — finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe, ter — financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora v organih, ki se jun sredstva zagotavljajo iz republiškega proračuna, ugotovi, da sredstva n: :c porabljena za liste namene, za katere so bila dodeljena, ima Repub-iški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pra-ico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v republiški '•orrčv n in o tem obvestiti izvršni svet. Ce Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pri opravljanju nadzorstva Iz prvega odstavka tega člena, ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo v organu ni ustrezno urejeno, je dolžan o tem obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe. 19. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena Oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna od-govorex> tudi vodja računovodstva. 20. člen Organi in drugi porabniki sredstev republiškega proračuna so dolžni Republiškemu sekretariatu za pravosouje, upravno in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1982 ter zaključne fa-čune za leto 1981 najpozneje do 15. marca 1982, organi iz 16. in 17. člena pa so doižni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1982. Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun do 1. aprila 1982 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom tega sekretariata. Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31 decembra 1982 vrniti v republiški proračun, razen: ' — Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135. člena zakona o notranjih zadevah in — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi 314. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 21. člen Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: 1. Sekretariat izvršnega sveta na postavki: — ustavne obveznosti republike v zamejstvu 2. Komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja.'pri izvršnem svetu na postavki: — pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji 3. ' Protokol v izvršnem svetu na postavkah: — protokolarni stroški — sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb 4. Sekretariat izvršnega sveta za kadrovska vprašanja na postavkah: — nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, — štipendije za potrebe organov v federaciji, — štipendije za potrebe republiške uprave, — sklad za dodatno financiranje stanovanjske iz- gradnje za potrebe delavcev iz SR Slovenije v organih federacije, \ . — sklad za dodatno izobraževanje delavcev na področju mednarodnih odnosov. 5. Urad za narodnosti na postavkah: — financiranje narodnosti, — sofinanciranje s Socialistično republiko Hrvatsko. 6. Republiška uprava za družbene prihodke na postavki: — modernizacija davčne službe. 7. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun na postavkah: — odškodnine po sodfiih sklepih, — preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, — sredstva za proslave republiškega pomena, — bančni stroški in obresti. 8. Republiški komite za borce in vojaške invalide na postavkah: — razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, — dodatek zaposlenim udeležencem NOV, — zdravstveno varstvo borcev NOV, — dopolnilno varstvo vojaških invalidov, — varstvo civilnih .invalidov vojne, — varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoijcev, — komisija po 82, členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, — republiške priznavalnine. ' 9. Republiški komite za delo na postavkah: — pokojnine in varstveni dodatek kmetov — borcev NOV, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov, — izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev. ’ 10. Republiški komite za družbeno planiranje na postavki. — priprava dolgoročnega plana SR Slovenije. ► 11. Republiški komite za informiranje na postavki: — sofinanciranje razlik v ceni pplitično-informativ-nih dnevnikov 12. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in jlrehrano na postavkah: r— Kobilarna Lipica, — Zavod za ribištvo, — KOzorog Kamnik, — Jelen Snežnik, — Medved Kočevje. 13. Republiški komite za kulturo in* znanost na postavkah: — sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije, — sofinanciranje izdaje Enciklopedije Slovenije, — Arboretum — Volčji potok, * — Triglavski narodni park Bled. 14. Republiški komite za varstvo okolja in urejanja prostora na postavkah: — vzdrževanje pokopališč in. grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad v SR Sloveniji. 15 Center za družbeni sistem informiranja in informatiko — elektronski center — s tem, da se sredstva dodeljujejo med letom na podlagi letnega programa, ki ga potrdi izvršni švet. 16 Republiški štab za teritorialno obrambo na postavki- — pospeševanje konjereje T7. Republiška konferenca Zveze Socialistične mladine Slovenije na postavki: — mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru, — regres za skupinska potovanja otrok in mladine. 22. člen Nosilci sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije« so: 1. Za investicijska vlaganja splošnega družbenega pomena: — Republiški komite za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo za: a) Izgradnjo In adaptacijo vzgoj noizobraževa 1 r Ih in vžgojnovarštvenih organizacij na dvojezičnem območju v SR Sloveniji, b) sofinanciranje sanacije, povečanje zmogljivosti, vzdrževanje in gradnjo visokogorskih planinskih postojank v obdobju 1981—1985; — Republiški komite za borce in vojaške invalide za izgradnjo nove stavbe Muzeja ljudske revolucije. — Republiški komite za kulturo in znanost za izgradnjo Kulturnega doma Ivan Cankar. — Hidrometeorološki zavod'SR Slovenije za izgradnjo sistema obrambe pred točo in za program vzpostavitve in organizacije sistema obrambe pred točo 1 in za program vzpostavitve in organizacije republiške osnovne mreže meritvenih postaj za varstvo zraka na območju SR Slovenije. — Republiška geodetska uprava za izvajanje geodetskih del na območju SR Slovenije. 2. Investicijska vlaganja za potrebe republiških upravnih in pravosodnih organov: Na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 21/81) so nosilci sredstev: — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ter — Republiški sekretariat za notranje zadeve. 3. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun na postavkah: — sredstva za odplačevanje anuitet, po finančnih programih in najetih kreditih, — sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov ter — sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov za obdobje 1982—1985 in zagotovitev sredstev za odplačilp posojil, najetih za stanovanja, zgrajena v obdobju 1975—1981. 4: Izvršni svet na postavki: — financiranje programa graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SR Sloveniji za obdobje 1982—1985. 5. Republiški sekretariat za notranje zadeve na postavki: — sofinanciranje programa zagotavljanja stanovanj delavcem organov za notranje zadeve za obdobje 1982—1985. 23. člen V okviru bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov se sklepajo pogodbe z izvajalci del za sredstva »negospodarske investicije« na postavkah: — sredstva na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije ▼ graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1981—1985 do višine 115,530.000 din. 24. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »intervencije v porabi hrane (kompenzacije)« je Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. 25. člen Iz postavke »znanstveni raziskave za potrebe izvršnega sveta in organov« se bodo v letu. 1981 dodeljevala sredstva vsem organom tudi tistim, ki so imeli do sedaj znanstvene raziskave vključene v pogodbeno dejavnost v okviru posebnih namenov pod naslednjimi pogoji: — raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati izvršni svet, — verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe, — v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina (lahko tudi več), v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati izvršnemu svetu, kako napreduje delo na nalogi, — ob zaključku naloge mora organ, ki je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge, — recenzija o kvaliteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti iz sredstev proračuna SRS za leto 1982. 26. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »zvezna obveznosti prenesene na republike in avtonomni pokrajini« je Republiški sekretariat za finance, za »sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju« pa Republiški komite za mednarodno sodelovanje. • 27. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi. postavkami republiškega proračuna, 2. o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije'do višine 5,000.000 dinarjev v posameznem primeru oziroma v občini, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78). 3. o porabi sredstev »»tekoče proračunske rezerve« republiškega .proračuna za zneske, ki presegajo 100.0C0 dinarjev; za.zneske do Višine 100.000 dinarjev, pa; je pooblaščena Koordinacijska komisija izvršnega sveta. Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju republike ter — za naloge, za katere v,, proračunu niso sred-»stva zagotovljena v zadostnem obsegu; 4. o razporeditvi sredstev za obveznosti do' federacije iz naslova prispevka federaciji po namenih in dinamiki priliva prihodkov republiškega proračuna; 5. o razporeditvi sredstev za druge namene, kot so z zakonom' o proračunu SRS, za leto 1982 predvidena. 28. člen . * Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun: v — opravlja med letom poračuna vanj a, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela organov, . — odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev' sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialisiične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena. — dodeljuje sredstva organofn iz postavk »(Jelo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom« ter — na podlagi sklepa izvršnega sv^ta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev. II. II. ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 29. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti 'izvajanje nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, doiočenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega. zakona (v nadaljnjem bese-hlu: dopolnilna sredstva). 30. člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstvu, morajo biti njihovi prihodKi preuviuoni v siuauu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skua-du z možnostmi organizacij združenega deta, delavcev, delovnih -ljudi in drugih občanov aa gomocju posamezne'občine s pogojem, da so uvedle. oOčmstU uavek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 odstotka od osnove. . . Obseg prihodkov posamezne oočuie, ki je po'prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Repuohška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obsegu prihodkov posamezne občine še vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen turističnih taks. i 31. člen Občinam pripadajo dopoinilna sredstva y; višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem čiena in. obsegom, sredstev , za splošno porabo, opredeljenim na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 uc i985 v letu 1982 ob 23 odstotkov počasnejšem gioanja sredstev za splošno porabo od rasti dohodka v občini. Rast 'dohodka po prejšnjem odstav ku se bo ugotavljala po periodičnih obračunih gospodarstva v občini. 32. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se .zvajahje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti, občin upošteva v naslednjem obsegu: 1. dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v občini — po enotnih osnovah in merilih-za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1982, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Pri tem ugotovi obseg sredstev:- a) za dohodek delovne skupnosti upravnega organa — v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in meriliK Za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in njegovem razporejanju. b) za osebni dohodek funkcionarja, ki votli upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih, c) Za materialne stroške, za opremo in za posebne namene upravnega organa ter za izvajanje delegatskega sistema v občini: — dejavnost ljudske obrambe —- po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. — občinske priznavalnine borcem NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin, borcem NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za borce in vojaške invalide, —t dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske? konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, — naloge, v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. — dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja ter stroški za urejanje, in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, , — dejavnost na področju geodezije po merilih, ki jih določi Republiška geodetska uprava; 2. anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih iz zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1982; 3. izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih -*- po enotnih merilih in kriterijih, ki jih sprejme izvršni svet; 4 intervencije v proizvodnji hrane — po merilih, ki. ]ih določi Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 5. negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v dogovoru s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom. Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošnd porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv in intervencij v proizvodnji hrane iz 4. alinee 1. točke prvega odstavka tega člena in iž 4. točke tega črena višja,1- kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 31. členu tega zakona. 33. člen Ce bi bila glede na obseg splošne porabe v občinah po merilih tega zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 39. člena zakona o republiškem proračunu za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1982. se dopolnilna sredstva najprej znižajo za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv ter intervencij v proizvodnji hrane po merilih, ki jih določita Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve in Republiški komite za- kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa tudi za druge dejavnosti in naloge iz 32. člena tega zakona. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti sredstva za priznavalnine borcem NOV ter za osebne dohodke delavcev in materialne stroške v organih družbenopolitične skupnosti. 34. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstvo ne zagotavljajo tistim občinam, ki niso prejemale dopolnilnih sredstev v letu 1981. 35. člen Ce zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini dohodek v letu 1982 podpovprečno narašča, lahko izvršni svet za takšno občino prizna obseg splošne porabe v srftislu 31. člena tega zakona do višine planirane rasti dohodka gospodarstva takšne občine za leto' 1982. 36. člen Občine, ki imajo po merilih iz tega zakona pravico do dopolnilnih sredstev, morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo v primerjavi z rastjo dohodka v občini po 31. členu tega zakona. Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino začasno ugotovi Republiški Sekretariat za finance na podlagi podatkov o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo po prejšnjem odstavku in na podlagi prihodkov občin iz 30. člena ter merir za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 32. člena tega zakona. 37. člen Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah. \ Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino :e občinam zagotavljajo dopolnilna ' sredstva V: višini akontacij iz leta 1981, povečanih za 10 'Vo. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi, sredstvi, ki j:h za posamezno .občino ugotavlja Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 38. člen Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1982. 39. člen Po preteku leta 1982 te no podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva po zak jučnih računih gospodarstva iz drugega odstavka .31. člena tega zakona ugotovi gibanje obsega splošne .porabe v primerjavi z gibanjem dohodka v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 32. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne občine v letu 1982. Rezultati u;ot9vitev Iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1983. IIT KAZENSKE -DOLOCSE 40. člen - Z denarno kaznijo od 3.000 do 30 (X>0 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organa: 1: če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere šo bila dodeljena (drugi odstavek 18. člena), ' .. 2. če nirn;/ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva (tretji odstavek 18. člena), 3. če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v dpločenem roku v republiški proračun (tretji odstavek 20.- člena), 4. če neopravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev, ne vrne v določenem roku v republiški proračun (38. člen). 41. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa: 1. če ne pošlje izvršnemu svetu polletnega poročila o realizaciji programa v določenem ‘roku (prvi odstavek 7. člena), 2. če Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun ne predloži v določenem roku T predračuna oziroma finančnega načrta za leto 1982, zaključnega računa za leto 1981 ter podatkov za analizo zaključnih računov (prvi in drugi odstavek 20. člena). IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen ' * Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna (razen sredstev za delo organa), predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna za leto 1981 ter za obveznosti, za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1982 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri temeljnih bankah, vendar največ do zneska 400,000.000 dih. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet , 43. člen Ce bodo v letu 1981 prihodki proračuna SR Slovenije doseženi v višjem obsegu, kot so predvideni z bilanco proračun«, se razlika med tako planiranimi in več . doseženimi prihodki' prenese med prihodke neto proračuna za leto 1982. 44. člen za kritje primanjkljaja do višine 150,000.000 din uporabljena sredstva rezerve SR Slovenije v a 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbeftih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. * Sredstva, ki bodo eventualno uporabljena za kritje primanjkljaja, bo SR Slovenija v letu 1983 vračala v sredstva rezerve z dodatnim 1 •/# izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen \ znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja. 48. «hi Orgahi in organizacije, ki se financirajo iz republiškega proračuna v letu 1982, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta zagotovljena v posebnem delu zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1982 na postavki »oprema in amortizacija«. Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. St. 400-87/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republik* Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. Ce bodo prihodki v letu 1982 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco proračuna predvideni, bodo BOanoo prihodkov in splošnega razporeda prihodkov pmrnčnna SR fflki nilt* m Mo UM A. PRIHODKI KtasUlkacljsk« Številka oblika podoblika Prihodki prihodka prihodka 11 12 12 26 22 27 Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek tac osebnega dohodka , Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela / 120 Republiški davek iz osebnega dohodka po stopnji 1 */• 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji • Davek iz skupnega dohodka občanov Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Vrsta 2 — Davki Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki* ga plačujejo tuje osebe Skupaj vrsta 2 — Davki Vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki podoblika prihodka 2.799,600.000 " 1.730,000.000 714,000.000 ■ 45,000.000 5.121,100.000 61,800.000 oblika prihodka 5^89,200.000 5.182,900.000 61 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 69,747.356 Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi ’ prihodki Skupaj prihodki na ravni SR Slovenije (vrsta 1 do 3) 10541,847.356 Vrsta 4 — Prihodki za obveznosti do prispevki proračunu federacije Temeljni davek od prometa proizvodov 12.465,000.00? B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska številka' Znesek razporecina razporedna Razpored prihodkov razporedna razporedna skupino podskupina podskupina skupina 01 Glavni namen 1 —- Sredstva delo upravnega organa 5.520,604.000 'N 03 Glavni namen 2 — Obveznost: Iomega družbenega pomena in dejavnost republiških družbenopolitičnih organizacij in drugih institucij 642,220.132 04 Glavni namen 3 — Negospodarske investicije 04-1 Investicijska vlaganja splošnega družbenega pomena 256,042.439 04-2 Investicijska vlaganja za potrebe republiških upravnih . 04-3 in pravosodnih organov Odplačilo anuitet po finančnih programih, in najetih 369,080.000 posojilih 24,000.000 Skupaj glavni namen 3 — Negospodarske investicije 649,122.439 06 Glavni namen 4 — Znanstvena dejavnost 62)622.020 07 Glavni namen 5 — Kulturnoprosvetna dejavnost 26,825.175 08 08-1 Glavni namen 6 — Varstvo borcev NOV in socialno varstvo Varstvo borcev NOV 1.735,334.949 08-2 Socialno varstvo nekaterih kategorij občanoV Skupaj glavni namen 6 — Varstvo borcev NOV ih socialno varstvo 30,762.200 1.766,097.149 . 14 Glavni namen 7 — Dopolnilna sredstva občinam 231,000.000 16 Glavni namen 8 — Sredstva za intervencije v 'porabi hrane — kompenzacije N ' 280,679.494 17 Glavni namen 9 — Tekoča proračunska rezerva 50.000.000 18 Glavni namen 10 — Sredstva rezerve SR Slovenije 196,148.947 19 Glavni namen 11 •— Zvezne obveznosti prenesene na republike in AP * 124,878.000 20 ■ Glavni namen 12 — Sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju 224,250.000 Skupaj razporejeni' prihodki (Glavni namen 1 do 12) 9.807,447.356 21 —r Glavni namen 13 — Obveznosti SR Slovenije do prispevka prpračunu federacije 13.199,400.000 Skupaj razporejeni prihodki (Glavni namen 1 do 13) 23.006,847.000 1732. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in ria seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St. 0100-168/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Predsednik Viktor Avbelj L r. . ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov - davkov za leto 1982 V 1. člen Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74, 39-468 74. 5-180/ 76, 10-381/76, 31-1393/76 in 3-483/78), po katerih morajo biti osnove in stopnic davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra- tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1982 lahko določijo do 31. marca 1932, za davek iz skupnega dohodka občanov pa do 31. decembra 1982. 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1982, se bodo obraču- »avali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1981. '3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. St. 422-21/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije * Predsednik Milan Kučan 1. r. 173S. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ • razglasitvi zakona o določitvi stopnje za združevanje zredBtev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1981 Razglaša se zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela diie 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St. 0100-169 81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1981 1. člen Ne glede na določbe 5. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79 in 23/81, v nadaljnjem besedilu: zakon) vplačujejo zavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv po 1. členu zakona po zaključnem računu za leto 1981 v republiški sklad skupnih rezerv 6°/« od osnove, določene z zakonom. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-41/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije • Predsednik Milan Kučan L r. * 1734. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične re-. publike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in Plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St. 0100-170/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Rredaednik TUUor Avbelj L z. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen V drugem odstavku 1. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa, proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72. 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149/77, 23-1469/77, 28-1631/78 in 25-1168/79) se za navedbo: »Uradni list SFRJ, št. 33/72« dodajo št.: »55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81«. , 2. člen V 3. členu zakona se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Posebni republiški prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa: 1. proizvodov, za katere' je z zveznim zakonom določeno, da se ne plačuje posebni prorrtetni davek; 2. proizvodov, za katere je z uredbo o povečanju, zmanjšanju, oziroma odpravi stopenj temeljnega davka od prometa posameznih proizvodov določeno, da se ne plačuje temeljni prometni davek, če ni s tem zakonom drugače določeno; 3. proizvodov, za katere je v tarifi posebnega republiškega prometnega davka predpisana oprostitev; 4. knjig, brošur in drugih publikacij, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov — s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje; strokovnih publikacij; informativnega tiska; učnih filmov ter katalogov knjig, muzejev, likovnih galerij in razstav. Mnenje o tem, ali gre za proizvode iz te točke, si mora založnik oziroma uvoznik priskrbeti od pristojnega republiškega organa, preden jih da v promet. Za publikacije, izdane v drugih republikah oziroma pokrajinah, ki so v prometu na območju SR Slovenije, velja mnenje, ki ga je izdal pristojni organ republike oziroma pokrajine, na katere območju i*na založnik oziroma uvoznik poslovni sedež; 5. proizvodov domače obrti, če se domača obrt opravlja ob pogojih iz 90. člena obrtnega zakona ter je dano mnenje splošnega združenja Gospodarske zbornice Slovenije — Zveze obrtnih združenj Slovenije po 95. členu obrtnega zakona, da se izdelki štejejo za predmete domače obrti; 6. zastav in praporov; 7. od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnirhi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.« 3. člen * s V drugem odstavku 5. člena se besedic: »osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in poklicnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti)« nadomesti z besedilom: »dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz dejavnosti)«. 4. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost, obračunavajo in plačujejo posebni prometni davek od alkoholnih pijač, osvežilnih gaziranih brezalkoholnih pijač in aromati-žiranih sirupov, sodavice ter drugih pijač, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2 vol °/o, od nabavljenih količin pijač. Zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni obračunati. prijaviti in vplačati posebni prometni davek v 10 dneh po preteku vsakega meseca.« 5. člen • Za 6 členom se dodasla nova 6.a in 6.b člen, ki se glasita: »6.a člen Občani, ki samostojno opravljajo prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: samostojni prodajalci) obračunavajo in plačujejo posebni prometni davek od nabavljenih količin proizvodov, od katerih se plačuje posebni prometni davek. Davčna osnova je prodajna cena, ki ne vsebuje temeljnega in posebnega prometnega davka. Posebni prometni davek so samostojni prodajalci dolžni obračunati, prijaviti in vplačati v 10 dneh po preteku vsakega meseca. Določbe tega člena veljajo tudi za samostojne obrtnike. ki imajo dovoljenje za prodajo tujih izdelkov (89. Člen obrtnega zakona). 6. b člen Proizvajalne, trgovske in druge organizacije združenega dela ter obrtniki — proizvajalci, ki zavezancem iz 6. in 6.a člena tega zakona prodajajo proizvode, smejo prodajati brez obračunavanja posebnega prometnega davka samo tiste proizvode, katere zavezanci na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa lahko prodajajo neposredno končnim potrošnikom. Zavezanci iz 6. in 6.a člena so dolžni prodajalcem iz prvega odstavka tega člena predložiti pismeno naročilnico, ki mora biti oštevilčena, datirani in podpisana in na vpogled po predpisih izdano dovoljenje za promet proizvodov iz prvega odstavka tega člena. Prodajalci iz prvega odstavka tega člena so dolžni za vsako prodajo proizvodov, od katerih ni bil obračunan posebni prometni davek, izdati račun, na katerega so dolžni napisati ime in priimek zavezanca, številko dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti z navedbo tega organa »ter številko in datum naročilnice. Kopije faktur o prodanih proizvodih po tem odstavku morajo prodajalci pošiljati organu za družbene prihodke tiste občine, v kateri je bilo takemu kupcu izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti, in sicer najpozneje do 10. v mesecu za prejšnji mesec. Kolikor občani, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost ter prodajo na drobno, nabavljajo proizvode, navedene v prvem odstavku 6. in 6.a člena tega zakona drugače kot je določeno v tem členu (v trgovini na drobno in pod.), se štejejo za davčne zavezance temeljnega in posebnega prometnega davka, ne glede na to, ali je bil že ob nabavi plačan prometni davek ali ne.« 6. člen Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če je bil promet opravljen in prometni davek plačan izven območja občine v kateri zavezanec plačuje davek iz dejavnosti, Je organ za družbene prihodke te občine dolžan v 10 dneh po preteku vsakega trimesečja za opravljen promet proizvodov oziroma za opravljene storitve v preteklem trimesečju dostaviti organu za družbene prihodke občine, ki je pristojna za odmero davka iz dejavnosti, podatke o opravljenem prometu proizvodov oziroma opravljenih storitvah ter o obračunanem in plačanem prometnem davku na njenem območju.« Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena občani, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ah podobno dejavnost ter prodajo na drobno, plačujejo prometni davek v občini, v kateri plačujejo davek iz dejavnosti.« 7. člen V drugem odstavku 8. člena se črta beseda: »obrtnih«. V četrtem odstavku se besede: »republiški sekretar za finance« nadomestijo z besedami: »republiška uprava za družbene prihodke«. 8. člen V prvem in drugem odstavku 9. člena se črta beseda: »obrtnih«. V tretjem odstavku se besedi: »davčna služba« nadomestita z besedami: »organ za družbene prihodke«, za besedo: »davek« se dodajo besede: »na podlagi cenitve«, besede: »79. in 170. člena« se črtajo. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi prometni davek. Takšno plačevanje velja samo za območje občine, ki ga je uvedla. Občinska skupščina predpiše natančnejša merila za določanje pavšalnega letnega zneska prometnega davka.« V petem odstavku se črta beseda: »obrtnih«. 9. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci iz prejšnjega člena so dolžni v 10 dneh po preteku vsakega meseca prijaviti v preteklem mesecu doseženi promet proizvodov oziroma opravljene storitve ter obračunati in vplačati prometni davek od tega prometa. Davčno prijavo vložijo v občinah, v katerih je bil opravljen promet proizvodov oziroma v katerih je bila opravljena storitev. V letni davčni napovedi, ki jo vložijo v občini, v kateri plačujejo davek iz dejavnosti, so dolžni izkazati tudi promet proizvodov oziroma opravljene storitve v drugih občinah Zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, plačujejo prometni davek v rokih in na način kot je predpisan za plačevanje davka iz dejavposti.« 10. člen N Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni najkasneje v 7 dneh po opravljeni prodaji proizvodov oziroma opravljenih storitvah prijaviti tak promet ter obračunati in vplačati prometni davek. Prijavo vložijo v občini, v kateri so opravili promet proizvodov oziroma storitev.« V tretjem odstavku se besedi: »davčna služba« nadomestila z besedami: »organ za družbene prihodke«. 11. člen V drugem odstavku 12. člena se besedi: »davčne službe« nadomestita z besedami: »organa za družbene prihodke«. 12. člen 14. člen se spremeni tako. da se glasi: i »Lastniki gozdov so dolžni plačati prometni davek od vseh -odkazanih posekanih količin lesa in od lesa, posekanega v nasprotju z zakonom o gozdovih, razen od lesa: 1. ki ga prevzamejo organizacije združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi V zasebni lasti; 2. ki se po zakonu o gozdovih prepusti lastnikom gozdov za neposredno uporabo v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu in ga lastniki v ta namen tudi uporabijo; 3. ki se po zakonu o gozdovih prepusti lastnikom gozdov za potrebe domače lesne obrti (suha roba, obo-darstvo). 1 Organizacije združenega dela ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lasti, so dolžne do 15. februarja v letu predložiti organom za' družbene prihodke podatke za preteklo leto o količinal) lesa iz prejšnjega odstavka, od katerih so lastniki gozdov dolžni plačati prometni davek. Na podlagi teh podatkov organi za družbene prihodke odmerijo prometni davek v roku, ki je določen za odmero davka iz kmetijstva. Občani so dolžni plačati prometni davek tudi od vseh količin lesa, posekanih na negozdnih zemljiščih, ki jih prodajo ali.kako drugače oddajo. Opravljeni promet prijavijo organu za družbene prihodke v skladu z določbami 11. člena tega zakona. Davčna osnova za gozdne sortimente ter žagan in tesan les je prodajna cena po cenikih organizacij združenega dela. ki se ukvarjajo s prodajo navedenih proizvodov. V davčni osnovi ni vsebovan prometni davek.« t 13. člen V prvem odstavku 15. člena se besedi:- »davčni službi« nadomestita z besedami: »organu za družbene prihodke«, besede: »od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti« se nadomestijo z besedama: »iz kmetijstva«. V drugem odstavku se črtajo besede: »ter kalo itL, razsip«. Tret j’, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: »Proizvajalci iz prvega odstavka tega člena so dolžni v 10 dneh po preteku vsakega trimesečja pri- javiti količine vina in žganja, ki so jih v preteklem trimesečju prodali neposredno končnim potrošnikom, ' ter obračunati in vplačati prometni davek. V prijavi so dolžni izkazati tudi prodajo vina in žganja trgovskim, gostinskim in drugim organizacijam združenega dela, ki vino in žganje prodajajo ali uporabljajo za nadaljnjo prčdelavo, prodajo drugim družbenim pravnim osebam, ki so po prvem odstavku 12. člena tega zakona sami dolžni obračunati in vplačati prometni davek, ter prodajo občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost ali prodajo na drobno, ki so sami davčni zavezanci za posebni prometni davek. Organi za družbene prihodke so dolžni podatke o prodaji vina in žganja občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost ali prodajo na drobno, posredovati organom za družbene prihodke občin, ki so pristojne za odmero davka iz dejavnosti.« V šestem odstavku se besede: »republiški sekretar za finance« nadomestijo z besedami: »republiška uprava za družbene prihodke«. 14. člen V prvem odstavku 16. člena se za besedo: »opravljajo« nadaljnje besedilo nadomesti z naslednjim besedilom: »občinski organi za družbene prihodke in republiška uprava za družbene prihodke«. 15. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: »Republiška uprava za družbene prihodke predpiše obliko in vsebino napovedi oziroma prijave iz 6., 6.a, 9., 10., 11. in 15. člena tega zakona.« 16. člen V prvem odstavku 19. člena se znesek: »100« nadomesti z »200« v drugem odstavku se znesek: »200« nadomesti s: »400«. V tretjem odstavku se besedi: »davčnemu organu« nadomestita z besedami: »organu za družbene prihodke«. 17. člen ’ Prvi\ odstavek 20. člena se spremeni tako. da se glasi: »Z denarno kaznijo od 1000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. zavezanec — občan ali zasebna pravna oseba, če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev ali ne predloži posebne napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja (6., 6.a, 10., 11., 14. in 15. člen); 4 2. zavezanec — občan ali zasebna pravna oseba, če ne vodi ali ne vodi v redu poslovnih knjig oziroma evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem zakonu (8. in 15. člen); 3. proizvajalna, trgovska ali druga organizacija združenega dela ter obrtnik proizvajalec, če pri prodaji proizvodov občanov, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost in prodajo na drobno ne izda fakture in je ne pošlje v predpisanem roku pristojnemu občinskemu organu za družbene prihodke (6.b člen); 4. orgahizacija združenega dela, ki gospodari z gozdovi v zasebni lasti, če ne predloži organu za družbene prihodke podatkov, ki jih je dolžna predložiti po drugem odstavku 14. člena tega zakona.