Poštnina plačana v gotovini
marsoor, torišč is. avgfusm
Stav. 173 Leto. Vt. (XIII)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Vradnlštvo I* vpr*«ai Maribor. Alafcsandrova «Mta «.n , rataton M40 ta 3468 tahaja rasen nadalje hi prasMriia vsak dan ab 18. uri i Valja atataBna praJeana • upravi ali pa potu 10 Din, dostavljen na dom la Din r Oglasi p« senilni / Oglase sprejema tadi oglasni oddelek Jutro" v Llubljanl t Poitnl Čekovni račun It 11.400
99
JUTRA
99
Po državnozborskih volitvah v Nemčiji
Nemški narod pred alternativo: s fašisti ali s komunisti.
Za izid nemških državnozborskih volitev se je zanimal svet prav tako kakor nemški narod sam. Nekateri so pričakovali zmago Hitlerja, drugi njegov poraz, Wav pa so imeli tretji, ki so ves čas trdili, da ne bo nobena stranka niti skupila strank dosegla absolutne večine in bo razmerje tudi v novem parlamentu tako, da normalno delo ns bo mogoče/Hitler, ie po zadnjih državnozborskih volitvah dosegel v deželah in občinah silne zma-ge> je z ozirom na prejšnje stanje v državnem zboru sicer ogromno napredoval, vsaj za 100 odstotkov, z ozirom na uspehe pri predsedniških volitvah je pa komaj ohranil svoje posestno stanje. Zdi ?e- da je prišel do poslednjega viška, ki p ^ v sedanjih razmerah še mogoč, oslej se odpira pred njim samo še alter-ativa; ali dobiti kakorkoli v roke držav-*o oblast ali pa izginiti prav tako, kakor ■ “ v p°Javil! Drugega izhoda za Hitlerja iifnj?f0v pokret ni več. Pri svobodnih vo ! vah se število njegovih volilcev ne dš vet povečati, kvečjemu zmanjšati.
Presenetil pa je nepričakovani porast komunistov. Napredovali so za okoli 700.000 glasov. S 5,263.719 glasovi in 89 mandati so sicer ostali precej daleč za narodnimi socialisti iti socialnimi demokrati, a pokazali so tako silovito agilnost •n brezobzirnost, da predstavljajo sedaj za Nemčijo skoraj že večjo nevarnost , ' kitlerjevci. Če se Hitlerju v najkrajšem času ne posreči dobiti oblasti in zatreti komunizma, potem je gotovo, da se bodo pričele njegove razočarane množice, posebno proletarske, približevati drugi skrajnosti, levici, in zgodi se prav lahko, da bo Nemčija iz fašizma padla v se bolj nevarni komunizem. Da bi mogla Papenova ali katera druga slična vlada zaustaviti komunizem ali ga celo zatreti, Je popolnoma izključeno. Nemčija bo torej korala skoraj gotovo izbirati med dve-u?a zlema: fašizmom in komunizmom. ^se'pa kaže, da se gospoda von Papen general Schlelcher še ne nameravata “ločiti niti za eno niti za drugo, najmanj
za to, da bi komurkoli prepustila vlado.
Vprašanje je zato, če bo novi parla-rTlent sploh sklican, vsaj v doglednem časa. in če se bo skušala najti parlamentar-na rešitev iz sedanjega položaja? Pape-nova vlada nima danes za seboj nobene stranke, odvisna bi zato bila v parlamentu le od naklonjenosti te ali one grupa
cije. Da bi se obnovila nekdanja kpalicija, je malo upanja; ta obnovitev bi pa tudi bila brez haska, ker ne bi razpolagala s potrebno večino. Za vlado proti hitler-jevcem bi bili potrebni še tudi komunisti, a taka koalicija bi bila — če bi se sploh dala sestaviti — nemogoč absurd. Prav, tako je nemogoče, da bi socialisti kakorkoli podpirali skupino, v kateri bi tvorili osnovno jedro narodni socialisti. Mogoča je torej samo koalicija narodnih socialistov, nemških nacionalčev in ostalih malih desničarskih frakcij, ki bi štela skl® no 274 mandatov, torej 28 mandatov premalo do najmanjše potrebne večine 302. Vladati bi mogla s parlamentom samo tedaj, če bi se ji pridružil še centrum svojimi 76 mandati In bavarsko ljudsko stranko z 22 mandati. Ta skupina bi z 98 mandati pomnožila desničarsko fronto do 372 poslancev, ki bi tvorili v vsakem primeru močno večino, sposobno za naj-dalekosežnejše sklepe in reforme. V pri meru, če bi se pridružili centrumaši na^ rodnim socialistom, bi pa lahko vladali tudi brez Hugenbergovih naclonalcev.
Ali je taka kombinacija mogoča? Na videz ni, kdor pa pozna zakulisje centru-ma, vč, da se položaj lahko prav kmalu spremeni in si H i 11 e r in dr. B r ii n i n g kljub vsemu, kar je bilo med njima, seže-ta v roko. Da je taka zveza na koncu vseh koncev vendarle mogoča, je povedal nedavno tudi g. Hugenberg sam. Javna tajnost je namreč, da sta tako Hitler kakor dr. Briining povezana s tajnimi vezmi z Rimom, prvi s Ouirinalom, drugi z Vatikanom. Če se Mussoliniju posreči doseči od Vatikana podporo za Hitlerja v Obliki uplivanja na centrum in bavarske katoličane pod firmo komunistične nevarnosti, je taka koalicija najbržektna-lu mogoča. Sestava vlade take koalicije bi pa tudi že pomenila uvedbo fašistične diktature. Centrum bi imel pri Hitlerju enako vlogo, kakor so jo imeli fašizmu naklonjeni popolari v Italiji v začetku fašističnega režima pred desetimi leti. Prej ali slej bi se pretopili v enoto 'z narodnimi socialisti ali pa bi polagoma izpadli in se Izgubili. Dr* Briining se menda prav tega boji, zato se te koalicije tako krčevito brani.
Nadaljni razvoj dogodkov v Nemčiji je torej precej negotov, zato bo treba še počakati, preden bo mogoča dokončna sodba.
Zbližanjc Bolgarije in Jugoslavije
»DER WlENER TAG« O JUGOSLOVANSKEM POKRETU V BOLGARIJI. -AKCIJA ITALIJE. — NOVE PRIPRAVE MAKEDONSTVUJOČIH.
2ča^gusta. »Der Wiener Tag-Clatiek, v ka-tereni opisuje sbllltevanle med Bolen-rijo in Jugoslavijo, člankar pravi, da se bolgarska javnost v zadnjem času veliko bav. z vprašanjem zbl!žanja Bo|gar|. le in Jugoslavije. Po y0j„i, posebno ^ uboju Stambolljskega, je b|!o to vpraga. nje potisnjeno v ozadje in d0 ob)asti so Prišli tisti, ki so podpirali bratomorno klanje. MakedonstvuJoči so pošiljali na r«Čun tujega imperializma v Jugoslavijo "kojalske in razbojniške tolpe. Pri zatj.
•dih volitvah pa ie prišla stranka pokoj. nega Stambolijskega v parlament zopet °Jačena, toda ne tako, da bi dosegla nekdanjo veljavo. Vendar je dobila s tem bolgarska notranja in zunanja politika uovo smer. Tuji uplivi so se zmanjšali In makedon«*v ujoči so bili precej ugnani.
Tako se je zopet pričela diskusija o zbližanlu z Jugoslavijo, kar pomeni oo-
raz fašistične politike v Bolgariji. Zdi se, da je bil to celo glavni vzrok, da je moral tako naglo izginiti Italijanski zunanji minister G r a n d k'Iz tujine se sedaj poizkuša vse, da bi se to gibanje že v kali zatrlo, čeprav Izvira iz zdravih sil ljudstva. Zdi se, da bodo za časopisno kampanjo stopili zopet v akcijo tudi ma-kedonstvujoči, in sicer po nalogu neke tuje sile, samo da bi zopet pokvarili obojestransko prijateHsko razpoloženje.
PICCARDOVA POT V BRUSELJ.
BRUSELJ, 2. avgusta. Profesor Pic-card je odpotoval danes s tovornim avtomobilom, v katerem vozi s seboj svojo gondolo, v Curih. Dijaki bruseljske univerze so mu priredili pred odhodom velike ovacije. Profesor Plc-card upa prispeti v Curih v 2 do 3 dneh.
