PREDLOG Na podlagi 39. Slena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šižka na..... seji Zbora združenega dela dne...............in na . . . . seji Zbora krajevnih skupnosti dne..............sprejela ODLOK o prostorskih uredjtvenih pogojih za plansko celoto Š 9 — Medvode I. UVODNE DOLOČBE 1. Clen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 9 — Medvode, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem — LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu novembru 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 9 — Medvode dolo-čajo merila in pogoje za posege v prostor v območjih urejanja: ŠS9/1 Preska —del SS 9/2 Vaše ŠS 9/3 Goričane ŠS 9/4 Rakovnik ŠS 9/5 Sora — del ŠS 9/6 Dol ŠS 9/7 Svetje — del ŠS 9/1 Sora ŠP9/4 ŠP 9/6 Donit ŠM 9/1 Pokopališče Sora ŠT 9/1 Območje ŽG ŠR 9/3 ŠK* 9/1 ŠK9/2 ŠK 9/3 ŠK 9/4 ŠK 9/5 ŠK9/6 ŠK9/7 in v območju urejanja ŠR 9/2 Goričane, za katerega je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta po letu 1990. 3. člen Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opre-deljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti S 9 — Medvode so: S — površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti P — površine za proizvodnjo, skladišča in terminale R — parkovne, športne in rekreacijske površine M — površine za mestne javne službe in servise T — površine za promet K — pretežno kmetijske površine K* — pretežno kmetijske površine z rekreacijo. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vr-stah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 — območja za individualho stanovanjsko gradnjo 3 — območja osrednjih dejavnosti 4 — območja mešanih dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti in drobno gospodarstvo) 5 — območja za Solstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo 6 — območja za proizvodne dejavnosti 7 — območja za komunalne dejavnosti 8 — parkovna, športna in rekreacijska območja 9 — območja javnega zelenja, pokopališča, kmetijske površine. Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje ozna-ke: A — prostostoječa zazidava B — strnjena zazidava D — vaška jcdra E — hala, paviijon, večetažni objekt F — tehnološki objekti, silosi, cisterne. 5. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazorjena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrobnem kata-strskem načrtu v merilih M 1:5000 in M 1:2880 oziroma M 1:1000. 6. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88 in 27/88) in v skladu z usmeri-" tvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: — prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostor-skih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ob-čine na topografskem načrtu M 1:5000, — prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v M 1:5000, M 1:1000 in M 1:2880, — obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristoj-nih organov, organizacij oziroma skupnosti, — besedilo tega odloka. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI 1. MERILA IN POGOJIGLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR 7. aen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, razen za naslednje morfološke eno-ic: — v ŠS 9/1 Preska — del: 3 A/l, 3 A/2, 3 A/3 9/1, 9/2, 9/3, 9/4 — v ŠS 9/2 Vaše: 9/1, 9/2, 9/3,9/4,9/5 — v ŠS 9/3 Goričane: 2 A/l, 3 A/l — v ŠS 9/5 Sora — del: 3 A/I, 3 A/2, 4 A/l, 2 B/l 2 B/2, 2 B/3, 9/1 — v ŠP 9/1 Sora: 6 E/l in 9/1 — v ŠP 9/4: 6 E/l — v ŠP 9/6 Donit: 4 A/l, 4 A/2, 8/2, 6 E/l — v ŠM 9/1 Pokopališče Sora: 9/1 — v ŠR 9/3 v morfoloških enotah 2 A/l in 8/1 — v ŠK* 9/1 in razen za območje urejanja ŠR 9/2 Goričane, kjer veljajo posebna merila in pogoji. V navedenih morfoloških enotah veljajo glede vrste posegov v pro-stor posebnamerila in pogoji določeni z 42., 44., 45., 47., 51., 53., 54., 56. in 57. členom tega odloka. OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 8. člen V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljcni naslednji posegi: — dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave, — gradnja objektov osnovne oskrbe, — gradnja objektov storitvenih dejavnosti, — gradnja objektov za potrebe osnovnega zdravstva, šolstva ter otro-škega varstva, — gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupno-sti, družbenih organizacij in društev, — gradnja objektov za drobno gospodarstvo, — dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave stanovanjskih objektov, — gradnja gospodarskih objektov in hlevov, — urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, — postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stano-vanjskih hiš, kot so npr. garažc, vrtnc utc, nadstrcšnice, ograjc ipd., — postavitev kioskov, večjih reklamnih znamcnj, turističnih oznak in spominskih obeležij, — rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nado-mestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, — vodnogospodarske ureditve, — spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, promeia in i\cz., gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Dopolrlilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovolje-ne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40 % pozidane v pri-merjavi s 60 % nepozidane parcelne površine. Gradnja gospodarskih poslopij za potrcbc kmctovalcev jc dovoljcna na zemljiščih, ki so dovolj velika, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo. V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi \z 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Samoupravna