« 18. člen V tarifi posebnega republiškega prometnega davka se spremeni in dbpolni naslednje: 1. Tarifne številke 1, l.a, 2, 3 in 4 se spremenijo tako, da se glasijo: >Tarifna št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje: 8,5 %>. Opomba: Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od: 1. motornih vozil in priklopnikov zanje, za katere velja obvezna registracija ki jih uvozijo občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba po svojem stalnem prebivališču ozirotna sedežu v 15 dneh od dneva, ko nastane obveznost plačila carine in drugih 'uvoznih davščin. Brez dokaza o plačanem prometnem davku vozila ni mogoče registrirati. Davčna osnova za vozila iz te točke je vrednost, ugotovljena po carinskih predpisih, povečana za carino in uvozne davščine; 2. osvežilnih gaziranih brezalkoholnih pijač in aromatiziranih sirupov, sodavice ter pijač, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2 vol '/o. Z osvežilnimi gaziranimi brezalkoholnimi pijačami, aromatiziranimi sirupi in pijačami, ki'vsebujejo aikohol, vendar ne več kot 2 vol “/o. so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ. št. 21/80). Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od mineralne vode. Davčna osnova za pijače iz te točke je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo. — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo ne- ’ posredno končtvnv,potrošnikom — prodajna cena. ki ne vsebuje prometnega davka; 3. učnih filmov, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov, razen tistih iz 4. točke 3. člena tega zakona; od koledarjev, telefonskih imenikov, voznih redov, prospektov in podollfnih grafičnih izdelkov. Tarifna št. 2 Od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški prometni davek: 1 od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50*/o iz domačih surovin, računano po vrednosti: ■ - dinarjev I od litra — od naravnega vina, vina tipa »biser« in vinsko sadnih pijač ' 1,00 — od penečega vina . 2,00 v odstotku — od piva 8 — od naravnega žganja in vinjaka 10 — od drugih alkoholnih pijač 15 2. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 •/« iz domačih surovin, računano po vrednosti ' 20 Opomba: / 1. Davčna osnova za alkoholne pijače, za katere je davek določen v odstotku, je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo, — za proizvajalce,' uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkohol-ne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih .sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 3. Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. Tarifna št. 3 Od alkohola (etanola) 1.50 din Od denaturiranega alkohola za gorivo 1,00 din Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tarifna št. 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, razen tistih iz 4 točke 3. člena tega zakona 17,5 Vo« 2. Za tarifno št. 5 se dodajo nove tarifne številke 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13. ki se glasijo: »Tarifna št. 6 Od plačil za reklamo in propagando se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 10 Vo. Opomba: Davčni zavezanec je prejemnik plačila za reklamo in propafando. Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil na propagando za pospeševanje izvoza blaga in storitev za tuje turiste. Tarifna št. 7 Od vstopnic za zabavne prireditve se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve, in sicer > f — od vstopnic za diskoteke po stopnji 10 Vo — od vstopnic za druge zabavne ptire,d:lve po stopnji 5 Vo Opomb ^ 1. Davi/ zavezanec je prireditelj zabavne prireditve, ki je dolžan, plačati davek po tej tarifni številki od vrednosti prodanih vstopnic. 2. Prireditelj, ki zabavno prireditev prireja občasno, mora najpozneje v 5 dneh pred prireditvijo predložiti občinskemu organu za družbene prihodke vstopnice v žigosanje. Davek je dolžan plačati v 10 dneh po prireditvi. Prireditelj, ki zabavne prireditve prireja v okviru samostojne dejavnosti mora imeti vse vstopnice, ki jih prodaja za posamezne prireditve, žigosane od občinske uprave za družbene prihodke. Davek po tej tarifni številki je dolžan plačati v 10 dneh po preteku vsakega meseca. 3. Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 4. Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od vstopnic za kulturnoumetniške in te-lesnovzgojne prireditve (športne ih telovadne nastope). Ce nastane dvom, ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem za kulturo pristojni republiški upravni organ. Tarifna št. 8 ' Od plačil (provizij) za posredniške, agenc'jske in komisijske storitve se plačuje posebni republiški davek od plačil za Storitve po stopnji 5 “/o. . Opomba: 1. Davčni zavezanec je prejemnik plačila za posredniške, agencijske in komisijske storitve. 2. Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje: — od plačil, ki jih dosežejo družbene pravne osebe S prodajo vozovnic v notranjem prometu za račun or- ‘ ganizacij združenega dela ki opravljajo tak promet; — od plačil za storitve ki jih opravljajo posredniki (akviziterji) s prodajo knjig, brošur ih drugih publikacij iz 4. točke 3. člena tega zakona. — od plačil za turistične storitve tujim turistom v Jugbslaviji; — od plačil za storitve menjalnic. Tarifna št. 9 Dd plačil za projektantske in odvetniške storitve se plačuje posebni republiški davek, od plačil za storitve po stopnji 5 “/o. Opomba; •1. Davčni zavezanec je prejemnik plačila za opravljeno projektantsko in odvetniško storitev. 2. Posebni republiški davek o'd plaču za storitve se ne plačuje od odvetniških'storitev, če so opravljene po uradni dolžnosti. Tarifna št. 10 Od plačil za prirejanje sejmov in razslav se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 5 °/o. OpombEj: Davčni zavezanec je prejemnik plačila za prirejanje sejmov in razstav. Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje za prirejanje mednarodnih sejmov in razstav, ki se izvajajo.za pospeševanje 'izvoaa blaga in storitev. Tarifna št. 11 / Od plačil za prirejanje iger na srečo, razen iger na srečo, ki jih prire'a Jugoslovanska'loter ja, sc plačuje posebni republiški davek od1 plačil za storitve po stopnji 5 °/o. ' > Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj igre' na srečo, ki je dolžan plačati davek po tej tariini številki od celotne vrednosti prodanih srečk in tombolskih tablic. 2. Prireditelj mora najpozneje v 8 dneh pred prireditvijo, prijaviti občinskemu, organuj za družbene prihodke dan in kraj prireditve. Dgveli po tej tarifni številki je dolžan, plačati v 10 dneh po prireditvi. ^ Tarifna št. 12 Od posebnih iger na srečo se plačuje posebni re-pubhški davek od plačil za storitve po stopnji 8°/o. Opomba: Igralnice posebnih iger na srečo so dolžne. obračunati in plačati davek po tej tarifni številki od skupne vrednosti prejetih plačil, doseženih od posebnih iger na srečo. Tarifrja št. 13 . Od plačil za dajanje v najem ali podnajem stvari se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 10 °/u. Opomba: Davčni zavezanec je prejemnik plačila. Posebni republiški davek od piačil za ztoritve sa ne plačuje od plačil za dajanje v najem' aii podnajem stvari, ki so namenjene domačim in tujim turistom. 19. člen Zakonoijajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plač'1 za storitve ter o. načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek, od prometa proizvodov in storitev in tarife posebnega republiškega prometnega davka, ki je njegov sestavni dal. 20. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. * v St. 421-15/81 Ljubljana, dne 25 decembra 1981 Skupščina - Socialistične republike Sluvcaije Predsednik Milan Kučan 1. r. * 1735. . Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike 'Slovenije izdaja Predsedstvo Sociausiične .republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v betu 1982 Razglaša se zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije nd seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na'seji, Zbora občin dne 25. decembra 1901. St. 0100-171/81 Ljubljana, dne 25, decembra 1981. , Predsednik V Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982 1. člen Davek iz, dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: davek), se v letu 1982 obračunava in plačuje pb stopnjah, ki so določene v tem zakonu, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SR.S, št. 18-1097/80) in • s tem zakonom. 2. člen Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije zdru'ženega dela — S.ŽOVo, — temeljne organizacije združenega dela 's področja družbenih dejavnosti — 0,2 Vo, — delovne skupnosti, ki opravljajo dela za temeljne organizacije'združenega dela s področja družbenih dejavnosti — 0,5 °/o, —temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živilskih prozvodov — 1 Vo. 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki v višini povprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v letu 1981. 4. člen Davčnim'zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana osnpva se zmanj -ša še za: — 50 °/o, če znaša odstotni delež od 10 °/o do 20 °/o, — 75 %>, če znaša odstotni delež nad 20 »/o do 40°/c, — 100“/». če znaša odstotni delež nad 40%>. Davčne olajšave iz prejšnjih odstavkov veljajo le za devizni priliv, dosežen v konvertibilnih devizah. V devizni priliv iz prvega odstavka tega člena se ne všteje del prihodkov, doseženih z zastopanjem tujih firm. 5. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za znesek prispevka, ki ga je davčni zavezanec po posebnem zaljonu v letu 1982 plačal za pokrivanje dela stroškov reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana. 6. člen Davčna osnova se zmanjša tudi Za zneske, ki jih je davčni zavezanec vložil: — v razvoj kmetijstva in ribištva, v predelavo mleka it> rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živinsko krmo ter v izgradnjo gozdnih cest, — v razvoj surovinskih dejavnosti, — v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov. , , Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganji po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 7. člen Davek se ne' obračunava' in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — premogovnikov z jamsko eksploatacijo. 8. člen Pri pogodbenih organizacijah združenega dela se davčna osnova zmanjša za odplačila sredstev, ki jih je ustanovitelj oziroma poslovodja združil v pogodbeno ..rganizacijo združenega dela, in za nadomestilo za gospodarjenje s tako združenimi sredstvi po drugem odstavku 35. člena obrti?ega zakona (Uradni list SRS, št. l-3/79j. 9. člen če se z vplačili davka po obračunu za leto 1982 nabere yeč sredstev kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1982, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1983 in se upoštevajo -pri določitvf obveznosti za leto 1983. 10. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. St. 422-22/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.' 1736. Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o.spremembah zakopa o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25 decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St. 0100-172/81 Ljubljana, dne 25. decambra 1981. Predsednik Viktor Avbelj k r. I ZAKON o spremembah zakona o uvedbi in stopnjaih republiških davkov hi taks 1. člen V prvem odstavku 2. člena zakopa o uvedbi in stop-njan republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-39/74, 13-90/74, 39-446/74. 29-1449/75, 5-181/7G, 15-65^76, 31-1396/76, 4-200/78, 30-1699/78, 33-1601/79,-33-1609/80 in 23-1265/81) se stopnja »1,9 °/o« nadomesti s stopnjo > 1 Vo«. 2. člen V 6. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se 'glasi: • »Republiški davek na dediščine in darila se plačuje po naslednjih stopnjah: / Od vrednosti dinarjev m . C £ 1% “ S eo 3i o *■« 3 e- sp e? 5 nad do i Sorod, razr prvemu de (zakonec ii i zeti, snahe ‘j n —«/) •*-» p CD ■gsiSS !Iuf! N W 2 P • C 0» °ss O 2 3 Vsi drugi 300.000 ■ 2 4 7 10 300.000 600.000 2,5 5 8 12 600.000 900.000 3 6 9 14 900.000 1,200.000 3,5 7 10 16 1,200.000 1,500.000 4 8 11 18 1,500.000 1,800.000 4,5 9 12 20 1,800.000 . 2,400.000- 5 10 13 22 2,400.000 3,000.000 5,5 11 14 24 nad 3,000.000 6 12 15 25 3. člen V 10. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se Klasi: »Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1981 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 330.000 din, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 61.000 din oziroma 91.500 din, če zavezanec vzdržuje otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju.« 4. člen V 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona (Uradni list SRS, št 4-200/78, 30-1699/78, 38-1601/79, 33-1609/80 in 23-1265/81) se na koncu' letnica »1981« nadomesti z letnico »1982«. 4 5. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982, razen 3. člena, ki se uporablja že pri odmeri davka za leto 1981. St 422-10/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milah Kučan L r. 1737. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o rasgtasHvi zakona • določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana Razglaša se zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka Jž dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St 0100-173/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana i . v , . 1. člen 4 S tem zakonom se določa obveznost plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljano, da se zagotovijo osnovne potrebe in interesi uporabnikov železniških storitev in trajno, varno in kakovostno opravljanje teli storitev. Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo le za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana,' in sicer za redno vzdrževanje prog, k njip pripadajočih objektov in opreme železniške infrastrukture, za vzdrževanje prometnih sredstev in za opravljanje dogovorjenega obsega prometa. Ta sredstva se zbirajo za pokrivanje razlike med družbeno priznanim obsegom sredstev za enostavno reprodukcijo in prihodki iz prodaje železniških storitev. 2. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981—1985 za področje železniškega prometa in aneksa k temu sporazumu plačujejo prispevek iz dohodka temeljne organizacije tako, da obračunajo prispevek od osnove za plačilo davka iz dohodka temeljne organizacije združenega dela brez davčnih olajšav, povečane za odbitne postavke iz 4. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80), ugotovljene za leto, ki pred-hodi letu, za katero se plačuje prispevek; prispevek plačujejo po stopnji, dogovorjeni ,v aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981—1985 za področje železniškega prometa. 3. člen Prispevek se vplačuje na račun Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije. Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije razporedi zbrana sredstva na temeljne organizacije združenega dela železniških transportnih organizacij Železniškega gospodarstva Ljubljana po dogovorjenih kriterijih glede na udeležbo posamezne temeljne organizacije združenega dela pri realizaciji železniških prevoznih storitev. Temeljne organizacije združenega dela železniških transportnih organizacij Železniškega gospodarstva Ljubljana razporedijo v celoti sredstva, zbrana na podlagi tega zakona, za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije in sicer za namene, določene v i. členu tega zakona. 4. člen V skladu s tem zakonom in dokumenti družbenega plana SR Slovenije ter planskimi akti Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije sprejemajo organi Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije ukrepe, ki so potrebni za redno uveljavljanje tega zakona in dokumentov družbenega plana SR Slovenije in v okviru tega izvajajo sporazumevanje med uporabniki in izvajalci železniških storitev glede ukrepov, ki so potrebni za tekočo realizacijo dogovorjenih nalog po sprejetih planskih aktih. \ 5. člen Temeljne organizacije združenega dela, članice Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981—1985 za področje železniškega prometa in k aneksu k temu samoupravnemu sporazu- \ , t Stran 2372 UffADNT LIST SRS St. 30 — 30. XII. 1931 mu, se zavezujejo, da v letu 1982 obračunavajo in plačujejo iz dohodka prispevek za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana od osnove iz 2. člena tega zakona po stopnji 1,3 «/o. . 6. člen Temeljne organizacije združenega dela. ki so po samoupravnem sporazumu in 5. členu tega zakona zavezanci za plačilo prispevka, plačujejo prispevek v 12 enakih mesečnih zneskih do 10. v mesecu za tekoči mesec. Obveznosti za mesec januar in februar tekočega leta se akontativno vplačata v višini mesečnega prispevka za preteklo leto s tem, da se proračun opravi hkrati s plačilom za mesec marec. 7. člen Samoupravna interesna skupnost za železniški in Hiški promet SR Slovenije predloži letho poročilo o izvajanju tega zakona za preteklo leto Skupščini Sli Sloveniji najpozneje do 31. marca. 8. člen Ta zaKpn začne veljati 1. januarja 1932. leta. St. 340-3/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1738. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UK A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki ga je sprejela Skupščina •Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981. St. 0100-174/81 Ljubljana, dne 25. decembra"1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov 1. člen Za 69. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 8/75) se dodata novi poglavji, ki se glasita: \ ' Vila — DRUŽBENOEKONOMSKO IN STROKOVNO OCENJEVANJE UPRAVIČENOSTI INVESTICIJ 69. a člen , (l) Da bi v skladu s temeljnimi usmeritvami družbenega plana SR Slovenije in dogovora o temeljih tega plana zagotovili čimbolj smotrno in učinkovito izvajanje investicijske politike, se določa ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih zasnov, investicijskih programov, nadaljevanje investicijske izgradnje in prekoračenj investicij (v nadaljnjem besedilu: investicijskih vlaganj). (2) Ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj obsega po tem zakonu -ugotavljanje njihove usklajenosti s temeljnimi usmeritvami planskih aktov družbenopolitičnih skupnosti in usklajenosth s kriteriji prestrukturiranja gospodarstva iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenij,e ter dajanja-mnenj o tem. 69. b člen (1) Mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih vlaganj dajejo komisije za oceno investicij, ki jih z. dogovorom ustanovijo izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, gospodarske zbornice, temeljne banke in službe družbenega knjigovodstva. (2) Pristojni organ upravljanja nosilca investicij^: je dolžan obravnavati mnenje komisije za oceno investicij. VII b — ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV 69. c člen t ' (1) Investitor je dolžan zagotoviti sredstva za financiranje: ~ 1. graditve objektov, ki se Štejejo za pripravljalna dela in je, treba zanje dobiti posebno gradbeno-dovoljenje (tretji odstavek 3.0. člena zakona o graditvi objektov) — pred Začetkom njihove gradnje; in sicer celoten znesek zanje potrebnih sredstev; 2. pripravljalnih del za zgraditev investicijskega objekta, ki se izvajajo na podlagi dovoljenja samo za ta dela'— (drugi odstavek 30. člena zakona o graditvi objektov) — prćd začetkom njihovega izvajanja, in sicer celoten znesek zaijje predvidenih sredstev; 3. graditve investicijskega objekta ali delti' olijekta, ki pomeni ekonomsko-tehnično celoto in se da tako samostojno uporabljati — pred pričetkom gradnje objekta, ali dela objekta oziroma pred začetkom pripravljalnih del, če se dela ne izvajajo s posebnim dovolje-njertg in sicer celoten znesek sredstev, potrebnih za zgraditev investicijskega objekta ali dela objekta z izvedbo pripravljalnih del. >, (2) Poleg sredstev' iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti investitor na način iz 69. č člena tega zakona tudi sredstva za, izobraževanje kadrov, potrebnih za izkoriščanje investicijskega objpkta, za znan-stveno-raziskovalno in razvojno dejavnost, obratna sredstva, določena v investicijskem programu in sredstva za obveznosti, ki se plačujejo od investicij po posebnih predpisih. (3) Prvi odstavek tega člena velja tudi za investitorja iz četrtega odstavka 38. člena zakona o graditvi' objektov. 