Smrt prelata Ignacija Seipla
BIVŠI AVSTRIJSKI ZVEZNI KANCELAR JE UMRL DAVI OB POL OSMIH V PERNITZU NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM.
DUNAJ, 2. avgusta. V sanatoriju »Wienerwald« v Pernitzu na Nižjem Avstrijskem, je davi ob pol osmih preminul bivši avstrijski zvezni kan-celar dr. Ignacij S e i p e 1. Kakor znano, je dr. Seipei bolehal že več let. Letos spomladi so začele njegove telesne moči vidno pešati, zato se je podal v sanatorij, kjer se je njegovo stanje le za kratko dobo izboljšalo. Pred nekaj dnevi so mu znova začele pojemati moči, dobil je zelo nizko temperaturo in oslabljenje srca. Včeraj je še sprejel glavnega tajnika krščansko-soclalne stranke, s katerim sta se razgovariala o notranjem in zunanjem položaju Avstrije. Bil je še razmeroma veder, toda ob pol enih ponoči ie nenadoma zapadel v agonijo, iz katere se ni več prebudil. Smrt je nastopila ob pol osmi uri zjutraj.
Z dr. Seipelom je odšel v večnost eden izmed najbolj nadarjenih politikov krščansko-socialne stranke. Rojen je bil 1. 1876. na Dunaju. Po končanem študiju teologije je kmalu postal doktor ter je kot tak dobil leta
1909. profesuro za moralno teologijo na dunajski univerzi. Leta 1919. je bil imenovan za ministra socialne politike v Lammaschovi vladi, ki je bila zadnja nekdanje monarhije. Dr. Seipei se ni nikdar odrekel svojemu monarhističnemu mišljenju in je bil tih prijatelj Habsburžanov. V avstrijski republiki je trikrat sestavil vlado in pod njegovim vodstvom je bil sklenjen v Ženevi tudi takozvani ženevski protokol, s katerim je bila utemeljena rekonstrukcija Avstrije. Kod odličen pisatelj, je spisal poleg mnogih teoloških tudi politična dela, eno najvažnejših je bilo »Nation und Staat« (Narod in država).
DUNAJ, 2. avgusta. Vest o nenadni smrti bivšega zveznega kancelarja, prelata dr. Ignacija Seipla, je napravila tu zelo globok utis. Poslopja krščansko-socialnih institucij so v znak žalovanja izvesifa črne zastave. Na parlamentu Pa visi državna zastava na pol droga. Odredbe za žalovanje še niso bile izdane. Če n) pokojni dr. Seipei drugače odredil bo pokopan na državne stroške.
Politični pokret ameriških veteranov
VETERANI SO SE PRESELILI V JOHNSTOWN V PENNSYLVANIJI. — ŽUPANOV APEL NA PREDSEDNIKA HOOVERJA.
NEWYORK, 2. avgusta. V John-stownu v Pennsylvaniji, kjer se zdaj zbirajo jz Washingtona pregnani bivši bojevniki, je nastala med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Župan mesteca, ki šteje 70.000 prebivalcev, je poslal Rdečemu križu brzojavko, v kateri naglaša nevarnost položaj^. Dalje pravi, da so tisoči moških, žensk in otrok v obupu in bedi, ker nimajo nobenih živežnih, oblačilnih in prevoznih sredstev. Mestni župan, je poslal posebno brzojavko tudi predsedniku Hooverju, v kateri ga poziva v imenu
človečanstva, da dokaže, da je Ame-rikanec in da izposluje pri Rdečem križu čim prejšnjo pomoč. Major Wa-ter najbrže ne bo ugodil želji mestnega župana, da bi poslal veterane domov. S svojim štabom se je nastanil na nekem posestvu, ki mu ga je dala na razpolago neka veleposestnica. S tega posestva bo Waters vodil volilno borbo za izvolitev za predsednika republike. Waters izjavlja, da bodo glasovi bivših bojevnikov dosegli, da bo na zakonit način odvzeta oblast iz rok denarne sile in vrnjena narodu.
Maniu zopet vodja stranke
Vdal se je želji svojih pristašev. Popuščanje napetosti med strankami. BUKAREŠTA, 2. avgusta. »Rado r« poroča: Prevzemajoč ponovno ponujeno mu predsedništvo narodne caranistične stranke, je g. Julij Maniu podal izjavo, v kateri je izrazil zadovoljstvo nad tem, da vidi stranko čvrsto zbrano okrog kralja Karola, ki je ob tej priliki dal narodu možnost, da izrazi svojo voljo in da izkoristi svoje ustavne pravice s svobodnimi volitvami. Vrnitev g. Manlua na čelo narodne kmečke stranke je napravila najboljši vtis v političnih krogih in izzvala popuščanje napetosti med strankami.
Precenitev škode v Bosni
BANJA LUKA. 2. avgusta. Listi so že pogosto poročali o strašnih elementarnih nezgodah v vrbaski banovini, ki so v večji ali manjši meri prizadele skoro vse okraje v banovini. Kme tijski oddelek vrbaske banske uprave se trenutno bavi z zbiranjem podatkov o višini materialne škode. Kakor iz-gleda, so elementarne nezgode najtežje zadele gračanlški okraj, ki je skoraj dobesedno uničen. Škoda v tem okraju se ceni na približno tri milbo-ne dinarjev.
Velike francoske vojaške vaje
PARIZ, 2. avgusta. Po podatkih iz dobro obveščenih krogov, bodo letošnji ’ veliki manevri francoske armade med 20. in 30. septembrom. Na manevrih bo sodelovalo 15 pehotnih divizij, 20 topniških divizij, 1 konjeniška divi-zja in večje število drugih edinic vseh vrst orožja. Skupno bo udeleženih na manevrih 40 tisoč mož. Manevre bo vodil član vrhovnega vojnega sveta in šef generalnega štaba francoske armade general Gamelin. Na letošnjih manevrih bo posvečena glavna pozornost proučevanju taktike tako imenovanih mehaniških borbenih oddelkov, obenem pa se bo preizkusila tudi praktična stran nekih novih avtomobilov, ki naj služijo oskrbovanju težkih bojnih tankov.
KATASTROFALNA POVODENJ NA KITAJSKEM.
ŠANGHAJ, 2. avgusta. Ozemlje pri Kantonu je zalila katastrosalna povodenj. V vodi je našlo smrt nad 200 ljudi. Materijalna škoda je ogromna.
Stran 2,
Mariborski »V E C E R NI K« JuTra
V M a r 1 B o r ~u;diieTTVili, 193.1
Nedovoljeno zaposlevanje tujcev
Nameščenci v javnih lokalih, ki ne razumejo našega jezika.
V »Večerniku« smo že svoječasno u-gotovili, da se zaposlujejo v Mariboru pod firmo neplačanih sorodnikov razni Nemci in Nemke iz Avstrije, ne da bi imeli za to potrebno dovoljenje policije in inšpekcije dela. Dva taka tipična primera je izsledite policija prav v zadnjih tednih. Tako je stregla gostom v novi Plaučevi delikatesni trgovini na Aleksandrovi cesti neka Truda A11 e n b e r g e r iz Gradca, in sicer od 23. maja do 30. junija. Ni njeno me«!) -e pa prišla 14. julija Marija M a y e r, prav tako graška Nemka in avstrijska državljanka, ki ni razumela besedice državnega jezika in je povzročila s tem več incidentov. To ji je tudi izpodkopalo tla in se mora po odredbi policijske oblasti odstraniti. Neverjetno je, da si upajo podjetniki Sesedaj puščati v lokalih, kjer je treba občevati s strankami, ljudi, ki ne razumejo slovenskega jezika; s tem hočejo menda dokazati, da na slovenske goste sploh ne reflcktirajo. Podobnih primerov je naj-brže še več, zato je potrebno, da se čim se izslede, javijo predstojništvu mestne poiieiie.
•jšim naročnikom
Poudcijkovi številki smo priložili položnice. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo. Z rednimi nakazili olajšajo naročniki upravi mnogo dela, sami pa si zasigu-rajo redno dostavo lista.
Uprava »Večernika«.
