Na skupno delo! Dne 26. avg. t. 1. se je vršil v Trstu shod narodno-radikalnih abiturientoT in abit urientk srednjih šol in učiteljišč. V lepem številu zbrana mladina je ob tej priliki podala razveseljiv dokaz, kako vestno in resno ter vaestransko se je pripravila k delu za prospeh slor. naroda. Nekoč ni bilo tako; nekoč je ta mladina prirejala razne abiturientske veselice in plese, danes se posvetuje na shodih predno se razide po slov. domovini. Oasi so pač reani! Vsa nada v boljšo prihodnjost slov. naroda leži skoro izključno na naši mladini, in opravičeno. Vsa predavanja so bila vseskozi temeljita; debata zanimiva. Dossledno pa se je poudarjalo pri vsaki točki sodelovanje akad. mladine z učiteljstvom. Kot se je že v sledojem času opazilo o marsikateri priliki, tako se je tudi na tem shodu jasno videlo, kako ve ceniti mlajša generacija slov. inteligence učiteljstvo in njegovo delo. To nam daje pogled v jasnejšo bodočnost. Da, rama ob rami na akupno delo! Naraščale bodo od leta do leta naše vrste, in uspehi ne bodo izostali. Eama ob rami koraka že koroško slov. učiteljatvo s koroško akad. mladino, rama ob rami delata na prosvetnem polju že delj časa tržaško učiteljstvo in trž. akad. mladina, in kamerkoli se ozremo po alov. domovioi, povsod se porajajo slični pojavi. Beseda zadobiva realno obliko. Skupni sonašicilji, akupno bodi naše delo! V tem geslu je naša zmaga. A vi tovariši in ve tovarišice, ki ste na tržaškem ahodu dokazali temeljitost avoje priprave in navdušenje do dela, zanesite to svojo sveto navdušenje v razna naša učiteljska društva, ki bodo z veseljem sprejela take delavee, tako dobro oborožene soborilce. Vaš zgled pa naj vleče ostalo mladino na naših učiteljiščih. Potem ne bo dalež čas, ko bomo alednjega neznačajnega uskoka med nami izročili deželnemu muzeju v Ljubljani. V kratkih potezah naj sledi poročilo o zborovanju samem. * * * Zborovanje je otvoril po 9. uri zjutraj sklicatelj L e m e ž s primernim pozdravom na vse udeležence. Tov. Ferdo pl. Kleinmajr je shod pozdravil v imenu trž. učiteljstva; tov. V a lentič, istrski dež. poslanec, v imenu istrskega ueiteljstva in naroda, ki ga zastopa. G. iur. F. Perhavec je izročil pozdrave akad. dr. nBalkan", iur. Šemrov pa pozdrav eksekutive nar. radikalnega dijaštva. PozJravila sta še akademik Krivic v imenu^Prosvete" ing. Batista v imenu trž. abiturientov. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo shoda: g. T r o š t, fpredsednik; g. B e n č i n a in tovarišica Š a v 1 i, podpredsednioa. Poročevalce so poslali listi: BEdiuost", ..Jutro" in BUčit. Tov." Prvi referat je bil: BNarodno radikalna strnja kot kultnrna struja", poročal abiturient G o r i 6 a n. Temeljito je razpravljal o stališču nar. rad. atruje nasproti narodui, verski in socialui ideji. Narod ji je največja soeialna enota. Kdor hoče delati za človeštvo, mora v prvi vrsti delati za narod. Vera je zasebna stvar vsakega. Ali kdor hoče vero izrabljati v dosego postranskih namenov, proti temu se nar. rad. struja postavi v odprt boj. V socialnem pogledu pa je napredek posameznika važen faktor za napredek celega naroda. Napredek naroda pa mora zajeti vse stanove istega; prospeh vseh stanov je prospeh naroda. Vendar je v prvi vrsti pomoči kmetskemu in delavskemu stanu, ker sta pomoči najbolj potrebna. To so y glavnem ideje referata. V debati se je oglasil iur. K r i t i c , ki je še obširneje pojasnil verski program nar. rad. struje. Drugi referat jebil: BSIoYenska žena", poročala abiturientka tov. E u s o v a. Eeferat nas je po svoji točnosti in temeljitosti naravnost presenetil. Obširno je razpravljala referentinja o ženskem pokretu sploh, ter o istem pojavu med slov. ženstvom, ki si je tedaj ustanovilo svoj list BSlovenka". Ta Iist, daai vseskozi pomanjkljiv in brez prave direktive, je bil vsaj Tidni znak ženskega pokreta na Slovenskem, zdaj niti tega znaka ni več, in ves pokret slov. ženstva stagnira. Pričeti treba akoro znova, z ustanovitvijo splošnega ženskega društva, v katero pa ne bodo imele pristop samo Brodoljubne dame11. Društvo naj temelji na strogo demokratični podlagi. Dosedaj je slov. ženstvo le Bdelovalo", a delalo jako malo. Eazumljivo je to nekoliko, ker pravih šol ni. Podala je referentinja še par nasvetov, v katerih, že obstoječih društvih, in v kakšni smeri naj slov. žena dela za napredek naroda. Eeferat, sprejet z oduševljenjem bo izšel v celoti v podlistku BEdinosti", ali ekoro neobhodno potrebno bi bilo, da bi ga gdč. tovarišica izročila tudi nUčit. Tov.", da bodo njene besede našle odmev v naših tovarišicah. Itak je njen referat v prvi vrsti nameaje a učiteljicam, ki so — izvzete redke izjeme višje izobrazbe — najizobraženejše slor. žene. V debati so se oglasili tov. K o č e v a r j e v a , tov. F. pl. K 1 e i n m a y r , iur. Krivie, Zorman, gospa Maša G r o m o v a. Tov. Kleinmayr je dejal, da je žensko vprašanje produkt socialnega razvoja; ne da se to vprašanje samostojno rešiti, temveč v zvezi s splošnim soc vprašanjem. Na to naj se nikoli ne pozabi. Zahteva izobražene matere, da bodo odgojile izobražen zarod. V četrtem letniku žen. učiteljišč uvede naj se pouk o ženskem pokretu. (Konee prih.)