69. č člen ' (1) Dokaz, da so zagotovljena sredstva za financiranje graditve investicijskega objekta po 69. c členu tega zakona, je: L za sredstva, ki jih je investitor izločil na poseben račun iz lastnih sredstev, sredstev sovlagateljev in drugih, virov — potrdilo Službe družbenega knjigovodstva da jih je investitor pred začetkom grhdnje objekta oziroma izvajanja del izločil na poseben račun ter njegova Izjava, da bo izločena sredstva uporabi) samo za grditev investicijskega objekta, za katerega, jih je namenil; 2. za sredstva, ki si jih je investitor zagotovil iz lastnih ali drugih virov, razen za sredstva iz 1. in 3. točke tega odstavka — njegovo potrdilo, izdano na podlagi sklepa njegovega organa upravljanja, da ima pred začetkom gradnje objekta oziroma izvajanja del zanje potrebna finančna sredstva ali da si jih bo zagotovi med gradnjo oziroma izvajanjem del s tem, da jih bo izločil v ustrezne sklade, z garancijo banke, da mu bg do omenjenih sredstev zagotovila namenski kredit, če si jih investitor sam ne bi zagotovil ter za sredstva, ki se zagotavljajo z združevanjem sredstev — pogodba, samoupravni sporazum ali zakon z garancijo banke, da bo Investitorju do omenjenih sredstev zagotovila namenski kredit, če jih investitorju ne bodo zagotovili sovlagatelji: 3. za sredstva, ki si jih je investitor zagotovil s kreditom — kreditna pogodba; 4. za sredstva samoprispevka, ki bodo zagotovlje- 1 na, ko je že zbranih najmanj 50 °/o sredstev — akt o uvedbi samoprispevka; 5. za sredstva, ki so zagotovljena iz proračuna federacije oziroma z zveznim zakonom za namene ljudske obrambe in družbene'samozaščite — potrdilo pristbjneg? zveznega upravnega organa. (2) Služba družbenega knjigovodstva je dolžna dati investitorju na njegovo zahtevo potrdilo, da ima zagotovljena sredstva za financiranje graditve objekta, ko ji ta predloži ustrezne dokaze iz prvega odstavka tega člena. 69. d člen (1) Investitdr, ki prosi za gradbeno dovoljenje, mora k zahtevi predložiti potrdilo Službe družbenega knjigovodstva, da ima zagotovljena sredstva na način; ki je predpisan v 69. c in 69. č členu tega zakona. (2) Investitor družbene usmerjene stanovanjske gradnje mora k zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja predlož'.ti potrdilo stanovanjske skupnosti, da so s samoupiravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti zagotovljena sredstva v obsegu in dinamiki, ki omogoča izgradnjo investicijskega objekta po predloženi tehnični dokumentaciji. 69. e člen Investitor mora pismeno sporočiti Službi družbenega knjigovodstva, da začenja graditi objekt oziroma izvajati dela, in sicer najmanj 15 dni pred začetkom gradnje objekta oziroma izvajanja del. 89. f člen (1) Investitor je dolžan stalno spremljati gradnjo objekta in kontrolirati porabo sredstev, namenjenih za izgradnjo objekta. (2) Investitor je dolžan najkasneje v roku enega meseca od ugotovitve prekoračitve zagotoviti sredstva tudi za plačilo preseženih poznejših nepričakovanih del pa objektu ter drugih stroškov, ki povečujejo skupno vrednost objekta (prekoračenja). 69. g člen • (1) Investitor in drugi sopogodbeniki iz prvega odstavka 41. člena tega zakona ter banka oziroma drug kreditor, ki so iz svojih ali drugih sredstev dali investitorju kredit za financiranje graditve objekta, morajo med izvajanjem dogovorjenih del na objektu ugotoviti vrednost prekoračenj iz drugega odstavka 69. f člena tega zakona, in sicer najmanj dvakrat v letu. (2) Pri ugotavljanju prekoračenj po prvem odstavku tega člena se upošteva tudi vrednost del, za katera investitor ni sklenil pogodb, da se ugotovi dejanska vrednost za financiranje vsega objekta oziroma njegovega dela. (3) O, prekoračenjih, ki se ugotavljajo po prvem in drugem bdsiavku tega člena, mora investitor vsakih šest mesecev in to najpozneje do 31. marca oziroma do 30. septembra, obveščati Službo družbenega knjigovodstva. (4) Ce med letom ni bilo prekoračenj, je v rokih, določenih v tretjem odstavku tega člena, investitor prav tako dolžan o tem obvestiti Službo družbenega , knjigovodstva. 69. h člen Investitor je dolžan o dokončani gradnji objekta pismeno obvestili Službo družbenega knjigovodstva v roku 30 dni po pričetku uporabe objekta. 69. i člen (1) Za investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, ki gradi stanovanja,'stanovanjske hiše in pripadajoče komunalne in druge objekte in naprave, ki so potrebne za uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš, se ne uporabljajo določbe 69. c do 69. č člena tega zakona, za investitorja stanovanj in stanovanjskih hiš pa se he uporabljajo tudi določbe 69. a in 69. b člena tega zakona. (2) Ta določba velja tudi za primere, kadar so v stanovanjskih hišah grdeni poslovni prostori za potrebe osnovne preskrbe, za storitve in za Samoupravne in druge organe v stanovanjski hiši ali stanovanjskem naselju. 69. j člen Organ gradbene inšpekcije je dolžan na zahtevo Službe družbenega knjigovodstva ustaviti nadaljnjo gradnjo objekta, če investitor nima zanjo zagotovljenih finančnih sredstev in jo o tem pismeno obvestiti v 15 dneh od dneva, ko je prejel omenjeno zahtevo.« I 2. člen Za 72. členom se dodata nova 72. a člen ii\ 72. b člen, ki se glasita: »72. a člen (1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor: 1. če gradi objekt ali del objekta, ki ni ekonom-sko-tehnična celota Ir se ne da kot tak samostojno uporabljati (3. točka prvega odstavka 69. c člena); 2. če ne zagotovi na predpisani način finančnih sredstev za graditev investicijskih objektov oziroma dokazov, da ima zanjo zagotovljena finančna sredstva (69. c, 69. čin 69. f člen); 3. če ne obvesti Službe družbenega knjigovodstva, da med letom ni bilo prekoračenj (četrti odstavek 69. g člena); 4. če Službi družbenega knjigovodstva ne javi dokončanje objekta (69. h člen). (2) Z denarno kaznijo od 2000 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združe- _ nega dela ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena. ^ 72. b člen (1) Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ne pošlje komisiji za oceno investicij v mnenje in presojo upravičenost investicijskih vlaganj v skladu z dogovorom oziroma z 69. a členom tega zakona; 2. če pristojni organ upravljanja nosilca investicije ne obravnava mnenja komisije za oceno investicij (drugi odstavek 69. b člena). (2) Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.« 3. člen , Tretji odstavek 86. člena se črta. c) za neblagovna plačila v nekonvertibilnih valutah Od skupnega zneska deviz iz 1. člena tega odloka se izloči v nerazporejena devizna sredstva republike — v konvertibilnih valutah — v nekonvertibilnih valutah 1,413.800 22,586.200 20,000.000 2,586.200 4'. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. St. 351-16/81 Ljubljana, dne 25 decembra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1739. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981 sprejela ODLOK o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1982 •t, I. DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1982 se določi znesek deviz v višini 492,000.000 dinarjev. 2. člen Z deviznimi sredstvi iz prejšnjega člena se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1982. ' k II. RAZDELITEV DEVIZ 3. člen 4. člen O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev re**ub-like odloča: — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun za zneske do 50.000 deviznih dinarjev; — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za meske nad 50.000 deviznih dinarjev. 5. člen ♦ V posebnem delu razporeditve skupnega zneska deviz, ki je sestavni del tega odloka, so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih. 6. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun: — prenese v soglasju s posamezniipi upravičenci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna' sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike; — odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le-teh med posameznimi nameni ter — odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu deviznih pravic med deviznimi upravičenci, navedenimi v posebnem delu tega odloka. 7. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun je pooblaščen, da izdaja soglasja za uvoz opreme ter nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom. 8. člen ‘ Devizna sredstva iz 1. člena tega odloka se lahko uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila, in sicer: a) za neblagovna plačila v konvertibilnih valutah od tega — za plačila stroškov potovanj I — za plačila članarin in kotizacij — za druga neblagovna plačila b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah od tega — za plačila nabavljene opreme — za plačila nakupa reprodukcijskega materiala V deviznih dinarjih 247,660.024 15,492,627 3,836.498 228,330.899 220.339.976 157.510.976 62,829.000 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko med letom zniža skupni znesek deviz, določen s tem odlokom. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pa je pooblaščen, da znižanje deviznih pravic izvrši po posameznih upravičencih deviznih sredstev. 9. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1982. St. 43-11/81 Ljubljana, dne 25. decembira 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. M 00 2 2 3 1 e« 2 rt v.c v C O. p M M s 8 s g N S x II!|I z c Iflli »«H s IIP 1? O. i •o <5 2:g S « oi a O I > ič«j= Ipl co oi d § I a> s i i i MII I I I I 8 O IO T—( T—♦ I g O 05 O O 05 lO O CO rH gg O co 2 g t- 05 (M O eo in od m co co o cm ^ CM CO rH ^-1 CO CM rH 00 gg o p CM gg g O O O o o o O CM O O CM O O O o o O o p p o o o CM 00 O CM O rt? gg o o rH in C£5 o o gg o id gg o «3 CM CO co rtj rH 00 *> r rH 00 rH rH *1 S 05 CM O O o o 05 rH J2 O < s: in o o m rH in rt4 m rH rH rH CO C0 CO 05 CM O CM O CM CO I g rH I I d d m co rH rH O O O odd oo o o co oo p In o in CM in CM gg I ggg I p p pop d d odd o o oo o m in rH CM rH rt? O S d co g l g o o d4 d o c— I I I o o O 00 o co CM cd rt4 rt4 m oo S 05 CM g I I O co_ rH p o o o o o •! o o | o o o o O 0 rH d o m m rt4 I l v 1 Ss 11 (0 V N sl !i g i g co o 05 d cm m I I I Milili I I d o in rt4 rH rH O O g g g g O S o o p ° 2 05 o P d 05 d CO rH rH m I I co o 2 g p o_ t-" od o cm o o 00 o co o C5 d o- o ai ‘R o 00 00 d d co cd d in CM CO rH rH I M M I 05 CO CM g O ud CM in co CM 118118 d d in rt4 in d m CO rH rH CO 00 M M M M rH 05 CO O od CM g I 5- :i 1 d d m co l l i i d d 05 co l> rH ^ CM rH | o p O O 1 p 5 p o o p p p 1 g O o g g o 1 o p p O 1 p o o m o o o co d cd cd d CM CM rH rH d co co rt* rt4 g d d in d m CO rH o rH o g d CM C"- rt4 CM in S g c- rt4 CM I I Ml 1 I M I I 30. Republiški komite za zdravstveno in socla: o o o o ~r o -r io cm ^ o o o o o o © o o o o o p © © t'*’ co ^ io t- CM CO CO -sP I. Š I § © © io IO © © © © o tt id CM "M* . © © © © © o © o © © © o 0'j CT3 -r ©’ ci L' co m © © © © tj*’ id §ggg o o © o od oj © »d CM CO -r © © © © © © © id CM CO © © © © © © oo id I I I I I 1 I I §i © © c-i © O gg o ©• c-i © r-. CC u/ c* co 0) »N 2 Jo ?r M o c ! 2 2 o o* ne N > co N 0 1 J* > s »J N S co j« O N c §:sžž> I > I s co O §-s 3 41 C0 •'“* o ^ -s .2 c 3 3 g O. © © © © © o id © c~~ co CM CO © © © © © © © © 11 p p © © © © © © gg I g io CD co © © id id rH CJ ■? 2 eo a C* co co a •- o § © CM CM © © © CM © o CM OJ © . © c-i c- © © IO LO tD © P © IO CD CD 'lil © o © gg g m co © p © © © o p © p © o © IO © © t- o ^ © © © o © © r-H o © cm” © CM CM © © © CM © © »-H 05 p ©’ ci rt* 1-^ O rf ID io © © id g ?l p p l£gl g r- I I ggg © o- © id id © •rf oo c ID eH © ggg © © © © © © O ID © ID •—I © CM ggg © © © ggg CM »d © © © © © © © © © ggg CO r-l CD I I © _ id id ^ co © © 2 ^ id © co co n S S -2 '8 3 Ih ^ CO C '3 2 > O w rt (A H o, .fcH ch a ! co 1 g ■3 | "C 2 2 -o Ji =■ co § Sig £ O- s Š g g 5 ^ »HH ro ©J w afl ^ .6 K > tc S S>§ " "g 'S . ^ £oaacs- CM CO ID co co co co co s ©^ CD r*H DJ O to ID CD © CO CM p^ CO CM CD 03 g p ID p CO ©^ | I CO s co CM O) © © © © cd CM t—I © co” cd Tfi © © © © © rt* C3 CO C- CO © p © © o © o o © © © © © © © ID ©p"rj*0 r—( t' © CC CO © CO rH rf © © © © © © O © © ID © © © © g I © © 2 © ID © rt* cd cd c- co p p p id © © rt* d »S:------- co CM © S p p p p p d © © rt* d »CM © © © co rH CM JO S < N Z < O rt o s ic w ffi iN u> « Q ►H Z C o X o * c" J! ^ © © ? g 55 a > w ^ s i M & ca ^ ^ ^ T3 C as M g; S 1 ■4H ^ 5 c 2! > « N S bC £ C 0) I «1 a c g ? a -o ^ : s=S|?lf u rt n rt rt n o? id cd c^* od 03 © rt* rf rt* rt* rf ID « ; o © CO rt* -** 2 g g 5 ! 5 ° H o < s: Z < o X o w o u X a O O O Q »H O O O O IM O O O O M o o eo d o CS IQ CQ co O M CO H* Ci o Ifi co gg p gg o © gg © © © © rH ggggs © © cd d © o o eo © © CM CM 03 rH Mili '11 lli © p P © CM O g 00 O CM CM 1 S ^ g “ •r« 8 c "S £ £ "w C 0» f g (A co £ “ ■§ g S > > C !las» rt C/} stpl •"■lil10 »igli 5 -0 2 S2 2 j o! I -s ° - s § s ^ ^ 55 0 O g I g g 1 g © © © — o O o ID © © © ID © '1 '§i co rt N , rt CM cd rt* ID ID ID ID ID © 8 I I I I I CO 'I 8 I I I I M I I I I I I I M I iiiiiiillliiliililillillilillliiil qqqoopoqqooo d ^ § S 00 g d d CO s d g o .co g g ^ d g O g d d (N O g d o c o 18888 1 1 8 1 1888 O O O I O O 1 o O 1 8 o O p p p p p p p 8 d d od id CO IO rH rH cd odd O L— Tf* d id co r~* id r-i rH T—i co 8 O 1 S 8 -8 8 1 p p p p l| ! | O O O 1 O o p O O p 'II '1 8 d d od io CO lO rH rH cd rH odd lO t- rf* d ud co c- S o o ^ rH - g S 8 ^ I 8 O O O O — d Q o O o IO ^ TH csi Mil d CM Mil d d CNJ O o '11 MM MIŠMI O s co § o o 1 1 1 1 M 1 m i n m I I I r I M I M I M I M I O S M M M M M M M M I 8888 o o O O p o p O m O ' 888 q p p 88 p p ddTjHiooodddd^ddcocoddc^dd^iodiod ilSII'lIlllP dcsidddd^d r-(»-HCOCSJCS|T» M O a o Ed Se NH O 4S « S P.3:S3 O K 2 m >S'M W W W P ■3 C 6 g t-4 •!-» O O 9! C A! J«! 'M >(/I S|.sISI 1'slil! -os^cuD'isaJoJoc-'CUJUoatajcuajaJOJCUcuocuojajcuo^^oocuo^oJ I .S .S .S .s .S .S .s .S .5 .S .S .3 .5 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 S .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 2 2 Issssssssssissssssssssisss'sssslsss COOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOO ajtfcarocccflaJcCajronJcaajroajttcccTjcOnjaScticccBoJaJaJocctJajconJnS*? GCGCCClCCn^CCCCPGCCCGCdcCCCclCgdCgCC CJ »v »C-> KJ >0 »O ■ .. *' |H "** 1 -*■ -** —£ .‘ -** >c/: -'Si »'o »to k/} >i/j o< a p. o, a - “ ■ 3 G G D 3 ^ >^i _ C/3C/3C/}c/3C/5WWĆ/5ĆOWC/}C/)a)C/}C/}C/jWC/3(/)C/3Ć/jWc/3COC/3WWCOĆ/jc/3WCOCOt/3 d C' cd d d *-h lO lO to lO co co CM cd co co Tt cd d d r-H d d d d r-| od d C-C-L-E-C-C-C-OOCOOOCOCOCOCOOOCOCO IO cm" I žg 1740. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije , UKAZ o razglasitvi zakona o zadevah posebnega družbenega pomena in o postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva Razglaša se zakon o zadevah posebnega družbenega pomena in o postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela d de 25. decembra 1981, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1981. St. 0100-175/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o zadevah posebnega družbenega pomena in o postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva I. ZADEVE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA 1. člen Računalništvo je nenadomestljiva podlaga za razvoj sodobnih mformacijskih sistemov in za tehnološki napredek celotnega združenega dela ter pomemben dejavnik povečevanja družbene produktivnosti dela. Delovnim ljudem je računalništvo hkrati sredstvo za učinkovito uresničevanje njihovih pravic in odgovornosti pri odločanju o družbeni reprodukciji in pri upravljanju drugih družbenih zadev. Računalništvo po tem zakonu obsega dejavnosti razvoja, proizvodnjo in trženje strojne in programske računalniške opreme in računalniških sistemov. 2. člen Z usklajenim razvojem strojne in programske računalniške opreme in obbkovanjem enotnega računalniškega sistema se zagotavljajo družbeni interesi in potrebe uporabnikov na področju računalništva in omogoča smotrna izraba materialnih in kadrovskih možnosti v tej dejavnosti. Razvoj strojne in programske računalniške opreme je zadeva posebnega družbenega pomena. 3. člen Enotnost računalniškega sistema v smislu tega zakona se uresničuje z razvojem in uporabo takih elementov računalniških sistemov z dogovorjenimi in medsebojno zložljivimi funkcionalnimi ter tehničnimi lastnostmi in z razvojem take sistemske ter aplikativne programske opreme, ki omogočajo integracijo računalniških sistemov, prilagojenih proizvodnim, poslov-pim in splošnim informacijskim potrebam samoupravnih organizacij in skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v SFR Jugoslaviji. Uvajanje enotnega računalniškega sistema uresničujejo organizacije združenega dela, proizvajalci in uporabniki s tem, da razvHajo in uvajajo v proizvodnjo domače sestavine, razvijajo integracijo računalniških sistemov, vključno z ustrezno programsko opremo, se povezujejo na enotnem jugoslovanskem trgu, pospešujejo prodajo na tujem trgu ter izbirajo, uvajajo in nadalje ustvarjalno razvijajo v svetu dosegljive tehnološke dosežke. 