Slavnostno odlikovanje razvanjskih gasilcev.
V soboto 6. t. m. bo ob 17. uri slavnostno odlikovanje osmih zaslužnih razvanjskih gasilcev, 251etnih sodelavcev in u-stanoviteljev društva, katero bo osebno izvrši! okrajni glavar g. Milan Makar, ob navzočnosti drugih dostojanstvenikov. Po slavnostnem obredu bo svečano polaganje vencev na grobove pokojnih gasilcev na domačem pokopališču.
Predavanje za mojsterske izpite
danes v torek zvečer v risalnici deške meščanske šole odpade, ker je predavatelj nujno odpotoval. Prihodnje predavanje bo v sredo zvečer ob običajni uri.
Pisarna »Mariborskega tedna« je v palači Banovinske hranilnice, Gosposka ul. 36. Telefon 28-00. Vse stanovanjske napovedi naj se pošljejo ali o-sebno napovedo tej pisarni.
»Prodana nevesta« na Trgu svobode. Za uprizoritev »Prodane neveste« na Trgu svobode potrebuje gledališče še 20 dam in 20 gospodov. Kdor bi imel veselje sodelovati, naj se prijavi drevi ob pol 20. uri na Trgu svobode.
Večerni promenadni koncert.
Na splošno željo občinstva bo v četrtek zvečer od 20. do pol 22. ure zopet promenadni koncert v mestnem paiku. Na koncertu bo tokrat igrala železničarska godba »Drava«.
Iz vodno-sportnega odseka ISSK Maribora.
Na verandi pri »Orlu« bo v četrtek ob 20. uri važen sestanek vodno-sportnega odseka ISSK Maribora. Pridite vsi Ln točno! — Načelnik.
Nova žrtev Drave.
Z veseljem in petjem so se odpravili preteklo sredo popoldan na kopanje v Dravo fantje iz Rošnje pri Sv. Janžu na Dravskem polju, med njimi tudi 181etni Alojzij Ertl iz Rošnje. Po polurnem kopa nju pa so se fantje šli merit, kdo bo prvi preplaval na levi breg Drave, a ta stava je bila usodna! V neposredni bližini brega so nenadoma zajeli vrtinci vzornega mladeniča Ertla ter ga potegnili v temno globino. Zaman so čakali ostali tovariši, da se zopet prikaže na površju. Sluteč nesrečo, ki mu preti, so se takoj odpravili v smeri proti vrtincu, bilo pa je zaman vse njihovo prizadevanje. Ugledne' ga mladeniča, ki je bil zgled ostalim fantom, so zagrnili mrzli valovi Drave. Kljub vestnemu iskanju s čolni trupla še do danes niso našli.
Tatvina.
Zlikovci so se splazili včeraj popoldne v vrt posestnika Vodeba v Kamniški ulici in odnesli košaro nabranih marelic in 100 kilogramov železa, ki je bilo last tvrdke Šlajmer in Jelenec.
Ubijalci in tatovi pred sodniki
UBOJA V RUŠAH IN MAKOLAH. USODNE MENICE. TATINSKI NAGONI.
Dva uboja.
Mali kazenski senat je obravnaval danes dopoldne poleg zločinstev tatvine tudi žalosten primer fantovske posiro-velosti.
Bilo je nekega dne, ko so bili ruški fantje pri naboru v Mariboru. Po povratku v Ruše so najprej pili v OzVal-dovi gostilni, kjer jim je Juršetov Tone igral na harmoniko. Od tam so šli k Šmidhoferju in popivali naprej. Veselim fantom nabornikom se je pridružil še 21-letni hlapec Mirko Petrinčič, uslužben pri nekem kmetu v Rušah. Petrinčič je bil znan pretepač in fantje ga niso bili nič kaj veseli. Kmalu je zavrela v njem nemirna kri in jel je izzivati in klicati na korajžo. Lotil se je najprej nekega motociklista, ki je prišel iz Maribora in pustil svoj motor pred gostilno. Ko je skušal Jurše pomiriti razjarjenega Pe-trinčiča, sta se pograbila in Jurše je pri-solil Petrinčiču nekaj zaušnic. To je dalo seveda povod krvavemu dogodku. Petrinčič je besen izvlekel bodalo in sunil Juršeta v prsa in levo pleče. Jurše se je zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil.
Pri obravnavi je zatrjeval obtoženec, da jo le v sili segel po nožu in ne vč, kaj je delal, ker je bil preveč zmešan. Zagovor mu seveda ni pomagal in obsojen je bil na 6 let težke ječe. Branil ga je doktor Kumbatovič.
Nato je stopil pred kazenski senat 21-letni posestniški sin Jože Kodria iz Jaster nika, obtožen, da je v juniju letošnjega leta v Makolah smrtno zabodel Franca in
Kranjca. Kakor navaja obtožnica, je bilo med obtožencem in pokojnim Kranjcem staro sovraštvo. Že lansko leto sta se ob neki priliki spoprijela, pa tudi pozneje so nastale med njima manjše praske. Navadno pa sovraštvo med našimi fanti na deželi ne traja dolgo in se prejalislej spet spoprijaznijo in sklenejo ponovno prijateljstvo. Ob takih prilikah mora eden ali drugi plačati nekaj litrov vina, da nov sporazum bolj drži. Tako sta tudi obtoženec in pokojni Kranjc pila usodnega večera v neki gostilni »likof« njunega sovraštva. Segla sta si v roke in vse je bilo navidez pozabljeno. Domov grede pa sta se začela znova prepirati in obtožencu se je vzbudilo staro sovraštvo. Ko sta dospela blizu Kranjčeve hiše, je pokojni France dvakrat veselo zavriskal. Jožeta je to pogrelo, v njegovi desnici se je zabliskal nož, planil je na Franceta in mu ga zabodel v srce. Pri obravnavi se je obtoženec zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Branil ga je g. dr. Kukovec.
Menica.
Kako nevarna listina je menica, si bo pač za vselej zapomnil Josip Habjanček, posestnik iz Marenberga. Habjanček je bil v septembru pred dvema letoma v poslovnih stikih s špedicijsko tvrdko »Kontinental«, katere lastnik je bil Jo sip Košuta. Takrat sta se Habjanček in
bo spremljevalca, položiti pa je moral kavcijo v znesku 45.000 Din. Za to vsoto je jamčil Košuta s svojim avtom, vrednim 200.000 Din. Nekaj dni po vstopu v službo je Košuta pridobil Habjančka, da mu je podpisal menico golico, katero je lahko izpolnil do zneska 100.000 Din. Zatrjeval je, da je to le formalnost in da mora menico izročiti tvrdki, kjer je kupil avtomobil. Habjanček pa ni bil poučen o menicah in je menično golico tudi res podpisal. Že v aprilu naslednjega leta je pa prišlo pismo od sodišča, in Habjanček je imel velike sitnosti, a vse to ga ni izučilo. Ko je podjetje »Kontinental« kupilo še drugi avtomobil za 231.000 Din, je bilo treba podpisati 25 menic po 8900 Din. Tudi te menice je Habjanček podpisal. V septembru predlanskega leta je iskalo Košutovo podjetje večje posojilo oziroma družabnika s 60.000 Din. Košuta je pridobil za to nekega Antona Novaka, ki je bil pripravljen vložiti denar za primerno jamstvo. Habjanček je pomagal — in Novak se je vknjižil na njegovo posestvo.
Kriza pa je zajela tudi tvrdko »Kontinenta!«, Habjanček je računal: 45.000 in 25krat 8900 in 30.000 in 60.000. A tedaj so se jeli pri njem oglašati upniki, prihajali so menični protesti in zapadlo je tudi Novakovo posojilo. V teh težkih časih se je Habjanček čutil prevaranega in je Košuto tožil. Razprava je bila že parkrat razpisana, a obtoženca ni bilo na spregled, kakor tudi ne danes. Zato je senat sklenil, da se razpiše ponovna razprava ‘ se obtoženci s silo privedeljo k ob
• Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v eri. Zdravniška strokovnjaška izvestja paoudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, u se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica Se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ravnavi,
Trije tatovi.
Drug za drugim so se vrstili. Prvi je sedel na zatožno klop stari grešnik Tone Pukšič, ki ne more pustiti na miru tuje lastnine. Doma je Tone iz Kleč pri Slovenski Bistrici in je delal zadnje čase pri nekem kmetu. Že osemkrat je stal prec sodnikom in presedel že dve leti težke ječe radi tatvine. Tokrat je imel na vesti tudi vlom v stanovanje Marjete Mlakarjeve na Brežni, kateri je odnesel razne obleke v vrednosti 2500 Din in torbico z gotovino 2500 Din. Tone se je bil pri Mlakarjevi dobro založil in zato so ga tudi pošteno zašili. Obsojen je bil na tri leta težke ječe in na plačilo 4000 Din oškodovanki. Obtoženca je zagovarjal dr. Reisman.
Za Tonetom sta vstopila v razpravno dvorano mati in sin. Obtožnica navaja, da je Ivanf ki je še mlad, vlomil v maju letošnjega leta pri Ani Skutnikovi v Mia kah in ji odnesel-dva jurja in še nekaj čez. Mati Jera Lešnikova, kočarica iz Spodnje Vižinge, pa je soobtožena, ker je ukradeni denar od svojega sina sprejela. Sodba: Ivan 4 mesece, njegova soobtožena mati Jera pa 3 mesece strogega zapora.
Vse razprave je vodil vss. g. dr. Tom-bak, prisednika sta bila okrožna sodnika gg. dr. Čemer in Kramer. Državno to-
Obiščite Maribor!
Ob priliki »Mariborskega tedna«. »Prodana nevesta« na Trgu svobode. Monstre koncert v mestnem parku. Velike veslaške, skakalne in nogometne tekme. Konjske dirke. Razne razstave. Poslužite se
polovične vožne
d velja od 2. do 19. avgusta. Legitimacl-e se dobe pri »Putniku« in pri vseh njegovih podružnicah ter denarnih zavodih. Legitimacije razpošilja tudi pisarna »Mariborskega tedna«, Gosposka ul., palača Banovinske hranilnice, telef. št. 28-00.
Košuta dogovorila, da bo Habjanček za žilstvo je zastopal namestnik državnega mesečno plačilo 2000 Din opravljal služ- tožilca £• Sever,
Vreme.
Obeta se nam stanovitnejše, pnavo vroče poletno vreme. Po vseh krajih naše države je včeraj precej visoko zlezlo živo srebro v toplomerih. V Mariboru je znašala najvišja temperatura 29 (najnižja 23) v Ljubljani 33, v Zagrebu in Splitu 30 in v Beogradu 29 stopinj. Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru pri 24 stopinjah 739.7, reduciran na ničlo pa 736.8, temperatura je znašala ob 11. uri dopoldne 28 stopinj.
Zločin?
Pri Vurbergu je včeraj popoldne naplavila Drava truplo 17letnega tapetniškega vajenca Albina Žunka, o katerem smo pred kratkim poročali, da je neznano kam izginil. Truplo je bilo oblečeno, na glavi pa je imelo hude poškodbe. Ker ni izključeno, da je bil mladenič žrtev brezvestnih napadalcev, ki so ga najprej ubili in nato vrgli v Dravo, je odredilo tukajšnje državno tožilstvo obširno preiskavo. Na kraj, kjer so našli truplo, se je podala sadna komisija, obstoječa iz zdravniškega izvedenca dr. Jurečka in preiskovalnega sodnika Kramerja, ki bo truplo obducirala in ugotovila vzroke tragične mladeničeve smrti.
Uboj v Košakih.
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o krvavem dogodku v Košakih smo doznali, da ni nastal pretep v gostilni pri Kekcu, ampak zunaj na dvorišču, kjer je iz malenkostnega vzroka navalil Franc Kukovec na hlapca Petra Kosa in ga u-smrtil. Pokojni Peter Kos je bii miren in trezen mladenič. Pokopali ga bodo jutri na pobreškem pokopališču.
Sirov pretep.
Med delavci, ki so se vračli snoči z dela v Počehovi, je nastal hud prepir, v katerem je neki delavec z vso silo udaril z motiko 261etnega delavca Franca Kranjca po glavi. Kranjc se je zgrudil in omedlel. Poklicani reševalci so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
Tri nezgode.
Pri delu se je včeraj v Pesnici nevarno porezal na nekem nožu 191etni Rupert Muster. Hujša nezgoda je doletela tudi Martina Rečnika, posestniškega sina iz Hoč. Padel je in se močno porezal na steklu ter si poškodoval desno roko v zapestju. Radi slabosti se je zgrudila na Vodnikovem trgu že priletna Marija Samčeva. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico
Sedmega avgusta 1932 proslava 10-etnice koče na Klopnem vrhu!
Karambol.
Na križišču Smoletove in Valvazorjeve’ nlice sta včeraj popoldne trčila skupaj neki osebni avto in kolesar Josip Tramšek. Kolesar, se je pri padcu hujše poškodoval na levi roki.
Ukradeni kolesi.
Tatovi koles so še vedno pridno na delu. Včeraj je zmanjkalo kolo trgovskemu vajencu Rudolfu Stepišniku, ki ga je bil pustil pred Dobljekarjevo trgovino v Tattenbachovi ulici. Kolo je bilo vredno 1600 Di. Mesarju Jerneju Fidlerju pa je nekdo odpeljal kolo izpred gostilne Lipovšek na Glavnem trgu.
Velika kavarna: vsak dan umetniške predstave.
Aretacija drznega vlomilca.
Prebivalstvo Dravskega polja je bilo zadnje čase deležno čestih vlomov in tatvin. Vlomi so bili izvršeni zmiraj na enak način ter ob istih urah. Jasno je, da je vlome izvrševala le ena oseba, to pa jako oprezno in hitro. Tat je vlamljal posebno Tad v vinske kleti, živel pa je tudi od beračenja, Te dni pa se je končno a-gilnemu orožništvu iz Ptuja posrečilo izslediti drznega lopova, ki vse priznava*, zagovarja pa se, da je vlamljal zato, ker je imel priliko ter ga je k temu gnala'beda. Oddan je bil sodišču v Ptuju, kjer bo za svoja dejanja prejel zasluženo kazen.
Samomor.
Včeraj dopoldne so našli v stanovanju v Klavniški ulici obešenega 751etnega vratarja Antona Kavčiča, uslužbenega pri tvrdki Freund. Možakar je bil zadnje čase zelo potrt in je večkrat pravil domačim, da si bo vzel življenje. Nedvomno je v duševni zmedenosti poiskal vrv in se obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Poklicam zdravnik je mogel ugotoviti le še smrt in je zato odredil, da so truplo tragično preminulega starčka prepeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Pokojni Kavčič je bil nepretrgoma osemnajst let vratar. Kaj ga pa je pripravilo, da se je odločil za tako žalostno smrt, ni znano.
Nočni požar v Hajdini.
V noči od sobote na nedeljo je okoli 21. ure nenadoma začela goreti stanovanjska hiša posestnice Marije Mežnaričeve v Hajdini na Dravskem polju. Ker je bila hiša krita s slamo, jo je ogenj mahoma objel ter je bilo reševanje pohištva, kakor tudi živil shranjenih na podstrešju, popolnoma izključeno. Na kraj nesreče so takoj dospeli gasilci iz Hajdine, kakor tudi iz Ptuja. Gašenje gorečih objektov pa je bilo radi pomanjkanja vode silno otežkočeno. Črpali so vodo le iz vodnjakov, v katerih je je pa kaj kmulo zmanjkalo. Škode je okoli 30.000 Din, je pa deloma krita z zavarovalnino. Kako je o-genj nastal, ni znano, sumijo pa, da ga je podtaknila zlobna roka drznega požigalca. Orožništvo iz Hajdine je pridno na delu, da čimprej pojasni vzrok požara.
Požar pri Sv. Jakobu.
V noči na ponedeljek je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Hajnči-ča pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Ker so bili vsi objekti s slamo kriti, se je ogenj naglo širil in do tal vpepelil stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in svinjake. Le s težavo so si ljudje rešili golo življenje. Gašenje je bilo radi P<>" manjkanja vode sila otežkočeno. Škoda je velika. Kako je požar nastal, se ne v«.
v Mariboru, 'dne 2. Vlit. 1932.
Mariborski »VEČERNIK« jutra
Stran 3.