4. člen Uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju zadev iz 2. člena tega zakona se zagotavlja s soodločanjem delegatov organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti) v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki kot svoj poslovni predmet opravljajo zadeve razvoja strojne in programske računalniške opreme. Delegati družbene skupnosti soodločajo v delavskem svetu organizacije združenega dela pri: — določanju predloga statuta, — določanju smernic za plan, sprejemanju predloga temeljev plana in plana, — odločanju o cenah, — sprejemanju finančnega načrta in pri določanju periodičnega in zaključnega računa, — imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov, — odločanju o statusnih spremembah, — odločanju o drugih vprašanjih za katera je tako določeno v statutu organizacije združenega dela. Način delegiranja delegatov družbene skupnosti določijo sporazumno organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije in uporabniki. Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena s statutom določijo število delegatov družbene skupnosti v svojih organih upravljanja in postopek njihovega soodločanja in pri tem upoštevajo sporazum iz prejšnjega odstavka. \ 5. člen Organizacije združenega dela, katerih poslovni predmet obsega tudi zadeve posebnega družbenega pomena iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, morajo skleniti med seboj in z organizacijami združenega dela iz 6. in 7. člena tega zakona samoupravne sporazume o usklajevanju planov, s katerimi usklajujejo svoje cilje in prevzemajo obveznosti za skladen razvoj na tem področju. II. POSTOPEK OBVEZNEGA SPORAZUMEVANJA 6. člen Temeljne organizacije združenega dela, združene v SOZD Iskra, Gorenje in Elektrotehna, ki kot svoj poslovni predmet opravljajo dejavnosti razvoja, proizvodnje in trženje računalniških sistemov, so dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma za uresničitev 28. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in ciljev iz 3. člena 'tega zakona in za opravljanje del skupnega pomena na področju razvoja, proizvodnje in trženja računalniških sistemov, in sicer zlasti o: — oblikovanju in razvoju ^notnega računalniškega sistema. — programu, obsegu in delitvi dela v proizvodnji računalniških elementov in poslovnih ter procesnih računalniških sistemov, vključno z usklajeno investicijsko politiko, — združitvi dela in sredstev ter o organizacijski obliki združitve za opravljanje del skupnega pomena, — skupnem servisiranju in vzdrževanju računa! niške opreme, •*— skupnem šolanju uporabnikov računalniške opreme. —- skupnem trženju računalniških sistemov, — poslovnem povezovanju s tujimi partnerji, — osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka od prodaje proizvodov skupnega dela, — osnovah in merilih za razporejanje skupnega deviznega priliva, — medsebojnih razmerij pri zagotavljanju obratnih sredstev za proizvodnjo in promet skupnega proizvoda oziroma skupne storitve. 7. člen V postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma z vsebino iz 6. člena tega zakona se lahko pod enakimi pogoji vključijo tudi druge organizacije, ki opravljajo dejavnosti razvoja, proizvodnje oziroma trženja računalniških sistemov na območju SFR Jugoslavije, oziroma lahko pristopijo k že sklenjenemu sporazumu. 8. člen Vsaka organizacija združenega dela iz 6. člena tega zakona lahko predloži ostalim organizacijam združenega dela iz tega člena predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma. Predlog mora obsegati vse elemente iz 6. člena tega zakona. Če nobena od organizacij združenega dela iz 6. člena tega zakona ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, da tak predlog Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. Predlagatelj sporazuma in drugi udeleženci so dolžni zagotoviti javnost postopka sporazumevanja. 9. člen Udeleženci morajo izvesti postopek samoupravnega sporazumevanja iz 6. člena tega zakona v roku 60 dni po predložitvi predloga iz 8. členastega zakona. III. III. ZAČASNI UKREPI DRUŽBENEGA VARSTVA 10. člen Po tem zakonu se šteje, da so oškodovale družbene interese: 1. organizacije združenega dela, ki so po določbah 6. člena tega zakona dolžne sodelovati v postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, pa se ne vključijo v postopek; 2. organizacije združenega dela. ki z vsiljevanjem svojih enostranskih interesov ali na podlagi izkoriščanja svojega monopolnega položaja v dejavnosti s samovoljnim ravnanjem, ali kako drugače hudo motijo, preprečujejo ali onemogočajo samoupravno sporazumevanje v smislu določb tega zakona; 3. organizacije združenega dela s področja računalništva ki sklenejo sporazum, ki je v bistvenih sestavinah drugačen od ciljev iz 3. člena tega zakona; 4. orgamzacije združenega dela, katerih poslovni predmet obsega tudi zadeve posebnega družbenega pomena iz 2. člena tega zakona, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov po 5. členu tega zakona; 5. organizacije združenega dela. ki so sklenile oziroma pristopile k' samoupravnemu sporazumu po 6. členu tega zakona, pa se po njem ne ravnajo. 11. člen Skupščina SR Slovenije ali skupščina druge družbenopolitične skupnosti lahko uvede začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela, če ugotovi, da so z njenim ravnanjem huje oškodovani družbeni interesi v smislu določb prejšnjega člena. IV. KONČNI DOLOČBI » 12. člen Organizacije združenega dela, ki kot svoj poslovni predmet opravljajo zadeve iz 2. člena tega zakona, morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona. 13. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 029-1/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1931. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ■■ Milan Kučan 1. r. 1741. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o volitvah ta odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1981, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1981. St. 0100-176/81 Ljubljana, dne 25.jdecembra 1981. Predsednik: Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije 1. člen S tem zakonom se določajo načela kandidacijskega postopka te postopek in način volitev in odpoklica predsednika in šestih članov Predsedstva republike. 2. člen Predsednika in člana Predsedstva republike volijo in odpokličejo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) 3. člen Če ' preneha predsedniku Predsedstva republike mandat, preden poteče čas za katerega je bil izvoljen, traja mandat na nadomestnih volitvah izvoljenega predsednika do izteka mandata predsednika Predsedstva republike, namesto katerega je bil izvoljen. Na nadomestnih volitvah izvoljeni predsednik Predsedstva republike, katerega mandat je trajal več kot eno leto, je lahko izvoljen za isto funkcijo še za eno mandatno dobo. Ce preneha članu Predsedstva republike mandat, preden poteče čas, za katerega je bil izvoljen, traja mandat na nadomestnih volitvah izvoljenega člana do izteka mandata članu Predsedstva, namesto katerega je bil izvoljen. Na nadomestnih volitvah izvoljeni član Predsedstva republike, katerega mandat je trajal več kot dve leti, je lahko izvoljen še za eno mandatno obdobje. 4. člen Volitve predsednika in članov Predsedstva republike razpiše predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. Volitve predsednika in članov Predsedstva republike se morajo opraviti najpozneje 15 dni pred potekom mandata predsedniku oziroma članom Predsedstva republike. % Ce preneha predsedniku oziroma članu Predsedstva republike mandat, preden poteče Čas za katerega je bil izvoljen, se morajo razpisati nadomestne volitve novega predsednika oziroma novega člana Predsedstva republike najpozneje 15 dni po poteku mandata. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot tri mesece. Z dnevom verifikacije mandata novemu predsedniku oziroma novemu članu Predsedstva republike preneha funkcija predsedniku oziroma članu, ki mu poteče mandat. 5. Sen Kandidate za predsednika in člane Predsedstva republike določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška kandidacijska konferenca) potem, ko dobi mnenje a možnih kandidatih od vseh občinskih kandidacijskih konferenc. 8. Člen V predlogu republiške kandidacijske konference mora biti določen kandidat za predsednika Predsedstva republike in lista šestih kandidatov za člane Predsedstva republike. 7. člen Glasovanje o kandidatih na seji republiške kandidacijske konference je tajno. O glasovanju na seji se piše zapisnik. 8. člen Republiška kandidacijska konferenca pošlje predlog iz 6. člena tega zakona republiški volilni komisiji najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja v občinskih skupščinah. Predlogu je treba priložiti zapisnik o glasovanju na seji kandidacijske konference ter 'izjave kandidatov, da sprejmejo kandidaturo. Republiška volilna komisija ugotovi, .ali je predlog sestavljen v skladu z zakonom. 9. člen Ce republiška volilna komisija ugotovi, da predlog ni sestavljen v skladu z določbami tega zakona, ga zavrne in pošlje sklep o zavrnitvi republiški kandidacijski konferenci. Novi predlog je treba vložiti najpozneje sedem dni potem, ko j« bil prvotni predlog zavrnjen. Ce zaradi postopka določanja kandidatov oziroma preizkusa novega prfedloga ni/mogoče opraviti glasovanja v roku določenem v razpisu, se opravi glasovanje najpozneje sedem dni po tem, ko republiška volilna komisija ugotovi, da je novi predlog v skladu z zakonom. Glasovanje iz prejšnjega odstavka razpiše republiška volilna komisija. 10. člen Ce republiška volilna komisija ugotovi, da je prpd-log sestavljen v skladu z zakonom, ga takoj pošlje vsem občinskim skupščinam. 11. člen * O kandidatu za predsednika in o kandidatih za Hane Predsedstva republike glasujejo občinske skupščine na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. 12. člen Skupno sejo za glasovanje o kandidatu za predsednika in o kandidatih za člane Predsedstva republike skliče predsednik občinske skupščine najpozneje pet dni pred dnevoma glasovanja, Ce predsednik ne skliče skupne seje v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija. 13. člen Skupno sejo začne predsednik bbčinske skupščine in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva. Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli skupna seja izmed sebe. 14. člen Skupna seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina delegatov vsakega zbora. Ce skupna seja ni sklepčna, se opravi nova skupna seja najpozneje v nadaljnjih sedmih dneh. 15. člen Ko predsedujoči ugotovi, da se na skupni seji lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja skupne seje ter Objavi začetek glasovanja. 16. člen Republiška volilna komisija pripravi pravočasno potrebpo število glasovnic in jih pošlje občinskim volilnim komisijam. Glasovnica za izvolitev predsednika Predsedstva republike obsega: 1. označbo občinske skupščine; 2. označbo, da se glasuje za izvolitev predsednika Predsedstva republike; 3. ime in priimek kandidata za predsednika Predsedstva republike. Glasovnica za izvolitev članov Predsedstva republike obsega: 1. označbo občinske skupščine; 2. označbo, da se glasuje za izvolitev članov Predsedstva republike; 3. ime in priimek vseh kandidatov iz predloga list« kandidatov za člane Predsedstva republike v vrstnem redu, kot so navedeni na listi. i Na spodnjem delu glasovnice sta ha levi strani besedf »glasujem proti« na desni pa »glasujem za«. Na glasovnici mora biti navedeno, kako se glasuje. Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine ali s pečatom občinske volilne komisije. 17. člen Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva glasovnico vsakemu delegatu. Delegat glasuje tako, da na vsaki glasovnici obkroži besedi »glasujem za« ali besedi »glasujem proti«. Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mdgeče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej črtan kakšen kandidat ali pripisan nov kandidat. 18. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja za izvolitev predsednika in članov Predsedstva republike. Izid glasovanja ugotovi tako, da najprej ugotovi število delegatov' vsakega izmed zborov občinske skupščine in koliko , jih je bilo od vsakega zbora navzočih na skupni sejištevilo delegatov, ki so ^ ' glasovali; koliko glasov je bilo oddanih za kandidata za predsednika Predsedstva republike in koliko proti; koliko glasov je bilo oddanih za kandidate za 'člane Predsedstva republike in koliko proti ter koliko glasovnic je neveljavnih. Cc se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov skupne seje, ki so glasovali, in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah. • 19. člen O delu skupne seje se napravi zapisnik. Zapisnik obsega zlasti; dan in uro začetka in konca skupne seje ter kraj, kjer je bila skupna seja> število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine; koliko jih je bilo od vsakega zbora navzočih na skupni seji: število delegatov, ki so glasovali; 1 koliko glasov je bilo oddanih za kandidata za predsednika Predsedstva republike in koliko proti; koliko glasov je bilo oddanih za kandidate za člane Predsedstva republike in koliko,proti; koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne pgpvore delegatov glede pravilnosti ter pro, ko je bilo glasovanje končano. Ztpisnik podpišejo člani predsedstva. 20. člen Predsedujoči pošlje nemudoma občinski volilni komisiji volilne spise in sicer: zapisnik skupne seje, seznam delegatov skupne seje po zbor*h na podlagi katerega se je glasovalo ter vse glasovnice. 21. člen Občinska volilna komisija ugotovi na podlagi volilnih spisov dokončni izid glasovanja v občinski skupščini. 22. člen Kandidat za predsednika Predsedstva republike in kandidati za člane Predsedstva republike so v občinski skupščini izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov v občinski skupščini. 23. člen S O delu občinske volilne komišije še piše zapisnik, ki obsega zlasti: 1 2 * 1. število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine ha skupni seji in koliko jih je bilo od vsakega zbora navzoč;h na skupni seji; ;. 2. skupno število delegatov na skupni seji in skup- no število na skupni seji navzočih delegatov; 3. število delegatov, ki so glasovali; 4. koliko glasov je bilo oddanih za kandidata za predsednika Predsedstva republike oziroma za kandidate za člane Predsedstva republike in koliko proti; 5. število neveljavnih glasovnic za kandidata za predsednika Predsedstva republike oziroma za kandidate za člane Predsedstva republike; 6. ugotovitev občinske volilne komisije, ali so bili kandidat za predsednika Predsedstva republike in kandidati za člane Predsedstva republike v občinski skupščini izvoljeni. Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član komisije ima-pravico zahtevati da se vpišejo v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe. 24. člen Občinska volilna komisija pošlje takoj po glasovanju v občinski skupščini zapisnik o Ugotovitvi izida glasovanja republiški volilni komisiji. Republiška volilna komisija določi, katere spise ji morajo p° prejšnjem odstavku poslati občinske volilne komisije in način pošiljanja. / y ' 25. člen Republiška volilna komisija se sestane, brž ko 'dobi volilne spise bd všeh občinskih volitouh komisij in na podlagi teh spisov ugotovi izid glasovanja o izvolitvi predsednika in članov .Predsedstva republike. 26. člen Predsednik in člani Predsedstva republike so izvoljeni, če so dobili večino glasdv vseh delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti. 27. člen Ce predsednik oziroma člani Predsedstva republike niso bili izvoljerii, se opravijo ponovne volitve predsednika oziroma članov Predsedstva republike. Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem zakonom. Ponovne volitve razpiše republiška volilna komisija. 28. člen Republiška volilna komisija izdela poročilo o izidu glasovanja in ga predloži skupaj s spisi Skupščini Socialistične republike Slovenije. Poročilo republiške volilne komisije se objavi v Uradnem listu SRS. 29. člen Predsednik oziroma član Predsedstva republike se lahko odpokliče. Odpoklic predsednika oziroma člana Predsedstva republike predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; predlog pošlje republiški volilni komisiji. 30. člen . Republiška volilna komisija pošlje predlog za odpoklic predsednika oziroma Klanov Predsedstva republike vsem občinskim skupščinam v SR Sloveniji. Predsednik oziroma član Predsedstva republike je odpoklican, če so za odpoklic glasovale občinske skupščine v najmanj dve tretjinah občin na skupni sey •zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z večino glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine. ■I . v / Glede glasovanja o odpoklicu in o ugotavljanju izida odpoklica se primerno uporabljajo določbe 13. do 15. člena ter 27. in 28. člen tega zakona. e ' 31. člen Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije z volilnim pravilnikom podrobneje določi postopek kandidiranja, določitve predloga kandidata za predsednika Predsedstva republike in liste šestih kandidatov za člane Predsedstva republike ter predlaganja odpoklica predsednika oziroma članov Predsedstva republike. 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74). 33. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0211-5/81 Ljubljana, dne 25. decembra 1981. _ 1 Skupščina v Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. Na podlagi 7. toSče 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev ODLOK f o pomilostitvi obsojenih oseh 1 2 1. člen Izrečena kazen zapora se zniža: Grujiču Miroslavu, rojenemu leta 1954 v Svi- lanjcu, se izrečena kazen 3 let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo: Cvetku Milanu, rojenemu leta 1935 v Drakov-cih, se izrečena kazen 1 meaoca zapora in 1.000 din denarne kazni spremeni v pogojno obsodbo tako, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja; Janešu Dušanu, rojenemu leta 1957 v Kopru, se izrečena kazen 7 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se neprestani del kazni zapora ne bo izvršil, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja; Rothu Viljemu, rojenemu leta 1950 v Ljubljani, se izrečena enotna kazen 1 leta in 9 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se neprestani del kazni ne bo izvršil, če obsojenec v 3 letih ne bo stoufl novega kaznivega dejanja. St 25-1/81 ' Ljubljana, dne 21. decembra 1981-Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Nadomešča predsednika član Predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj L r. * 174? Na podlagi 29. člena zakona, o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za povečanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kpsovo (Uradni list SRS, št. 35/81) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in' o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slpvenije ODLOK o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982 1. člen S tem odlokom »e temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanci}, razporejene v skupine ali podskupine po enotni klasifikaciji dejavnosti, razvrščajo na podlagi določb zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih repu-blik in SAP Kosovo (Uradni Jist SRS, št. 35/81 — v nadaljnjem besedilu: zakon). '2. Hen Temeljne in druge organizacije združenega dela. za katere se preko samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje združujejo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo na osnovi dogovora 0 temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 1/81) po enotnih virih, osnovah in merilih in so razvrščene v naslednje skupine oziroma. podskupine, niso zavezanci za obračunavanje obveznosti: SUra Ime dejavnosti 0101—01 proizvodnja hidroelektrične energije 0101—02 proizvodnja termoelektrične energija 0101—03 proizvodnja jedrske električne energije 0101— 04 prenos električne energije! 