Gasilski praznik v Radvanju
Svečano razpoloženje. Bakljada. Budnica. Položitev vencev umrlim članom in maša na prostem. Seja mariborske župe. Velika vaja. Obhod po vasi in veselica,
Vse se je pripravljalo, kako bi čim svečaneje proslavilo jubilej gasilcev, 40-letnico neumornega človekoljubnega delovanja mož, ki iz lastne iniciative priskočijo bližnjemu na pomoč. Fantje in dekleta so ves teden pripravljali material za slavoloke, okrasili so gasilski dom, orodje ter veselični prostor. Kar na mah je v soboto zraslo v Radvanju 15 slavolokov.
V soboto zvečer je bila ob svitu ba-kelj in med streljanjem bakljada. V nedeljo zjutraj, komaj se ie danilo, so pa že odjeknili streli, in naznanili Radvanjčanom, da je treba vstati in udeležiti se slavnosti. Ob 7. uri so se podali gasilci na pokopališče in počastili spomin umrlih tovarišev. Sledila je služba božja na Prostem ob sviranju pekerske godbe. Katehet g. Pribožič je v lepih besedah razložil človekoljubno delo gasilcev, nakar je učenka Marica Koroščeva v hnenu mladine pozdravila gasilce in jim čestitala k jubileju. G. načelnik Pint er ie pozdravil zbrano občinstvo, župana g. V i z o v i š k a in ves občinski odbor, g. Pl. Jurkoviča ter razne delegate sosednih gasilskih društev, nakar je tajnik S- K a 1 i č opisal delo v 40 letih, se spomnil ustanovnih članov ter povdaril, da je samo eden dočakal jubilej, g. Ivan Verdenik, ki je prišel k proslavi v kroju. G župan Vizovišeksejev imenu občine zahvalil gasilcem in zaklical kralju trikratni »Živijo!«, nakar se je razvila
lepa povorka proti gostilni Anderle, kjer je bila slavnostna seja mariborske gasilske župe II. Pred sejo je vodil g. Klemenčič s Pobrežja tečaj za društvene tajnike ter jim razložil izpolnjevanje novih tiskovin.
Ob tej priliki so poslali radvanjski gasilci novemu ministru za telesno vzgojo pozdravno brzojavko, rešili razne zadeve in se podali k skupnemu kosilu.
Ob 14. uri je bila pod pokroviteljstvom župnega načelnika g. Pfeiferja najprej tehniška vaja pred gasilskim domom. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in v najlepši skladnosti. Nato je bila velika vaja z Zg. Radvanju. Navidezni ogenj je bil na poslopju posestnika Feliča v eni minuti so bili vsi gasilci na mestu in v treh minutah pa alarmu so že od 3 strani napadli navidezno goreči objekt. Vaja je uspe'a jako dobro. Radvanjčani imajo turbinko firme »Rosenbauer«, ki deluje z 6—8 atmosferami in odda v minuti 600 1 vode.
Po končani vaji je bil po vasi obhod z godbo, nakar so se gasilci podali na veselični prostor k »Lipi«, kjer je bilo zbranega rekordno število občinstva.
Radvanjskim gasilcem čestitamo še enkrat k jubileju 401etnice obstoja ter jim izrekamo za njih požrtvovalno delo vse priznanje. Upamo, da bodo vztrajali na tej lepi poti in čuvali domove pod zelenim Pohorjem pred uničujočim ognjem.
K. V.
Sokolstvo
Kulukarji Sokola I.
Zadnji čas imajo svoj eldorado kulukarji tam ob Magdalenski ulici. In koliko jih je! Ne moti jih ne vročina ne številni gledalci. Zagorele roke dvigajo krampe in lopate ter v pravem sokolskem naduše-nju udrihajo po zemlji in jo razmetavajo. Drugi zopet »šofirajo« samokolnice, nekateri že prav spretno. (N. pr. sestra Vera!) Še pred kratkim hribovita tla, so se zravnala, s plotom pa je prostor dobil novo obliko. Pa ne samo podnevi, tudi ponoči, tja do 10. ure, pojeta kramp in lopata. (Vmes seveda tudi kulukafji.) Mogočna razsvetljava omogoča delo tudi ponoči.
Dan 7. avgusta se bliža in ta mora biti kronan z uspehom. Tega se kulukarji zavedajo, vedo pa tudi, da bodo s svojim delom ustvarili telovadišče, ki bo njim v
korist, ponos in čast! In to je vir navdušenja, ki prehaja v lopate in krampe.
Seveda pri delu tudi ne manjka zabave. Kakor hitro izgine načelnik Vite za plotom, se začne. Skupina kulukarjev posnema pri delu mestne delavce, drugi zopet prevažajo v samokolnicah telesnosti kulukaric, oziroma narobe. — Bratu S. se pa več rat zahoče španske bikoborbe. In koj se najde toreador! Bika zaigra navadno z velikim neuspehom ini-cijator sam. — To vse dotlej, dokler se ne začuje spoštovanje in strah vzbujajoče opozorilo: »Načelnik gre!!« — V gramozni jami se z velikim uspehom uveljavlja brat blagajnik. Takoj se vidi, da je bil v vojni! Kramp suče kakor bridko sabljico, pri čem pa očividno misli na shujševalno kuro... In tako vsak dan! Mnogo dela in malo zabave. Številni gledalci pa se dan za dnem čudijo vztrajnosti zagorelih Sokolov. Nekateri majejo z glavami, kritizirajo, hvalijo. V marši-
Učite se pravilno
Nivea-cremo.«oljem
To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadtgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčatice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciemž in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože. ki bi vsebovalo Eucerit, ni katerem temelji edinstveni učinek. 40 t
Nivea krema: Din 51— do 22 —
Nivea olje: Din 25'— do 35’—
Jugosl. P. Beiersdorf & Co d. s. o. j., Maribor
katerem je tudi precej skritega ponosa, češ: tudi naši Sokoli bodo imeli svoje telovadišče!
Sokolska prireditev v Špitališču na letnem telovadišču
je v nedeljo 31. julija 1.1. popoldne izredno dobro uspela. Sosedne sokolske edini-ce so prihitele po večjih in manjših zastopstvih peš preko hribov v to majhno idilično vas, ki je postala tekom dobrega leta trdno sokolsko gnezdo, v katerem se gibljejo najboljši fantje. Letno telovadišče je bilo okusno okrašeno. Telovadni spored je obsegal 8 točk, ki so občinstvo naravnost presenetile; zlasti so bili strumni nastopi četnikov. Zbrano občinstvo so pozdravili br. Četni starešina Anton Berce, brat starešina dr. Mejak je imel daljši programatični govor, brat Nemec je pa pozdravil kmečko mladino. Nasprotniki so seveda morali zopet pokazati svojo onemoglo jezo in to na prav kulturen način, ko so polili zemljišče pred vhodom na telovadišče z gnojnico.
Kip Sokola I,
ki ga prejme v prehodno last zmagovalec meddruštvene štafete 7. t. m., je razstavljen v izložbi urarja Bureša v Vetrinjski ulici.
Sokoli konjeniki.
Prva jahalna vaja bo jutri v sredo ob 18. uri v topniški vojašnici v Stritarjevi ulici. Pridete vsi in točno! Zdravo!
Šport
Maratonski težkoatleti v Celju.
Ob priliki športnega dne SK Olimpa v Celju v nedeljo 31. julija je bil večer določen težkoatletskim nastopom z roko-borbnimi in boksnlmi točkami. Tega nastopa so se udeležili tudi najboljši težkoatleti SSK Maratona iz Maribora, ki so pod vodstvom podpredsednika dr. Vatovca in agilnega sekcijskega načelnika Jožeta Vidica ter v spremstvu 30 tovari-
šev Maratoncev ob tej priliki pohiteli v Celje. Kot prva točka na sporedu večera, ki je bil v bivšem orlovskem domu v Samostanski ulici, je bil eksibicijski nastop maratonskih juniorjev Juga in Urankarja. Pri srečanju Ilirijana Nerata in Olimpijca Kohneja je Nerat radi izpahnit-ve roke moral odstopiti. Nato je Maratonec Breko v tretji minuti položil Olimpijca Tkalčiča; Maratonec Gobec je premagal Olimpijca Koželja, Maratonec Kemperle Olimpijca Mirnika, Maratonec Fišer Olimpijca Šolinca, Maratonec Pirlier pa Olinipijca Stropnika. Maratonec Breko je potem odpravil v četrti minuti še Olimpijca Kohneta. V drugi polovici je bil boks, Fizično mnogo močnejši in težji Olimpijec Panta Mitrovič je premagal Maratonca Sojča, Olimpijec Krašovec se je vdal Maratoncu Drozgu, dočim se je morala borba med Maratoncem Kampi-čem in Olimpijcem Majnikom prekiniti, ker je publika navalila na zmagujočega Kampiča. V žiriji so bili dr. Vatovec, L. Aljančič in Z. Stangl od Maratona in Svetek od Olimpa. Sodili so izmenično Fišer, Ochs, Pircher in F. Žebot. Želeti je v bodoče malo več discipline od strani publike.
»Drži se dobro, veter se je obrnil!«
Vsevolod Ivanov:
Povest o dveh konjih agramakih
»Našega posestva gotovo ne poznaš? Naše posestvo, posestvo Železnovih, je bilo.slavno ob vsem Jaiku. Že za časa Stenke Razina, ki je bil velik čarovnjak, Je plenil naš praded Jevgraf Železnov konje. ki jim pravimo agramaki. To so ti b'li konji! Iz Turkestana so prihajali ljud-Je. K nam, tisoče rubljev so plačevali za-™^rede smo imeli, stotine glav in še
. ’.Jne vem koliko. Moja mati, Bog J a?oslovi,Je nosila okoli vratu sa-aa , našit z indijskimi dragulji, in hiša naša e bila 1* 0peke, dve nadstropji visoka in z zelezno streho.
Otroci? Otrok sem imela mnogo, deklic največ in dečka sem rodila dva, Je-gorja m Mitjo. Jegor, ta je bil plavolasec, K avi ruski mladič, kakor slama od soln-ca zbledel, a Mitja pa črn hudič, kakor da bi bil njegov oče Kirgiz. £>ve ’jeti sta bila narazen; toda v šolo sta hodila skupaj. Tudi v gospodarstvu sta bila vedno skupaj. Ko sta morala na vojno, je podaril oče vsakemu žrebico najboljše pas-•Pe. Na pasme se je razumel, Bog mu bodi milostljiv, bolj nego najpremetenejši ^!gan. Jegor je dobil Serka in Mitja 'grenko.
Žrebeti sta rastli ko v pravljici. Na fronti, pri neki paradi, je videl veliki junak Radko Dimitrijev naša agramaka in ie vprašal Jegorja: »No, moj sin, kakšen °ves polagate tem izbornim konjem?« »Naš,« je odgovoril Jegor, »raste ob Jaiku!« Tedai je zaukazal general svojemu
adjutantu, priskrbeti enak oves in ga polagati njegovemu konju.
Več nego enkrat sta rešila konja življenje mladih kozakov, in samo na takem konju se je lahko Mitji posrečilo, da je iztrgal iz rok Nemcev polkovno blagajno. Dva Jurjeva križca je dobil za to.
Na jesen so jih odpustili; mogoče, da sta se vrnila svojevoljno, ne vem. Preko dvorišča sta šla, eden na desno, drugi na levo. Ko sta zadela drug ob drugega, je udaril Mitja po svojih prsih, da so križci zazveneli, in kričal: »Za carja se borim in svoje vere se ne pustim dotakniti! Ne dopustim, da bi napravili iz cerkve hlev! In svojega posestva ne delim s Kirgizi in drugimi psi!«
Kričala sta drug na drugega, kakor da si nista brata, temveč Bog ve kaj. Ves dan sem jokala, prižgala lučko Materi božji in molila: »Pomiri njih srca, sveta!« Toda razumela sem ju vedno manj. Kaj imata med seboj? Rekla sem Mitji: »Raz delita si!« Toda on: »Ne, ne dam uposto-šiti svojega grunta.« In Jegor: »Vse je last ljudstva!« Kdo mu je to vcepil v glavo, ni mogel nihče od kozakov razumeti.
In še več nesreče je bilo. Jegor je imel mlado ženo. Lepa je bila. Obraz, čist kakor mleko, visoko rastla, na konje se je razumela bolj nego marsikateri moški. Mitjini križci so jo zapeljali, ali kaj drugega, — na, tihem sta si začela pošepe-tavati. Nekoč sem jo nabrisala z metlo, Pa se je zaletela vame in siknila kakor kača: »Ti, hudičeva babica, glej rajše na svojega sina Jegorja! Vse kozake bo razdvojil, balševik je postal!« Kaj so bal-ševiki, ni takrat pri nas še nihče vedel. Zamenjavali smo jih z menoniti.* Ti so
Verska sekta.
tudi prinesli svoje krivoverstvo iz Germanija.
Novi kozaki so prišli na dopust, jahali od vasi do vasi in klicali: »Čas je prišel, razdelite si posest častnikov, zdaj je prišla svoboda.« Nekega dne je stopil k nam ataman in dejal Mitji: »Pridi z menoj v uradno poslopje, mladi bojevnik. V mestu se upirajo vojaki. Nekaj kolovodij moramo poloviti.«
Prav takrat je bil Jegor v mestu. Tedaj si je Mitja obesil vse svoje križce in je šel.
Kaj se je zgodilo, ne vem. Mitja se je vrnil in se vlege! s škornji in ostrogami na prično. Kmalu nato je prišel moj drugi sin. Že na pragu je zakričal: »Mitrij Železnov, doli s prične! Aretiram te radi upora zopet ljudsko oblast!«
Mitja je molče vstal. Poleg peči leži pri nas vedno kup lesa. Pograbil je drvo, udaril v skoku brata, Bog pomagaj, rodnega brata po glavi in zbežal. Jegor je zaječal in se zrušil. Toda po eni minuti je spet vstal in rekel: »Nikjer ne boš ušel kazni! Konjski hlev sem zaklenil.«
Naš konjski hlev se je zapiral z železno zaporo. Zgrabila sem svojega sina za roko, toda on me j# potisnil vstran in prijazno dejal: »Bodi mirna, mati jaz bom ljudski junak in rešitelj!«
Nato je šel tiho skozi vrata.
Jaz za njim. Na dvorišču je kričal: »Kdo se je drznil odpreti mu hlev? Dva ključa sta, enega imam jaz, drugega moja žena!«
Pogledal je ženo, nategnil je brke.
»Omogočila si mu beg, morilcu, izdajalcu! Srečno!« Jaz pa mislim, da ga je bolelo najbolj, ker je dala Mitji njegovega žrebca Serka. Kajti agramaški žrebec je bil najboljši med najboljšimi. Nikoli se
ni mogla poskusiti Igrenka z njim, četudi je Mitja na njej zaslužil svoja dva križca. Jegor je pripeljal kobilo Igrenko na dvorišče, jo potrepljal po vratu, osedlal in odjahal. Svoje žene ni pogledal več.
V tisti noči je bil pri nas preobrat. Z Jegorjevo silo so priborili zmago. Kozaki, ki so držali z generali, so morali čez reko nazaj. Na njih zasledovanje se je podala četa pod Jegorjevim poveljstvom. Bilo je v novembru, bridko mrzlo, sneg je ležal, sled je bila vidna. Ob pašniku jih je Jegor dohitel. »Udajte se,« je zaklical, «ali pa vas vse postrelimo s strojnico.« Kozaki pa z golimi sabljami nad nje. Jegor ju so začele pešati moči, proti njegovim očem je prašil sneg, ničesar več ni videl, a kozaki so kosili in bodli. Hotel je zapovedati umik. Sovražnika ni moči ugnati.
Tedaj pa se je zgodilo, da je kobila Igrenka pod njim zahrzala. Na drugi strani je odgovorilo. Konja sta s« spoznala. Serko in Igrenka. Jegor je dvignil glavo in glasno zaklical:	»Mitja,	brat,	ai! si
ti?«
»Jaz sem!«
Skozi vrste kozakov se je zatekel Mitja zoper brata.
. »Zdravstvuj, Mitja!« je rekel Jegor in ga udaril s sabljo v sredo med oči.