0102— 02 pridobivanje rjavega premoga 0102—03 pridobivanje in sušenje lignita 0108—90 pridobivanje uranove rude 0400 področje vodnega gospodarstva 0001 železniški promet 0007 cevovodni transport 0608—01 prekladalne storitve v lukah 1001 urejanje naselij in prostora 1002 stanovanjska dejavnost 1003 komunalne dejavnosti 3. člen Zavezanci, ki so razvrščeni v naslednje skupine oziroma podskupine dejavnosti, obračunavajo obveznost ne glede na določba 5. čVona zakona po stopnji !•/• od predpisane osnove (2. in 3. člčn zakona): Stfra Ime dejavnosti 0108 pridobivanje rude barvastih kovin 0111 pridobivanje nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala) 0200 področje kmetijstva 1105 geološka raziskovanja 1106 raziskovalno razvojno delo 4. člen Zavezanci, katerih stopnja akumulacije je v primerjavi s poslovnim skladom do 5 “/o in so razvrščeni v naslednje skupine oziroma podskupine dejavnosti, obračunavajo obveznost po stopnji 1 %> od predpisane osnove: ■>, —— Sllra___________Ime dejavnosti____________________ 010105 Distribucija električne energije 010711 Proizvodnja surovega železa 010712 Proizvodnja surovega jekla ,, 011093 Predelava cinka 011232 Proizvodnja stavbno-tehnične keramike in porcelana 011521? Proizvodnja osebnih avtomobilov 011525 Proizvodnja motornih koles in mopedov 011730 Proizvodnja kablov in vodov 011743 Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje 0U749 Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo 0H792 Proizvodnja žarnic in luminiscentnih cevi 011831 Proizvodnja umetnih, in sintetičnih vlaken 012111 Proizvodnja apna f 012120 Proizvodnja cementa 012141 Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov 013022 Proizvodnja testenin 013042 Predelava in konzerviranje mesa 113060 Proizvodnja sladkorja D13112 Proizvodnja piva 060202 Storitve v pomorskem prometu 060402 Letališke storitve 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 060609 Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi 070140 Trgovina na'drobno z vozili in deli 080111 Sezonski hoteli in moteli 080112 Hoteli in moteli s celoletnim poslovanjem 080113 Počitniški domovi 080119 Druge' nastanitvene storitve 080123 Družbena prehrana 090172 Klanje živine in predelava mesa 090179 Izdelovanje drugih živilskih proizvodov 110909 Druge neomenjene storitve 5. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladon; nad 5 do 10 "/o, obračunavajo obveznost po stopnji 1,6 °/o ocj, predpisane osnove: Sitra Ime dejavnosti1 010500 Proizvodnja naftnih derivatov 010713 Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla 010720 Proizvodnja ferolegurja 01Č941 Proizvodnja glinice 011010 Predelava aluminija 011212 proizvodnja embalažnega stekla 011219 Proizvodnja drugega stekla 011315 Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga 011413 Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa 011524 Proizvodnja traktorjev 011601 Pomorsko ladjedelništvo 011742 Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav 011810 Proizvodnja kemikalij 012130 Proizvodnja opeke in strešnikov 012202 Proizvodnja furnirja in plošč 012410 Proizvodnja celuloze in papirja ' 012512'Proizvodnja bombažne preje Slira ime dejavnosti 012516 Proizvodnja sintetične preje 012523 Proizvodnja konopljenih izdelkov 012901 Proizvodnja pnevmatik za vozila 012909 Drugi izdelki iz kavčuka 013010 Mletje in luščenje žita 013041 Klanje živine 013113 Proizvodnja vina 013121 Proizvodnja osvežujočih pijač 013200 Proizvodnja krmil 030003 Izkoriščanje gozdov 030004 Lov in gojitev divjadi 060201 Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu 060401 Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu 060501 Prevoz potnikov v cestnem prometu 060900 PTT storitve 070112 Trgovina tla drobno s sadjem in vrtninami 070113 Trgovina na drobno z mesom in ribami 070123 Trgovina na drobno z .železnino 070128 Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom 070150 Trgovina na drobifo z naftnimi derivati 070212 Trgovina na debelo s sadjem in vrtninami 070214 Trgovina na debelo z živino in perutnino 070230 Trgovina na debelo z vozili, deli in priborom 070Ž40 Trgovina na debelo z naftnimi derivati 080122 Samopostrežne restavracije 090110 Izdelava predmetov iz nekovin 090121 Popravila in vzdrževanje cestnih motornih vozil 090129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti 090139 Popravila električnih strojev 090189 Izdelovanje in popravila drugih neomenjenih raznovrstnih proizvodov 110902 Prirejanje sejmov in razstav 6. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 10 do 15 •/«, obračunavajo obveznost po stopnjLfjjTj/o tod predpisane osnove: Šifra Ime dejavnosti 010942 Proizvodnja aluminija ' 011091 Predelava bakra in bakrovih zlitin 011220 Proizvodnja nezgorljivega materiala 011292 Proizvodnja ogljiko-grafitnih izdelkov 011313 Proizvodnja orodja 011314 Proizvodnja kovinske embalaže 011390 Proizvodnja blajja za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov 011512 Popravilo tirnih vozil 011521 Proizvodnja motorjev 011522 Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil 011526 Proizvodnja koles 011791 Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala 011793 Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih ele mentov 011820 Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 011930 Proizvodnja barv in lakov 011941 Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas j 012001 Proizvodnja in obdelava kamna 012310 Proizvodnja lesenega pohištva 01242,1 Proizvodnja papirnate embalaže 012429 Druga predelava papirja U12513 Proizvodnja preje volnenega tip« 012521 Proizvodnja bombažnih tkanin 012522 Proizvodnja volnenih tkanin * Stran 2384 URADNI LIST SRS St. 39 — 30. XII. 1931 -------------------------:------:--------*--------------------------------*---------------- Šifra ' Ime dejavnosti 012524 Proizvodnja svilenih tkanin 012611 Proizvodnja trikotažnih tkanin 012612 Proizvodnja trikotažnega perila 012613 Proizvodnja trikotnih oblačil 012614 Proizvodnja nogavic 012615 Proizvodnja pozamenterije 012623 Proizvodnja gospodinjskega perila 012624 Proizvodnja težke konfekcije 013021 Proizvodnja kruha in peciva '013030 Predelava in konzerviranje sadja Irt zelenjave 013043 Predeltiva in konzerviranje rib 0130fj0 Proizvodnja, rastlinskih olj in masti 013119 Proizvodnja drugih alkoholnih pijač 013320 Predelava tobaka t ( 050202 Gradnja hidrogradbeitih objektov 060502 Blagovni prevoz v cestnem prometu 1 060601 Potniški prevoz v mestnem prometu 070114 Trgovina na drobno z drugimi živili 070121 Trgovina na drobno s tkaninami in konfekcijo 070129 Trgovina na drobno s tobakom in drugimi ne-živilskimi proizvodi 070131 Blagovnice 070132 Druge trgovine z mešanim blagom 070211 Trgovina na debelo z žitom in mlevskimi izdelki 070213 Trgoviha na debelo z alkoholnimi pijačami 070219 Trgovina na debelo z drugimi živili in proizvodi za hišne potrebe 070221 Trgovina na debelo s tkaninami in konfekcijo 070223 Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehničnim I blagom 070225 Trgovina ha debelo s kemičnimi izdelki 070226 Trgovina na debelo s papirjem in pisarniškim materialom 070250 Trgovina na debelo z mešanim blagom 070310 Zunanja drgovina z živilskimi proizvodi 080121 Restavracije s postrežbo ■ 080129 Druge storitve prehrane 080190 Druge gostinske storitve 090202 Čiščenje in pranje oblačil in peri ja , 110301 Javna skladišča in tržnice (110405 Iznlera in kartiranje zepiljišča 110901 Kontrola kvalitete 7. člen ' v Zavezanci iz naslednjih skupili oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primer-' javi s poslovnim skladom nad 15 db 20 “/o, obračunavajo obveznost po stopnjij^/« od predpisane osnove: Šifra Ime dejavnosti ■ i ' ^ 010920 Proizvodnja svinca 011311 Proizvodnja litih, Itovanih in stiskanih izdelkov 011312 Proizvodnja kovinskega instalacijskega mate-• riala 011320 Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij •011411 Proizvodnja energetskih gtrojev jn naprav 011412 Proizvodnja gradbenih in' rudarskih strojev in naprav 011419 Proizvodnja drugih strojev in naprav 011420 Proizvodnja kmetijskih strojev 011527 Proizvodnja delov in pribora za motorna vozila 011590 Proizvodnja drugih prometnih sredstev 011721 Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav 011722 Proizvodnja RTV sprejemnikov Stfra Ime dejavnosti 011741 Proizvodnja termičnih aparatov 011799 Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov, , 011832 Proizvodnja plastičnih rpas 011910 Proizvodnja zdravil in farmacevtskih surovin 011949 Druga predelava plastičnih mas 011990 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov 012142-Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov 012143 Proizvodnja bitumenskih materialov 912201 Proizvodnja žaganega lesa 012203 Imprcgniranje lesa ' 012322 Proizvodnja lesnih stavbnih elementov 012323 Proizvodnja galanterije iz lesa in pluto 012621 Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno) 012699 Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov 012701 Proizvodnja težkega usnja - 012702 Proizvodnja svinjskega usnja 013050 P, .'delava in konzerviranje mleka 013099 Proizvodnja začimb, kavovine in drugih 'živilskih proizvodov 013400 Grafična dejavnost 013902 Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil 013904 Proizvodnji nakita 030001 Gojitev gozdov 1050201 Gradnja prometnih objektov I 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu 060803 Prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih 070111 Trgovina na drobno s kruhom, pecivom in mlekom 070122 Trgovina na drobno z obutvijo, usnjem, gumo in plastiko ' 070124 Trgovina na drobno s kurivom in gradbenim -1 materialom 070125' Trgovina na drobno si pohištvom 070127 Trgovina na drobno z barvami in kemikalijami 070222 Trgovina na dbbelo s kožami in volno 070224 Trgovina na debelo z gradbenim materialom \ 070227 Trgovina na debelo z zdravili in sanitetnim materialom - 070229 Trgovina na debelo z drobnimi neživilskimi proizvodi 070320 Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi 080202 Turistični uradi 090131 Popravila gospodinjskih električnih aparatov 090140 Izdelava in popravila lesenih proizvodov 090171 Izdelava kruha in peciva * 090182 Izdelava in popravilo ortopedrkih pripomočkov 110309 Neomenjene storitve na področju prometa 8. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma- podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad. 20 do 25 %>, obračunavajo obveznost po stopnji od prednisane osnove: ----------------------'T-.TT—---r ----------- Šifra Ime dejavnosti 011099 Predelava drugih barvnih kovin 011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo ' 011291 Proizvodnja azbestnih Izdelkov 011299 Druga predelava nekovinskih rudnin 011319 Proizvodnja drugega kovinskega repromateriala 011430 Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene , namene. 011710 Proizvodnja električnih strojev in naprav N Šifra Ime dejavnosti 011920 Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov 012321 Proizvodnja lesene embalaže 012514 Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlaken 012622 Proizvodnja oblačil 012810 Proizvodnja usnjene obutve 012830 Proizvodnja usnjene in krznene konfekcije 013072 Proizvodnja bonbonov in slaščic 013122 Proizvodnja mineralne vode 013909 Druga neocenjena proizvodnja 050100 Visoke gradnje 050209 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 050301 Napeljava in popravila gradbenih instalacij 080201 Turistične agencije 090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov 090133 Izdelava elektrotehničnih izdelkov 090150 Izdelava in popravila tekstilnih predmetov 1 090201 Frizerske in kozmetične stpritve 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110401 Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje 110404 Inženiring 9. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad -25 °/<>, obračunavajo svojci obveznost po stopnji ,4,-3 Vo od^predpisane osnove: Šifra Ime dejavnosU 011723 Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav 011724 Proizvodnja merilne in regulacijske opreme 011729 Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov } 012002 Proizvodnja gramoza in peska 012820 Proizvodnja usnjene galanterije 013071 Proizvodnja kakao izdelkov 013111 Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora 013901 Proizvodnja učil in telesnokulturnih rekvizitov 060503 Storitve v cestnem prometu 070260 Trgovina na debelo z industrijskimi odpadki 090122 Popravilo precizne mehanike 090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090132 Popravila RTV aparatov 090160 Izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume 090181 Izdelava predmetov iz plastičnih mas ,090183 Izdelava predmetov iz papirja 090209 Druge osebne storitve 110202 Loterije in stave j 110402 Projektiranje gradbenih objektov j 110403 Drugo projektiranje 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-07/81-3/1 Ljubljana, dne 17. decembra 1981. Izvršni svet Skupščine * Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. 1744. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Republiški komite kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so. po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni,, opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen ' Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epi-zootiologijo pristojnega veterinarskega zavoda oziroma veterinarske postaje (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi) v sodelovanju z obratno veterinarsko ambulanto predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1982 in ga predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. Izvršni svet skupščine občine mora odrediti ukrer pe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje svdje občine najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe. 3. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi iz prvega odstavka 1. člena te odredbe in obratne veterinarske ambulante. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom Izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni- občinski ali medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem dehi morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. Men Preventivna cepljenja se marajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. Men Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališča posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalca, o »arijski in kontrolni številki cepiva tpr o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. r II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Koper, Kranj, Krško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravijo do .30. aprila 1832 veterinarski zavodi oziro-•ma obratne veterinarske ambulante. Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih tridesetih letih ugotovljen vranični prisad. \ 7. člen Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih tridesetih letih ugotovljena ta bolezen. Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pasišče veterinarski zavodi; na družbem'h posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 8. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje, določeno s tem členom, opravijo veterinarski zavodi. 9. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela; — V' naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev; '— v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela;^ — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost; — na območju občine Ljubljana Šiška, Ptuj, Ra- dovljica, Šmarje pri Jelšah, Trebnje in Velenje v tistih naaeljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. . Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunopfofilakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje, določeno v tem členu, opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 10. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezen! in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuran-skih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante. * Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante. 11. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih Obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante. 12. člen Veterinarski zavodi morajo v letu 1982 nadaljevati VI. splošno tuberkulinizacijo govedi, do konca leta 1982 mora biti intradermalno tuberkuliniziranih najmanj 60 odstotkov vseh goved v vseh občinah SR Slovenije. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih. Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravijo veterinarski zavodi. Tu-berkulinizacije bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; — osnovne goveje črede organizacij' združenega dela s serološkim pregledom .krvi; — bike v osemenjevalnih središčih s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma; — plemenske živali v osnovnih čredah na prašiče- rejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi; , — ovce v gospodarstvih z več kot 100 živalmi s serološko preiskavo krvi. Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavodi. * Mlečno prstanasto preiskavo opravijo veterinarski zavodi. 