Tako strašno so se ustrašili kozaki nad činom, da so se vdali. Jegor pa je potegnil samokres in šel k žrebcu Serku: »Nosil si me — tudi brata si nosil! Zdravstvuj!« ...
Četudi so ga pregovarjali, četudi so mu vroče tekle solze, žrebca je ubil...
Trnje je od takrat prerastlo moje srce. Noben čas mu ne more vzeti bolesti, noben čas ne more posušiti njegovih solz...«
/sna 4,
MSlbofstj :»VECERtflKrjM
'V Maribor«, one 2. Vlil. 1932
ElinilMnMiWTiriiMiyTW7TnB BMHBBMBBHBMPMgBMBMI
VOHUNI
60
Iz tajnih arhivov.
Končno je bila vsa stvar zanj ugodno rešena; toda kaj kmalu je postal zopet nepriljubljen. Ker je bil v Ameriki član baptistov, je dobil od svoje cerkve nalog, naj se v Rusiji pozanima za baptiste in naj skrbi za to, da bodo dobili tudi oni nekaj hrane. Ko je s svojim delom pričel, je kmalu odkril, da imajo sovjetske oblasti svoje nazore glede razdelitve hrane in da jim je zelo neprijetno, da se je zavzel za člane neke verske skupine. Kljub temu se je odločil, da izvrši naročila, katera so mu bili v domovini dali in da bo svojim verskim bratom skušal pomagati kjer bo le mogel, ne da bi pri tem kršil sovjetskih predpisov.
Glavna težava je obstojala v tem, da ni vedel kje naj poišče baptiste. Ker sam ni obvladal ruščine, je bil v vsakem oziru odvisen od ljudi, ki so skupno delali s komisijami pomožne akcije. Od enega teh Rusov je izvedel, da bi ga lahko neka grofica Tolstoj, oddaljena sorodnica slavnega pisatelja, spravila v stike z raznimi voditelji baptistov. Mislil je, da se ne bo pregrešil zoper sovjetske pred-
pise, ako jo povpraša, posebno ko se je sama zanimala za delo pomožnih akcij. Nekega večera se je z ostalimi Američani udeležil sprejema v njeni hiši. Grofica mu je dala zaželjene informacije v neki majhni sobici, katero je uporabljala kot pisarno. Razen nekaj intimnih prijateljev in njegovih tovarišev, ni bil nihče drugi navzoč, ko je z njim govorila.
Kljub temu pa je naslednji dan prišel k njemu policist, prav ko je hotel sesti k kosilu in ga pozval, naj gre takoj z njim k zastopnikom čeke. Zelo je bil začuden, ko so mu uradniki predložili dobesedno poročilo njegovega razgovora z grofico. Mislil je, da je popolnoma zaupno govoril z njo. Zopet je sledilo ure trajajoče zasliševanje in do konca svojega bivanja v Rusiji je ostal zaznamovan. Ni mogel storiti niti koraka, ne da bi ga bil pri tem nadziral kak čekin agent. Nadaljnih neprijetnosti je bil obvarovan le radi tega, ker je odslej opravljal svojo nalogo zgolj mehanično in poslovno.
Iz tega vidimo, da se Sovjetska Rusija, kar se tiče opazovanja domačinov in tujcev, od prejšnjega režima ne more več ničesar naučiti. V G. P.U. so razen prejšnjih uradnikov »Ohrane« nastavljeni tudi novi uradniki, ki pripadajo najrazličnej-
šim rodovom in narodnostim. Pogoj za vse pa je članstvo komunistične stranke. Eksekutivna oblast je popolnoma v rokah predsednika Menšinskega, ki je po smrti Džeržinskega prevzel to mesto. Njemu podrejen je upravni svet, ki ga tvori dvanajst direktorjev. Podružnice so v vsakem mestu Rusije.
G.P.U. ima lastno armado, letala in plinske oddelke in je vedno pripravljen oditi na katerikoli kraj Rusije. Posadka Moskve je Menšinskemu prav tako na razpolago; pošta, telegraf in telefon so pod njegovim neposrednim nadzorstvom. Tisk pa je, kot je to bilo v carski Rusiji, pod strogo cenzuro.
Glavni stan GPU obsegavso Ljubljanko, četrt v Moskvi, kjer ima svoja lastna sodi šča in zapore. Slednji pa so le zbirališča za politične zločince, katere obsodijo na zapor ali deportacijo. Od tu jih pošljejo v razna središča severnih in vzhodnih pokrajin, kot sta na primer Murmansk in Tobolsk, kjer jih potem pošljejo v kon-čnoveljavni kraj izgona.
Mnogi izmed njih niso ničesar storili; le ena neprevidna beseda ali pa zaseben spor z uradnikom G. P. U. zadošča za aretacijo. Žrtev potem izgine v Sibirskih puščavah, kjer končajo mraz, bolezni in ne-
zadostna hrana njegovo življenje. Pravijo, da umre v politični ječi na Solovki, otoku v, Belem morju, vsako leto tri tisoč ujetnikov. Otok je zamrznjen osem mese-cev na leto. Teh številk pa ni mogoče kon trolirati, kajti G.P.U. ne vodi nikakega seznama o svojih žrtvah. Jasno je, da vlada, ki porablja toliko energije za nadzorstvo zasebnikov, ne more zanemariti vohunstva v drugih državah. Kajti potrebno je mnogo informacij za boj proti kapitalizmu. Naš komunist, delegat X., je imel priliko obiskati Lubjanko št. 2, kjer so nameščeni uradi za zunanje zadeve in pro-tivobunstvo. Vse tretje nadstropje je na razpolago izključno tem uradom, v katerih pregleduje kader štiridesetih Specialistov vse došle dokumente in jih prilaga raznim aktom.
K najzanimivejšim prostorom spada soba št. 161, kjer pregledujejo in urejujejo poročila zunanjih agentov, preden jih od-pošiljejo posebnim oddelkom, ki se bavijo z vojaškimi, mornariškimi, političnimi, finančnimi, zemljepisnimi in drugimi zadevami. Ti oddelki imajo potem še pododdelke. Vojaški oddelek je na primer razdeljen na dva oddelka. En oddelek se ba-vi z informacijami o armadah tujih držav, drugi oddelek pa obravnava poročila o vojnih dobavljalcih in arzenalih.
Dr. Z. Matlašič, Maribor:
Biblijska bolezen gobavost
POSTOPANJE Z BOLNIKI OD NAJSTAREJŠIH ČASOV DO DANES.
n.
Povzročitelj gobavosti je bil odkrit po Norvežanu Hansenu leta 1873. To je približno 2 in pol tisočink mm dolga palčica, ki je zelo sorodna bacilu sužice ter se od nje le težko razlikuje.
Lepra je bolezen, pri kateri bacili lahko preplavijo s časom vse dele telesa. Navadno se začne infekcija v nosu, kjer povzroči dolgotrajni tur ali čir. Je pa tudi mogoče, da se prične bolezen v drugem delu telesa. Pozneje se razširijo bacili navadno s krvnim obtokom po telesu, in tedaj nastanejo zloglasne »gobe«, to so neke vrste grče pod kožo, ki jih opazimo na udih ali tudi na obrazu. Ta oblika bolezni se imenuje grčasta (lepra tu* berosa) In je pogubnejša, ker je pri njej telo preplavljeno s silnimi množinami bacilov. Grče rastejo, se množe in razpadajo pozneje v ture, ki se končno z veliko izgubo živega tkiva in z brazgotinami zacelijo. V obrazu povzročijo čuden izraz lica, ki je nekoliko podoben levjemu in se zato imenuje iacles leo-nina, to je levje lice.
Druga lažja oblika bolezni je pegasta, brezčutna lepra. (Lepra maculo-anaesthetica). Pri njej je število bacilov v telesu neprimerno manjše ko pri grčasti, Radi tega je potek pri tej tudi eminentno kroničen, t. j. počasen. Tudi ni redko, da pride s časom do zastoja v poteku bolezni, ker prevlada odporna sila organizma, ki v zelo srečnih primerih bolezen lahko čisto premaga, kajpada, že poprej povzročena škoda se ne dd več popraviti. Značilno za to obliko je, da se prikažejo najprej na koži pege ali Izpuščaji; v njihovem obsegu postaja koža polagoma s sredine proti robu manj občutljiva in končno čišto brezčutna. Posebno težka komplikacija pa je, če se loti bolezen živcev, ki potem v obsegu, kjer so oboleli, ne morejo več izvrševati svo-
jega oživljajočega vpliva na one dele, ki jih morajo oskrbovati in ki radi onemoglosti počasi odmirajo. Tako strohnijo posamezne mišice in posledica je, da dobijo prizadeti udi stalno skrčeno obliko, ali pa strohni kar ves kos uda, ki s časoma odpade. To je okrnje-valna oblika, lepra mutilans. Prvotno pri njej je torej obolenje živcev, ne pa gniloba. Bolezen se lahko pojavi v kosteh, v očeh in drugod v telesu. Do tako hudih izrazov pa pride vendar le bolj redko. Sčasoma si pa pri istem bolniku lahko sledijo vse oblike bolezni, Pogosto bolezen po mnogoletnem hiranju zastane in se ne širi več dalje. Medtem nastala škoda je pa za bolnika usodna in nepopravljiva.
Bolezen je gotovo nalezljiva, pač pa so za infekcijo navadno potrebni zelo dolgotrajni in ozki stiki z bolnikom. Zato nastopa navadno tudi familiarno, odnosno pri osebah, ki žive v skupnem gospodinjstvu.
Bolniki izločajo bacile v izobilju na razne načine: iz razpadajočih grč, s kožnimi luskami (kot pri škrlatinki), s samim znojem, s Izpljunki in Iz nosa ter s finimi slinastimi kapljicami pri kašljanju in govorjenju.
Pri bolj dostopnih, inteligentnejših pacientih in pri razumni okolici, danes niso več potrebna tako drakonična sredstva v zaščito zdrave okolice, kot so gori opisana. Po norveškem zakonu z leta 1885. n. pr., zadostuje izpolnjevanje občehigienskih pravil ter posebna pažnja, da ima bolnik lastno sobo in celo opremo, ki se mora stalno desinficirati. Bolj stroge mere so potrebne le glede občevanja z zdravimi osebami in glede takih bolnikov, ki imajo odprte rane. Tu je treba seveda predvsem poskrbeti za to, da se čim-prej zacelijo. Znatni in zanesljivi zdravilni uspehi se pa pri gobavosti doslej še niso dosegli.
Razstava malih živali v Ljubljani
Druga velika razstava društva »Živalca«.
Druga velika razstava »Živalce« bo od 3. do 12. septembra t. 1. na velesejmu v Ljubljani v paviljonu J, takoj pri glavnem vhodu na desno.
Spored razstave je naslednji;
10. avgust: Priglasitev živali za razstavo po priloženi prijavni poli; 20. avgust; Odbor pošlje potrdila o sprejeti prijavi; 1. september (četrtek); Dovoz razstavnih živali in predmetov na razstavni prostor ter veterinarski pregled; 2. september (petek); Ocenjevanje in razdeljevanje nagrad (pokalov); 3. september (sobota); Svečana otvoritev razstave; 8. september (praznik); Ob 10. uri dopoldne žrebanje nagrad za pravilne odgovore na razpisana tekmovalna vprašanja v listu »Moj dom«; 13. september (torek); Odpošiljanje razstavnih živali in predmetov.
Odbor vabi vse članstvo in ljubitelje reje malih živali, da se udeleže razstave. Razstavljajo samo člani društva »Živalca«. Can lahko postane vsakdo, kdor plača na leto članarino 24 Din in 2 Din za člansko izkaznico s pravili.
Jesenska razstava »Živalce« bo nameščena v paviljonu J. in bo urejena po skupinah. Takoj pri vhodu bo književnost, poleg kužuhovina in izdelki iz usnja. Dalje bodo razstavljeni kunci in bobri »Nutrija«, psički, mačice, morski prašički in bele miši. Za tem bo oddelek za predmete in razne vrste krmil, dalje bodo kontrolna gnezda, napajalniki, umetne koklje, valilni aparati, orodje za ka-punjenje, tehtnice za jajca, stroji za mle-tev kosti, žične kletke za ptice, jasli in kletke za kunce, Škatlje za prenos ja-jec in izleglih piščet. Dalje bo poseben oddelek domačih In tuiih ptic, zatem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi itd.
Končni oddelek je namenjen kokošim, racam, gosem in puranom.
Razstavnina za perutnino in kunce zna ša 10 Din, za golobe, grlice itd. pa 5 Din od kletke ves čas razstave. Drugo po dogovoru. Društvo razpolaga samo s kletkami za perutnino, kunce in golobe. Za druge živali, kot ribice, ptice, bobre »Nutrija« itd. si morajo razstavljalci preskrbeti sami kletke, odnosno posode. Hrano in snaženje za časa razstave oskrbuje društvo. Prijavne pole naj pošljejo razstavljalci točno izpolnjene do 10. avgusta t. 1. zaradi pravočasnega vpisa v ve-lesejmski katalo-g. Na prepozno došle prijave se odbor ne bo oziral. Od prodaje živali obdrži društvo 10% od kupnine. Radi tega naj člani navedejo najnižjo prodajno ceno.
. Živali namenjene za razstavo naj pošlje članstvo v prostornih- zabojih, opremljene s točnimi podatki o njih vsebini. Bolne in za razstavo neprimerne živali bo veterinar zavrnil. Zaboje z razstavnimi predmeti in živalmi, je treba opremiti z označbo »Razstavno blago« in nasloviti pa: Velesejem, Ljubljana. Gorenjski kolodvor. Vsakemu razstavljalcu vrnemo brezplačno razstavljeno blago po železnici.
Grozen zločin.
V neki londonski ženski bolnišnici se je pripetil prejšnji teden grozen In krvav dogodek. V bolnišnici se je zdravila že dalj časa žena inženirja Lloyda. Bolehala je za strašno kožno- boleznijo in je bila operirana na licu. Ko jo je inženir obiskal, je bila vedno obvezana, tako da ni • videl njenega obraza. Prejšnji teden pa mu je zdravnik sporočil, da je žena ozdra vela. Na njenem obrazu so se še vedno poznale posledice hude bolezni. Ko je mož vstopil v bolniško sobo in zagledal svojo ženo s spačenim obrazom, ga je tako prevzelo, da je planil nanjo in ji z nožem Prerezal vrat.
Stanovanje (dve sobi in kuhinja)
oddam v najem mali, mirni stranki. — Zrinjskega trg 6.	2439
Predno vam bo kolo ukradeno
javite pri »KolozaščitU. Kralja Petra trg 6, tel. 2506	2347
Britje 2, striženje 4.
Samo pri »Franko«, Mlinska 8.	2364
Sprejmem gospo ali gospodično
v lepo svetlo sobico s hrano ali brez. Istotam se sprejme boljši delavec sostanovalec z zajuterkom ali s celo hrano In oskrbo, mesečno Din 500.-. Fran-kopamova ulica 23, pritličje. 2429
Sobo, prazno brez štedilnika
oddam s 1. septembrom samostojni boljši osebi, kuhanje ni dovoljeno. — Stritarjeva ulica 5 I.	2434
Sobo in kuhinjo,
v bližini Magdalene, takoj oddam dvem osebam. Pobreška cesta 21, Maribor.
2432
Lepo, solnčno dvosobno stanovanje
v centru, najraje v bližini parka išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi »Večemika«.	2436
Stanovanje dve sobi In kuhinjo
takoj oddam. Fochova. ulica 40.	2431
Novo kolo Din 980.-.
Novi okvirji za kolesa Din 350.-, na prodaj v Tattenbachovi ul. 1 I. 2430
(Trgovski lokal
20X3.70 m velik s 1. septembrom oddam v najem. Gosposka 5, ViceL 2437
Stanovanje oddam.
Betnavska cesta 39.
2433
Bučno olje
dobro in sveže priporoča J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja Maribor, Taborska ulica 7.	2435
I NOVO ! Aleksandrova cesta 19! (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks. suhor. I. marib. delavska pekarna.
2162
Sobo ih črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«.	3
Denarnice za kovani denar
v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2301
Učenca sprejmem
v manufakturno trgovino. Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 2378
Uprava „Jutra“ in »Večernika” ima veči°množino
makulaturnega papirja
zelo poceni na prodaj. hm Interesenti v okolici naj pošljejo pismena naročila!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.