7 Laboratorijske preiskave krvi in semena opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini razen plemenskih goved v okuženih čredah. Pregledati je treba plemenjake v osemenjevalnih središčih. Vzorce odvzamejo pristojni veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 15. člen Plemenjake v osemenjevalnih središčih in v pri-rodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnih središčih na vibriozo, leptospirozo, trihomoniazo; opraviti koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na ‘onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce odvzamejo pristojni veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen # ■ Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v kobilarni Lipica in v VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica pri Krumperku in vse žrebce plemenjake na območju SR Slovenije. , Na kužno malokrvnost je treba preiskati tudi vse .opitarje na območju SR Slovenije, razen kopitarjev, Ki so bili preiskani v letu 1981. Vzorce krvi odvzamejo pristojni veterinarski zavodi na zbirnih mestih, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi pooblaščeni laboratorij. ' 17. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plememlnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Čebelje družine z območij SR Slovenije, ki še niso okužene z varoatozo, pa so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Preiskave na varoatozo opravljajo veterinarske organizacije, pooblaščene za laboratorijske preiskave. Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1982; preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1982. 18. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti po-* slani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1982, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično sept'kemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1982. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1982. preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1982; Vzorce rib za preiskave po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 19. člen Iz območij občin Jesenice, Kranj, Radovljica in Tolmin morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kože s prsnega predela, v velikosti 10 X 20 era, od 20 odstotkov odstreljenih gamsov. Pri gamsih, sumljivih na garjavost, je potrebno odvzeti del kože z roba spremenjenega mesta. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 20. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan p$ objavi v Uradnem listu SRS. St. 322/A-079/81 Ljubljana, dne 22. decembra 1981. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž L r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA ^ 1745. Na podlagi 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 21. člena statuta OVS Mura ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura, Murska Sobota za obdobje 1981—1985, ter na podlagi stališč predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije je skupščina Območne vodne skupnosti Mura na svojem 8. zasedanju dne 21. decembra 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 19fB 1. Za zagotovitev normalne izvedbe fizičnega obsega del in za pokrivanje ostalih finančnih obveznosti, kot jih predvideva finančni načrt in program vodnogospodarske * dejavnosti Območne vodne skupnosti Mura za leto 1982 se v skladu z določilom 47. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS Mura za obdobje 1981—1985 izvrši korekcija vseh vrst vodnih prispevkov, razen splošnega za 15 °/# na tarife, ki veljajo v letu 1981. Upoštevajoč korekcijski faktor iz predhodnega odstavka z ustreznimi manjšimi zaokrožitvami znašajo tarife vodnih prispevkov v letu 1982, kot sledi: z*p- Vrst« vodnega prispevka st. Enota mere Tarif« 1. Splošni vodni prispevek od davčne osnove iz dohodka •/. 1,00 2. Vodni prispevki od Izkoriščene kwh/din 0,0077 ali uporabljene vode mVdin 2,10 3. Vodni prispevek od onesnažene vode E/din 71,80 4. Vodni prispevek od pitne vode m*/din 0,86 5. Vodni prispevek od naplavin (gramoz, pesek ipd.) / C Vodni prispevek od obrtne dejavnoeti od dM«M e*- m2 3/din 31,00 nove iz dohodka * 1,08 7. Vodni prispevek od katasterskega dohodka a) na celotnem območju občine Lendava b) na območju občine Murska Sobota v naslednjih ka- •/. 2,20 ta str s kih občinah: V. 2,15 Bakovci, Beltinci, Bogojina, Borejci, Bretonci, Brezovci, Cankova, Cernelavci, Dbkležovje, Domajinci, Filovci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gradišče, Ivanjci, Ižakovci, Korovci, Krajna, Krog, Kupšinci, > Lemerje, Lipa, Lipovci, Lukačevci, Markišavci, Martjanci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Murski Crnci, Murski Petrovci, Murska Sobota, Nemčavci, Nor-šinci. Petajnci, Polana, Puconci, Predanovci, Pu-ževci, Rakičan, Rankovci, Satahovci, Skakovci, So-dišinci, Strukovci, Tešanovci, Tišina, Tropovci, To- polove i, Vanča vas in Veščica * c) na območju občine Ljutomer v naslednjih katastr- skih občinah: •/« 2,10 Babinci, Banovci - Grlava, Berkovci, Bolehnečici, Boreči, Branoslavci, Bučečovci, Bučkovci, Bunčani. Ce-zanjevci, Cven, Drakovci, Gibira, Godemarci, Bodi-slavci, Ujaševci, Ključarovci, Kamenščak, Kraplje, v Krištanci, Križevci pri Ljutomeru, Kuršinci - Prece-tinci, Logarovci, Lukavci, Ljutomer, Moravci, Mota, Noršinci, Pristava, Radoslavci, Razkrižje, Stara — nova vas, Stročja vas, Safarsko, Veržej, Veščica, > Vučja vas in Zasadi č) na območju občine Gornja Radgona v naslednjih katastrskih občinah: V. 1,85 Blaguš, Dragotinci, Galušak, Gornji Ivanjci, Gra-bonoš, Grabšinci, Hercegovščak, Ivanjševd, Jamna, Kokolanjščak, Kraljevci, Kunova,' Lastomerci, Lo-manoše, Mele, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvički vrh, Police, Radgona, Radenci, Rožički vrh, Selišče, Slaptinci, Sov-jak. Spodnji Ivanjci, Spodnja Ščavnica, Stanetincd, Stavešinci, Terbegovci, Zbigovci. <• d) na vseh ostalih katastrskih občinah na območju OVS Mura, ki spadajo r občino: — Gornja Radgona 1,45 — Ljutomer 1,35 — Mareka Sobota •/# 1,45 — Maribor f . •/. 1,35 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Predsednik Uradnem listu SRS, nove tarife vodnih prispevkov pa skupščine Območne vodne se uporabljajo od 1. januarja 1982,dalje. skupnosti Mura Maraka Sobota, dne Sl. decembra 1981. Stefan Hajdinjak, dipl. oec. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 17«. Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem plapiranju (Uradni list SRS, št. 16/76), 54. ter 126. člena statuta mesta Ljubljane .Utadni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine -mesta Ljubljane na 222.' seji dne 22. decembra 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev generalnega plana in urbanističnega programa za območje ljubljanskih občin 1 Javno ,se razgrne dokumentacija, ki ponazarja spremerpbe in dopolnitve generalnega plana in urbanističnega -programa za območje ljubljanskih občin. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo na območju občine Laško stalno prebivališče, v naslednji višini in od naslednjih osnov: — 1,5 o/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek; — 1,5%) od osnove, od katere plačujejo davke in prispevke občani, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve; — 1,5 Vo od odmerjenega davka občani, ki z osebnim delom z lastnimi srčdstvi opravljajo obrtne in drugev gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne storitve in plačujejo davek v pavšalnem znesku; —, 1,5 °/o od katastrskega dohodka občani, ki plačujejo davek od op'ratdjahja kmetijske dejavnosti; — 1,5 °/o od izplačanih zneskov pokojnin. 4. člerj 2 Dokumentacijo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod številko projekta 2770/1 v merilu 1 :10.000 v decembru 1981. 3 Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 30. decembra 1981 do vključno 30. januarja 1982 v prostorih Magistrata Ljubljana, Mestni trg 1, Skupščini občin Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13, Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana Mo-ste-Polje, .Proletarska 1, Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. St. 2046/1-81 Ljubljana, dne 22. decembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta > Skupščine mesta Ljubljane Borut Miklavčič 1. r. LAŠKO 1747. Na podlagi določb 2.'člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 187. in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) in na podlagi izida referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Laško, opravljenega 22. novembra 1981 je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1981 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka v občini Laško . , \ 1. člen Na pcallagi odločitve, delovnih ljudi in občanov na referendumu 22. novembra 1981 se za območje obline Laško uvede samoprispevek v denarju za financiranje gradnje šolskih objektov ih komunalnih objektov na območju občine Laško. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1982 do'31. decembra 1936. SaVioprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim - dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki iih prejemajo učenci v gospodarstvu in od priznavalnin. 5. člen V celotnem obdobju; bodo’, skupno zbrana sredstva samoprispevKa znašala predvidoma 109,979.430 din in se bodo namenila za realizacijo programov v naslednjem razmerju: — po stopnji 0,70 Vo ali 51,323.734 din za gradnjo šolskih objektov po programu in prioriteti, določeni v 6. členu tega odloka; — po stopnji 0,80 °/o ali 58,655.696 din za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih v razmerju kot je določeno v 0. členu tega odloka. 6. člen S sredstvi ' samoprispevka, ki so namenjena za gradnjo šolskih objektov, se bo'’ financiralo izvajanje naslednjih ^kupnih programov: 1. ” Za pokritje kreditnih obveznosti do izgradnje šolskih 'objektov iz ll. samo- -prispevka v znesku 2. Za jzgradnjo telovadnice v Radečah, ki je opredeljena v družbenem planu za srednjeročno obdobje' 1981—1985 v znesku 3. Za pričetek izgradnje prizidka k osnovni šoli »Antona Aškerca« v Rirpskih Toplicah v znesku ' 4. Za pripravljalna dela in odkup zemljišč za osnovno šolo v Debru v znesku Skupaj 7. člen Prekoračitev vrednosti posameznega programa je dovoljena' le v primeru podražitev iz objektivnih razlogov. O upravičenosti prekoračitve vrednosti progra-. ma ter o višini sredstev samoprispevka, s katerimi se krije prekoračitev vrednosti programa, odločajo vsi zbori občinske skupščine. ' 1 8. člen S Sredstvi samoprispevka, ki so namenjena za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih, se bodo izvajali programi posameznih krajevnih skupnosti, ki so opredeljeni v srednjeročnih planih din 8,000.000 35.719.734 6,604.000 1,000.000 51.323.734 Vsaki KS pripada od skupno zbranih sredstev samoprispevka sorazmerni delež glede na Število zaposlenih občanov v posamezni KS. Ta, delitev je naslednja: KS Laško 28,131 16,500.434 KS Rečica 6,538 3,834.909 KS Marija Gradec 4 8,390 4,921.213 KS Vrh nad Laškim 2,443 1,432.959 KS Breze fr 3,013 1,767.296 KS Rimske Toplice 10,369 6,093.740 KS Sedraž 3,010 1,765.537 KS Jurklošter 3,184 1,867.598 KS Radeče 21,687 12,720.661 KS Zidani most 6,407 3,758.070 KS Vrhovo 2,410 1,413.602 KS Jagnjenica 2,516 1,475.777 KS Svibno 1,882 1,103.900 58,«55.696 Ce bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo skupnih programov iz 6. člena tega odloka, se presežek nameni za izgradnjo prizidka k osnovni šoli »Antona Aškerca« v Rimskih /Toplicah. Ce bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo programov iz 8. člena tega odloka, se presežek razdeli krajevnim skupnostim v razmerju iz prejšnjega člena, katerega le-te uporabijo za gradnjo komunalnih objektov. ' 10. člen Kot merilo za zbiranje in delitev samoprispevka za izvedbo posameznih programov se upoštevajo odstotki, določeni s tem odlokom ne glede na dinarske zneske, ki so navedeni informativno na. podlagi planiranega obsega sredstev samoprispevka. 11. Oen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na skupnem Računu in usmerjala na posebne račune za namene, ki so določeni v 6. in 8. členu. 12. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in pokojnin kontrolirata Služba družbenega knjigovodstva in občinski upravni organ, pristojen za prihodke, v okviru svojih pristojnosti. 13. člen Ža izvajanje nalog iz 6. člena tega odloka je odgovoren sklad za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško, za izvajanje nalog iz 8. člena pa posamezni sveti krajevnih skupnostL 14. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo samoprispevka bo opravljala občinska skupščina. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/81' Laško, dne 28. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh L n. 1748. Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-46/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1981 sprejela ODLOK o začasnem financiranja splošnih družbenih potreb občine Laško v I.. trimesečju 1982 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za leto 1982 se bodo družbene potrebe občine, za katere so sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v I. trimesečju leta 1982 začasno financirale ▼ višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1981, vendar največ do zneska 12,217.990 din. 2. člen Doseženi prihodki v letu 1982 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka so sestavni del prihodkov in razporeditve občinskega proračuna za leto 1982. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa s« od 1. januarja 1982 dalje. St. 400-7/81 Laško, dne 28. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine 1 laško Ježa Rajh L e. LENART 1749. Na podlagi 45. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3-8/73), 9. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Gradišče za obdobje 1982—1984 (Uradni list SRS, št. 33/81) in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Gradišče št. 310-VK/81 z dne 13 decembra 1981 je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 16. ^decembra 1981 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi 1» občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica Herman Potočnik 1. r . LJUBLJANA BEŽIGRAD 1753. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 (Uradni list SRS, št 10/81) se 1. Sen spremeni tako, da se glasi: din »Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1981 znašajo aoMooooo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 173,790.000 — za tekočo proračunsko rezervo 500.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani f 78,858.000 — za Intervencije v kmetijstvu, izločeno na posebno partijo proračuna 40,586.000 — za izvozne stimulacije 1,27SJ>00 — za združevanje sredstev za kompenzacije cen osnovnih živil 8,88X000 Drugi odstavek 2. člena se glasi: »Občina Ljubljana Bežigrad pooblažča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 26,56 V« od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parklarjev In kopitarjev ter pri- hodkov upravnih organov. Odvaja se do zneska 78,858.000 dinarjev.« 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 4. Hen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1881. SL 400-3/80-8 Ljubljana, dne 24. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. Pregled spremembe prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad ?a leto 1981 v din Vrsta Prihodki Vsega namen Razpored prihodkov Vsega 1 Davek na dohodek in davek iz oseb- 01 Dejavnost organov DPS 87,087.000 nih dohodkov 147,400.000 02 Ljudska obramba 8,300.000 . 2 Prometni davek, davek na premo- 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- žen j e in na dohodke od premože- nizacij Hi društev 13,103.000 nja 139,580.000 04 Negospodarske investicije 16,065.000 3 Takse 7,580.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 1,492.000 5 Denarne kazni 4,700.000 08 Socialno skrbstvo 8,105.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi 09 Zdravstveno, varstvo 60.000 prihodki 5,140.000 10 Komunalna dejavnost 2,468.000 X 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 9,638.000 Ns 12 Odstopljeni prihodki, drugim DPS N. — proračun mesta Ljubljane 78,858.000 16 Intervencije v gospodarstvu 30,377.000 17 Nerazporejeni prihodki N. — tekoča proračunska rezerva 500.000 18 Krediti, vezana in Izločena sred- Nk V stva: — rezervni sklad 1,762.000 x — Intervencije v kmetijstvu 46.585.000 Vsega prlhodU 304,400.000 Vsega razporejeni prihodki 304,400.000 1TML Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. allnee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1981 sprejela ODLOK • začasnem finaaetranjti splošnih družbenih potreb občine Ljubljana Bežigrad v L trimesečju 1982 L člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982 se bodo splošne družbene potrebe občine začasno financirale na podlagi proračuna občine Ljub- ljana Bežigrad za leto 1981, vendar najdlje do 31. marca 1982. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1982 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1981. 3. člen V času začasnega financiranja doseženi prihodki in izvršeni odhodki, so sestavni del proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982. 4. člen Izvršni svet občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1982. 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 400-2/81-3 Ljubljana, dne 24. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1755. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 21. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na Skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 (Uradni list SRS. št. 10/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 232,050.000 4n se razporedijo: — za razporeditev v posebnem dehi proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — za skupne mestne potrebe v Ljubljani — za intervencije v gospodarstvu 168,579.000 1,294.000 20.706.000 41.469.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. čl en V 2. členu odloka se odstotek 8,73 •/» nadomesti z odstotl^m 9,26°/# znesek 18,464,000 din pa se nadomesti z zneskom 20,708.000 diru 3. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del odloka. Pregled In razpored prihodkov proračuna za leto 1981 se objavi s tem odlokom v. Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-14/78-01 . Ljubljana, dne 24. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. ' Pregled rebalansiranih prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 Vrsta Prihodki Rebalansirani plan 198 i i Davek na dohodek in davek iz OD 125.505 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženji in davek od premo- žen j a 88.149 3 Takse 9.998 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.248 6 Prihodki upravnih organov in drugi P >h ' 'ki 5.150 Skupaj prihodki Glavni namen -------\- Odhodki. v 000 diB' nebalansirani plan 1981 01 Dejavnost Organov DPS 69.942 02 Ljudska obramb a 4.897 03 Dejavnost DPO 11.923 04 Negospodarske investicije 41.325 07 Kulturno-prosvetna dejavnost 312 08 Socialno skrbstvo 6.669 09 Zdravstveno varstvo 216 10 Komunalna dejavnost 3.722 11 Krajevne skupnosti 11.764 12 Prispevki proračuna drugih DPS 20.708 16 Intervencije v gospodarstvu 15.589 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 1.7*5 18 Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad 1.729 — izloč. na rač. za omejevanje 41.469 Skupaj odhodki ' 232.050 1756. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS. št, 39/74) in 186 člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 21. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Poljc za leto 1982 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo 239,424.000 in še razporedijo: ' - % — v posebni del proračuna 193,291.000 — za tekočo proračunsko rezervo 3,386.000 — za skupne mestne potrebe v Ljubljani 27,688.000 — za intervencije v gospodarstvu 35,059.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Izubijana, ki jih mesto na podlagi dogovor« z ljubljanskimi občinami razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 11,1 %> vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 27,688.000 din. 3. člen Od prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke mesta Ljubljana se vlaga 1 •/» prihodkov v rezervni sklad občine — izločen« sredstva rezerv. s 4. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: r— upravnim organom občine, mesta in reglja, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam, — krajevnim skupnostim. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Uporabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v proračunu občine, uporabljati v namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1982, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 6. člen Upravni organi v, skladu z zakonom samostojne razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, M jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 7. čien Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki tudi skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 8. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporej ena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezerva 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet skupščine občine. 10. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, če ugotovi, da realizacija ne poteka po planu, vendar največ do 10 Vo ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za poeebna namene. 12. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča • uporabi sredstev za namene iz I. tč. 39. Sena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 din. O uporabi sredstev za namene iz 2. tč. 39. člena istega zneska odloča izvršni svet skupščine občine 13. člen Odredbodajalec za občinski proračun Je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 14. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov In posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 15. člen - + Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1982 dalje St 400-14/78-01 Izubijana, dne 24. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r, Pregled in razpored proračuna občine Vrsta Prihodki Plan 1982 1 Davek na dohodek in davek iz OZD 140.326 2 Prometni dave'i, davek na dohodek od premoženja in davek od premoženja 99.288 3 Takse 10.310 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.450 6 Prihodki upravnih organov in drugi Prihodki 6.050 Skupaj prihodki 259.424 Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 v 000- din Glavni Odhodki namen Plan 1932 01 Dejavnost organov DPS 85.634 02 Ljudska obramba 9.271 13.697 03 Dejavnost DPO 04 Negospodarske investicije 30.820 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 958 08 Socialno skrbstvo 7.688 09 Zdravstveno varstvo 248 10 Komunalna dejavnost 4.669 11 Krajevne skupnosti 13.990 12 Prispevki proračunom drugih DPS 27.688 16 Intervencije v gospodarstvu 20.824 17 Tekoča proračunska rezerva in obvez nosti iz prejšnjih let 6.886 18 Krediti, vezana in izb'^ena sredstva — sredstva rezerv — kompenzacije, blagovne rezerve 1.992 in intervencije v gospodarstvu 35.059 Skupaj odhodki 259.424 Ljubljana šiška • . 1757. Na podlagi 16 in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni lisi SRS, št. 39/74 in'4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 50. seji zbora združenega dela in 47 seji zbofa krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana šiška za leto 1982 l.’člen S proračunom Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana-Šiška. 2. člen din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo in se razporedijo . — za razporeditev po posebnem deiu proračuna — za razporeditev v tokočo proračunsko rezervo in obveznosti iz prejš-nih let — za združevanje sredstev v Ljubljani • ‘176.000 300,260.000 3,032.000 79,538.000 — za intervencije v gospodarstvu za kompenzacije in blagovne rezerve 43,446.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je za-, jeta v splošnem delu in posebnem delu proračuna in posebnih računov, kar je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini^ mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 s svojim proračunom. Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, da ob vsakokratni- praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun niesta 19,4 °/o vseh tekočih — izvirnih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 79,538.000 din. 4. člen Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo kot so: blagovne rezerve, intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe bodo izločeni na posebno partijo proračuna. 5. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti in v dogovorjenem deležu združujejo na ravni mesta in republike. 6. člen • Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se združujejo 100 %> na posebni račun za zdravstveno varstvo živali pri mestnem proračunu. 7. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. členu tega odloka se 1 °/o izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog, nepričakovane težave, ali če se odloči za varčnejšo in bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 9. člen Upravni in samostojni organi, strokovne službe ter upravne organizacije (v nadaljnjem besedilu: upravni organ) pridobivajo sredstva za delo nar podlagi pro-grama dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa. Dohodek delovnim skupnostim občinskih uprvnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetimi dogovori. Osebni dohodki so planirani na podlagi bruto vrednosti točke din 45.116 obračunane na dan 31. 10. 1981. Ta vrednost točke se lahko med letom poveča za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje dohodkov. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim in samostojnim organom, občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — upravi za ljudsko in teritorialno obrambo in za posebne namene, — krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim interesnim skupnostim, — skupnosti slovenskih občin, skupnosti občin ljubljanske regije in Stalni konferenci mest v Jugoslaviji, — posebnim računom proračuna in drugim neposrednim porabnikom proračuna. Sredstva navedena v 3., 4., 5., 6. in 10. členu tega odloka, se nakazujejo neposredno iz proračuna. 1L člen Nosilci sredstev so: — za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, kadrovske politike, varnosti in družbene samozaščite ter informativno in dokumentacjisko dejavnost: skupna strokovna služba; ^ — za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev milice DPS in DPO; izvršni svet: — za sofinanciranje spomenikov in spominskih obeležij NOB in njihovo vzdrževanje, sofinanciranje poti spominov in tovarištva, muzeja revolucije, Doma invalidov in borcev NOV, socialnega varstva, zdravstveno varstvo: komite, za družbene dejavnosti; — za odplačilo kreditov; sekretariat za finance In proračun; — za komunalno dejavnost: pomite za urejanje prostora; — za znanstveno dejavnost, intervencije v gospodarstvu: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo; — za drugo porabo sredstev: izvršni svet. 12. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih sprejmejo iz proračuna občine uporabljati za namene’ za katere so jim bila dana, skladno s predpisi dogovori'oziroma sporazumi o njihovi uporabi. * 13. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določene s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1982 razen, če s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače. Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 14. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo ^ svojo dejavnostjo ali za- delo s pogodbami, so prihodek občinskega proračuna. • 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev, odgovoren tudi vodja računovodstva. 16. člen Izvršni svet je poblaščen. da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami Občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv do višine 1.500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopohtičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o uporabi sredstev, »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračunu ni bilo ‘mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev, — da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1982. 17. člen Sekretariat za finance in proračun spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna z '■ t 1982 ne bodo doseženi v predvideni višini se v skladu z določbami 8. člena tega odloka zmanjša poraba. ' ' 18. člen ; Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna ja predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška. 19. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 20 člen Ta odlok začne veljati o::mi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 1-400-012/81 Ljubljana, dne 28. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1982 Vrsta prihodka Prihodki Skupaj din i Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 246,000.000 2 Prometni davki, davek na premo- ženje in od premoženja 150,450.000 3 Takse 10,500.000 4 Prihodki po posebnih predpisih 6,700.000 6 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 12,200.000 8 Krediti in vezana sredstva 426.000 420,276.000 Skupaj prihodki Številka glavnega Razpored prihodkov namena Skupaj din 01 Dejavnost organov družbenopoli- tične skupnosti 144,959.000 02 Ljudska obramba 7,167.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih or- ganizacij in društev 17,783.000 04 Negospodarske investicije 15,147.000 06 Znanstvena dejavnost 1,168.000 07 Kulturno prosvetna dejavnost 1,000.000 08 Socialno Varstvo 12,148.000 09 Zdravstveno varstvo 45.000 10 Komunalna dejavnost 16,458.000 11 Krajevne skupnosti 20,884.000 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS 79,538.000 16 Gospodarski posegi 60,475.000 17 Nerazporejeni prihodki in obveznosti iz preteklih let — tekoča proračunska rezerva 3,029.000 18 Izločena sredstva, krediti — izločena sredstva rezerv — intervencije v kmetijstvu in po- 3,029.000 rabi hrane 43,446.000 Skupaj razporejeni prihodki 426,276.000 POPRAVEK IN DOPOLNITEV Pregled razmerij stroškov (v0/#) do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke za obdobje januar—■ september 1981, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36/81 z dne 11. decembra 1981 se dopolni z naslednjimi podatki za podskupine dejavnosti, ki so izpadle: Šifra dejavnosti K 1 K 2 010500 proizvodnja naftnih derivatov 3,01 0,17 010720 proizvodnja ferolegur 010820 proizvodnja rud in koncentratov 0,75 0,11 svinca in cinka 0.29 — 010920 proizvodnja svinca 0,28 0,55 011010 predelava aluminija 011220 proizvodnja nezgorljivega materi- 0,27 0,16 ala 011292 proizvodnja ogljikografitnih izdel- 0,63 0,56 kov 011320 proizvodnja kovinskih stavbnih in 0,15 drugih konstrukcij 011390 proizvodnja blaga za široko pora- 1,79 0,38 bo in drugih kovinskih izdelkov 1.12 0,40 011420 proizvodnja kmetijskih strojev 011430 proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in 0,72 0,62 kontrolnih instrumentov in naprav 011590 proizvodnja drugih prometnih 0,49 0,71 sredstev 011710 proizvodnja električnih strojev in 0,23 0,19 naprav 0,92 0,26 011730 proizvodnja kablov in vodov 011810 proizvodnja kemikalij (razen za 0,05 — kmetijstvo) 011820 proizvodnja kemikalij za kmetij- 0,72 0,96 stvo 011910 proizvodnja zdravil in farmacevt- 0.50 0,57 skih kemika 0,93 U5 Šifra dejavnosti ♦ KI K2 011920 proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov 1,73 0,97 011930 proizvodnja barv in lakov 0,62 0,83 011990 proizvodnja drugih kemičnih iz- delkov 0,40 0,66 012120 proizvodnja cementa 0,33 0,32 012130 proizvodnja opeke in strešnikov 0,56 0,51 012310 proizvodnja lesenega pohištva 1,37 0,45 012321 proizvodnja lesene embalaže 0,13 0,13 012410 proizvodnja celuloze in papirja 0,34 0,33 012810 proizvodnja usnjene obutve 0,67. 0,52 012820 proizvodnja usnjene galanterije 1.07 0,6« 012830 proizvodnja usnjene in krznene konfekcije 2,52 0,74 013010 mletje in luščenje žita us 1,44 013030 predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 1,35 013050 predelava in konserviranje mleka 0,67 1,83 013060 proizvodnja sladkorja 0,61 1,«> 013080 proizvodnja rastlinskih olj in masti 0,71 2,62 013200 proizvodnja krmil 1,00 1,06 013320 predelava tobaka 0,42 0,15 013400 grafična dejavnost Ml 1>3 020110 poljedelstvo 0,82 20,19 020120 sadjarstvo 0,74 22,99 020130 vinogradništvo 0,96 9,34 020140 živinoreja i,w 3^4 050100 visoka gradnja 0,76 M4 060700 cevovodni transport 0,64 0,4» 060900 PTT storitve 0,49 1,10 070140 trgovina z vozili in deli na drobno 2,94 US 070150 trgovina z naftnimi derivati na drobno 0,73 0,39 070230 trgovina z vozili, deli in priborom na debelo U* Silra dejavnosti 070240 trgovina z naftnimi derivati na debelo 070250 trgovina z mešanim blagom na debelo 070260 trgovina z industrijskimi odpadki na debelo 070310 zunanja trgovina z živilskimi proizvodi 070320 zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi 080190 druge gostinske storitve 090110 izdelava predmetov iz nekovin 090140 izdelava in popravilo lesenih predmetov 090150 izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov 090160 izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume 100200 stanovanjska dejavnost 100310 proizvodnja in distribucija vode 100320 prečiščevanje in odvajanje odplak 100330 proizvodnja, prenos in distribucija plina 100340 proizvodnja in distribucija toplote 100390 druge komunalne dejavnosti •110401 prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje 110500 geološka raziskovanja U062< ekonomske organizacijske in tehno-• loške storitve ' * 120190 drugo izobraževanje 120350 radio in televizija 120410 organizacije, društva in klubi poklicnega športa 120420 organizacije, društva in klubi amaterskega športa 130120 ambulantno poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo 130140 stomatološko zdravstveno varstvo 130160 lekarne 130240 socialno delo K 1 K 2 1,12 1,44 2,35 1,60 0,53 1,23 3,07 4,03 3,36 0,95 0,18 2,35 0,26 4,50 2,89 0,74 0,94 1,15 0,45 7,66 0,46 2,32 0,74 1.75 0,48 1,31 0,94 1,38 0,21 0,60 0,35 4,99 0,35 3,58 8,88 2,04 6 39 87,19 1,80 37,13 3,41 18,63 1,79 17,46 1,77 17,38 0,19 1,12 0,08 0,50 0.23 0,93 0,48 2,21 VSEBINA Skupščina sr Slovenije stran Stran 1726. Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks , 237» 1737. Zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana 2371 1738. Zakon o :premembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov 2372 1739. Odlok o določitvi m razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1982 2374 1740. Zakon o zadevah posebnega družbenega pomena in o postopku obveznega sporazumevanja na področju računalništva , 2378 1741. Zakon o volitvah in Odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije 2379 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1742. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 2382 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1743. Odlok o razvrstitvi zaVezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982 2382 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1744 Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih . ter drugih preiskavah v letu 1982 2,'85 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1745. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1982 2387 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1776. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev generalnega plana in urbanističnega programa za območje ljubljanskih občin (Ljubljana) 2389 1747. Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Laško 2389 1778. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih \ potreb občine Laško v I. trimesečju 1982 2390 1749. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje In vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Gradišče za obdobje 1982—1984 (Lenart) 2390 175«. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi In občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Jurovskl dol za obdobje 1982—1984 (Lenart) 2392 • 1751. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Voličina za obdobje 1982—1984 (Lenart) 2393 1730. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letn 1982 2351 1731. Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1982 2357 1732. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1*82 2364 1733. Zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1981 2365 1734. Zakon e spremembah in dopolnitvah zakona • posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo In plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 2365 1735. Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iv dohodka temeljnih organizacij združenega dela In delovnih skupnosti v letu 1982 236* 1752. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih ,est v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica za obdobje 1982—1984 (Lenart) . 2394 1753. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 2395 1754. Odlok o začasnem financiranju splošnih dnržb"- nih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1982 2396 1755. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 2397 1756. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 2397 — Popravek In dopolnitev pregleda razmerij stroškov <▼•(•) do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke za obdobje januar-september 1981 2401 Izdaja čazoplznl zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi ▼ Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo sekre tar, šef računovodstva 224 ’ZS, prodaja 224 337. računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno pro metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št 421-1/72