inte-resna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljublja-na. OBMOČJA ZA OSREDNJE DEJAVNOSTI 9. člen V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja poslovnih objektov (pisame, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.), — gradnja prodajnih lokalov za osnovno oskrbo in specializirano tr-govino, — gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo, — gradnja objektov družbenih dejavnosti, — gradnja objektov in naprav za potreb delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev, — rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nado-mestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, — gradnja objektov za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za množično rekreacijo in so stalno uporabljani, — gradnja parkirnih in garažnih objekiov, — gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dostopnih ramp in ureditev utrjenih površin, — postavitev kioskov, večjih reklaranih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, — urejanje odprtih površin, kot so zelenice, peSpoti in ploščadi ta po-stavitev mikrourbane opreme, — spremembe namembnosti in dejavnosti za poircbe osrednjih dejav-nosti, — gradnja objektov in naprav za poirebe komunale, promeia in zvez, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. OBMOČJA MEŠANIH DEJAVNOSTI 10. člen V morfoloških enotah z oznako 4 so dovoljeni enaki posegi in pod enakimi pogoji kot so navedeni v 8. in 9. členu tega odloka. OBMOČJA ZA ŠOLSTVO, INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 11. Llen V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: — funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih objektov, — rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrže-valna dela, — gradnja objektov za šport in rekreacijo, — postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču, kot so nadstrešnice in zaščitne ograje, — postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj in spominskih obele-Sj — urejanje odprtih površin kot so zelenice, športna igrišča, pešpoti in ploščadi, — sprememba dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe družbenih dejavnosti, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dovolje- ne, ie je zadostna vclikost zemljišf in so izpolnjene svetlobnotehnične zahteve. OBMOČJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTl 12. člen V morfoloških enotah z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti, — nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov, — adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše teh-nologije, — postavitev nadstrešnic in zaščitnih ograj, — postavitev večjih reklamnih znamenj in spominskih obeležij, — spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje, — urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi — gradnja parkirnih mest, — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Pred posegom v prostor, ki se nanaša na uvedbo nove ali spre-membo obstoječe tehnologije je pred izdelavo lokacijske dokumen-tacije investitor dolžan: — pridobiti celostno prostorsko zasnovo območja in oceno onesnaže-vanja za obstoječo proizvcxlnjo ter sanirati vire onesnaževanja, — pridobiti izvedeniška mnenja glede čistosti predvidene proizvodnje dejavnosti (celostna ocena proizvodnje, onesnaževanje zraka, vars-tva pred hrupom, varstvo voda, odstranjevanje komunalnih in po-sebnih odpadkov in požarnovarnostna ocena). Sprememba dejavnosti je možna kot dopolnitev pretežne namemb-nosti območja pod pogoji iz drugega odstavka tega člena. Razmerje deležev med pozidanimi, manipulacijsko prometnimi in zelenimi površinami mora praviloma znašati 4:3:3. OBMOČJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI 13. člen V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja objektov za komunalne in energetske dejavnosti, — postavitev pomožnih objektov, nadstrešnic in zaščitnih ograj, — urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in parkirna mesta, — sprememba dejavnosti za potrebe komunalnih in energetskih dejav-nosti, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. PARKOVNA, ŠPORTNA IN REKREACIJSKA OBMOČJA 14. člen V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo, — gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športnorekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lo-kali ipd.), — urejanje večjih zelenih površin z mikrourbano opremo, — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in tu-rističnih oznak, — gradnja objcktov in naprav za poircbc koiminalc, piomcla in /\c/, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS, — vodnogospodarske ureditve. OBMOČJA JAVNEGA ZELENJA 15. člen V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: — urejanje večjih zelenih površin, — postavitev mikrourbane opreme, — urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, — urejanje prometnega zelenja, — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in tu-rističnih oznak, — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, — vodnogospodarske ureditve, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. PROMETNE POVRŠINE 16. člen V območjih z oznako ŠT, namenjenih terminalom in prometnim po-vršinam so dovoljeni samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo. V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrže-valna dela. Ob soglasju upravljalca ceste je izjcmoma v varovalncm pasu dovo-ljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstojcčih objck-tov in naprav, če so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi, če je predvidena dejavnost v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stop-nje onesnaženosti zraka ter če ne predstavlja nevarnost za varovana ob-močja virov pitne vode in lokalnih vodnih virov v Ljubljani. Izjerana graditev v rezervatih prometnic je dovoljena, če se ugotovi, da ne bo onemogočala predvidene graditve. Dovoljenje izda pristojni upravni organ v soglasju s predlagateljem rezervata. V rezervatu železnice je dovoljeno graditi objekte in postavljati na-prave le v soglasju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. V rezervatih obstoječih in predvidenih železniških tirnih objektov in naprav praviloraa ni dovoljena gradnja novih objektov, prizidav in nadzidav. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in ostali posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. Izjemna graditev je dovoljena le v so-glasju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. KMETIJSKE POVRŠINE 17. člen V območjih z oznako ŠK, ki so namenjene kmetijski proizvodnji, so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejav-nosti, — funkcionalne dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stano-vanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem, — gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotra-jani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nado-mestni objekt, — postavitev pomožnih objektov in ograj -ia funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovolje-njem, — postavitev spominskih obeležij, reklarnnih znamenj in turističnih oznak, — postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste, — postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), — vodnogospodarske ureditve, — melioracije zemljišč, — izkoriščanje mineralnih surovin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstaja istovrstno črpališče: v lokacijskem dovoljenju se predpiše rok črpanja in način sanacije zemljišča, — spremembe namembnosti v z dovoljenjem zgrajenih stanovanjskih in gospodarskih 6bjektov za kmetijsko dejavnost, — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvcz, — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. 18. člen V območjih ŠK*, ki so namenjena poleg kmetijske proizvodnje tudi rekreaciji, so dovoljeni vsi posegi iz 17. člena tega odloka. Na zemlji-ščih, ki niso opredeljena kot 1. območje kmetijskih površin, pa so do-voljeni še naslednji posegi: — gradnja ali ureditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, — gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekrea-cijske dejavnosti v območju s tcm, da ni okrnjcna osnovna na-membnost območja, — sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe rekreaci-je, gostinstva in turizma. VODNE POVRSlNE 19. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo po-plav. V 20 m šiiokem pasu ob vseh večjih vodotokih so posegi dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Hudourniške vode, ki potekajo na zazidalno območje, je potrebno v samem naselju speljati v naravni vodotok, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za nizvodne lastnike 02. uporabnike prostora. V potencialnem obraočju hidroenergetskega sistema na Savi ni do-voljena gradnja objektov in naprav razen postavitev naprav za potrebe raziskovalne in šludijske obveznosti ter gradnje objekiov in naprav za potrebe SLO in DS. ZAČASNI OBJEKTI 1N KIOSKI 20. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in proslavam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Začasni objekti sezonskega turi-stičnega značaja morajo bili priključeni na vodovodno in kanalizacij-sko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 21. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS je dovoljena v vseh območjib urejanja v planski celoti. Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanj-ske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premože-nja. VARSTVO PRED POŽARI 22. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni ra-•zdalji, postavljeni morajo biti ob zunanji strani intervencijskih poti, za-gotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLKOVANJA NOVOGRA-DENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 23. Llen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor veljajo za vsa obravnavana območja v planski celoti, razen za naslednje morfološke enote: — v ŠS 9/1 Preska — del — v ŠS 9/2 — v SS 9/3 Goričane — v ŠS 9/5 Sora — del — v ŠS 9/6 Dol — v ŠS 9/7 Svetje — del: — v SP 9/1 Sora — v SP 9/4 — v ŠP 9/6 Donit — v §R 9/3 : 2 D/l, 9/3 : 2 D/l : 2 D/l in 3 A/l 2 D/l, 2 D/2 in 4 A/l :2D/1 2D/1 : 6E/1 :6E/1 : 6/E/l in 6 F/l :8/l V navedenih morfoloških enotah veljajo glede oblikovanja objektov in drugih posegov v prostor Dosebna merila in pogoji določeni z 42., 44., 45., 47., 48., 49., 51., 52. in 53. členom. 24. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno iden- titeto in homogenost območja in se prilag_ajati okoliškim objektom in ureditvam po: — zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, — odmiku od sosednjih objektov, — sestavi osnovnih stavbnih mas, — višini in gradbcni črti, — naklonu streh in smereh slemen, — razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, — merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, — barvi in teksturi streh in fasad, — načinu ureditve odprtega prostora, — načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. 25. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohranjati: — krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, — značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski raz-gledi), — naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji prerašče-ni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), — krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjanje obrežnih dre-ves). Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materi-ali. 26. člcn V območjih brez izrazitne gradbene čne obstoječih objektov in enot-nega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta: — vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pcšce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvidcno za rekonstrukcijo, — vsaj toliko od objekta na soscdnji parceli kot določa svctlobnoteh-nična ocena ali študija osvctlitvc, — vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje pose-sti. 27. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: — kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različ-nost novega objekta od programsko enotnega okolja, — kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dorainanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 28. člen Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega promeia, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja mora biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo ra-zmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKOSTl GRAOBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMUIŠČ 29. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati: — namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in dru-ge omejitve rabe zemljišJ, — urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenjc), — sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolicc, osončenje v odno su do gostote zazidave, prezračevanje — prosie površine, interven-cijske poti). 4. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 30. člen Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: — naravne spomenike in deduSčino z oznako N — arheološke spomenike in dediščino z oznakami: A 2 (druga stopnja varstvenega režima) A 3 (uetja stopnja varstvenega režima) — kultumo dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti s historičnim pomenom, gradovi) — etnološke spomenike in dediščina z oznakami: E 1 (posamični objekt — spomenik) E 2 (posaniični objekti — dediščina) E 3 (omejitev širjenja naselij) — zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S. 31. Clen' Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razgla-šeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziro ma so v fazi razglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 32. člen Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine mora-jo posegi zagotavijati ohranitev njihove izvirnosti, preprečevati spre-membe njihove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrže-vanje. Ti objekti so navedeni v poglavju Posebna in dodatna merila in pogoji in se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 9/1 Preska — del (člen 42) ŠS 9/2 Vaše (Llen 44) ŠS 9/3 Goričane (člen 45) ŠS 9/4 Rakovnik (člen 46) ŠS 9/5 Sora — del (člen 47) SS 9/6 Dol (člen 48) ŠS 9/7 Svetje — del (člen 49) ŠP 9/1 Sora (člen 51) ŠP 9/6 Donit (člen 53) §R 9/3 (člen 56) ŠK* 9/l-(člen57) ŠK 9/2 (člen 58) ŠK 9/3 (člen 59) ŠK 9/4 (člen 59) ŠK 9/5 (člen 60) ŠK 9/6 (Llen 61) 5. MERILA IN POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA 33. Llen Gradnja objektov in naprav za potrebe prometa in zvez je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji gle-de prometncga urejanja pa vcljajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 9/2 Vaše (člen 44) ŠS 9/3 Goričane (člen 45) ŠS 9/4 Rakovnik (člen 46) ŠP 9/4 (člen 52) SM 9/1 Pokopališče Sora (člen 54) 34. člen Skupne šinne varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora nasled-nje: — 60 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani promet s kolesar-skima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški pronict izven vozišča, — 20 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste s hodnikom za pe-šce, — 15 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste s hodnikom za pe-šce, — 10 m varovalni pas ceste za lokalne dostope, intervencijske dovoze in ločene kolesarske steze, — 8 m varovalni pas ceste /a dostopne ceste. Skupna žirina rezervata obstoječe gorenjske železnice je 40 m. 35. člcn Skupne širine rezervaiov za ceste so glede na kategorizacijo in število voznih pasov naslednje: ' — 30 m rezervat za načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorni promct s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce ter postajališči za mestni potniški promet izven vozišč, — 20 m rezervati za načrtovane zbirne stanovanjske in povezovalne lokalne ceste za mešani motorni promet z dvema voznima pasovo-ma, s kolesarskima stezama in hodnikoraa za pešce, — 15 m rezervati za načrtovane in dostopne stanovanjske ceste, pove-zovalne in lokalne dvopasovne ceste s hodniki za pešce, — 7 m rezervati za načrtovane dostopne stanovanjske ceste. Skupna širina rezervata za hitro železnico je 100 m. 36. eien Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcera ceste. DvoriSča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMIINALNECA UREJANJA 37. člen Gradnja objektov in naprav za poirebe koraunale, energetike in tele-komunikacij je dovoljena v vseh območjih urcjanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja pa veljajo v naslednjih območjih urejanja: SS 9/1 Preska — del (člen 42) ŠS 9/2 Vaše (člen 44) ŠS 9/3 Goričane (člen 45) SS 9/4 Rakovnik (člen 46) ŠS 9/5 Sora — del (člen 47) ŠS 9/6 Dol (člen 48) ŠS 9/7 Svetje — del (člen 49) ŠP 9/1 Sora (člen 51) ŠP 9/4 (člen 52) ŠP 9/6 Donit (člen 53) ŠR 9/3 (člen 56) 38. čien V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nad-zidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdr-ževalna dela. 39. člen Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. 40. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunal-no energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovodno omrežje ali toplovodno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov mo-rajo biti medsebojno usklajeni. Kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti do izgradnje javnega kanalizacijskcga omrežja priključiti na greznico, če skupne potrebe območja ne presegao 50 ekvivalentnih enot, sicer je potrebno zgraditi lastno čistilno napravo z mehanskim in biološkim čiščenjem. Tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnelljivc, strupcnc ali agre-sivne snovi morajo biti speljane v posebno kanalizacijsko omrežje z ncvtralizacijskimi oziroma septičnimi jamami. Vse urbanizirane površine morajo imeti odtok mctcorne vodc. Čiste meteorne vode je možno ponikati, če pa sestav terena tega ne dovolju-je, jih je potrebno speljati v posebno meteomo kanalizacijo. Fekalna in meteorna kanalizacija morata praviloma biti ločeni. V območjih varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani in lokalnih vodnih virov mora biti grajena vodotesna javna in interna kanalizacija. Meteorne vode z utrjenih površin morajo biti praviloma speljane v lo-čeno kanalizacijsko omrežje ali preko maščobnika v ponikovalnico. Vodovodno omrcžje Priključitev objektov na vodovodno omrežjc je pogojcna z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje ozftoma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. V območju urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in na-prave nc zagotavljajo zadostnih količin požarne vodc, jc potrebno ure-diti ustrezne požarne bazene oz. zagotoviti dostope k površinskim vo-dotokom. Javna razsvetljava Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih ce-stah in ulicah potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Kabelsko razdelilni sistem — KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signa-la je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sisteniom. PTT omrežje Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je po-trebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s te-lefonsko centralo, Medvode. Elektriino omrežje V primeru porasta porabe električne energije na posameznem obmo-čju je potrebna postavitev novih transformatorskih postaj z visokona-petostnimi priključki. 7. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA OKOUA 41. člen Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa obmo-čja urcjanja v planski cdoii. Dodatna mcrila in pogoji glcde varovanja pa veljajo v naslednjih območjih urejanja: SS 9/1 Preska, del (člen 42) ŠS 9/2 Vaše (člen 44) ŠS 9/3 Goričane (člen 45) ŠS 9/4 Radkovnik (člen 46) ŠS 9/5 Sora — del (člen 471) ŠS 9/6 Dol (člen 48) ŠS 9/7 Svetje — del (člen 49) ŠP 9/1 Sora (člen 51) ŠP 9/4 (člen 52) ŠP 9/6 Donit (člen 53) SM 9/1 Pokopališče Sora (člen 54) ŠR 9/3 (člen 56) ŠK 9/2 (člen 58) SK 9/4 (člen 59) ŠK 9/7 (člen 62) Gradnja novih objektov in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih mo-tenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. Varstvo zraka Za varstvo zraka je potrebno: — meriti emisije posameznega vira onesnaževanja, ugotavljati stopnjo in vrsto onesnaženosti zraka in izvesti sanaciio do mejnih emisijskih koncentracij in ustrezno ukrepati. — urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetadjo za boljši lokalni pretok zraka, — v območjih, kjer je načnovana izgradnja plinovodnega ali toplo-vodnega encrgetskega sistema, se morajo ob izgradnji nanj priklju-čiti vsi stanovanjski in proizvodni objekti, — upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaževanjem. Varstvo pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno: — meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni, — zmanjšati prekomemi hrup pri izvoru, — izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev proti-hrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken), — upoštevati normativne določbe. Varstvo vodnih virov Za varstvo voda je DOtrebno: — sanirati ali odpraviti vire onesnaženja, — upoštevati normativne določbe za zašžito pred onesnaženjem povr-šinskih voda. Za posege v varstvenih obmoijih virov pitne vode v Ljubljani in lo-kalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode in odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljublja-ni in ukrepih za zavarovanje voda. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih in jih odvažati na deponije komunalnih odpadkov. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati: — da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, — da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcio-nalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa je lahko odjemno mesto na javni površini, — da tnora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nadstrešni-co na utrjeni površini. Posebni odpadki se smejo varno skladiščiti na tovaniiških dvoriščih in dvoriščnih obrtnih delavnic do končne dispozicije na deponiji poseb-nih odpadkov. III. POSEBNAIN DODATNA MERILA IN POGOJl 42. člen V območju urejanja ŠS 9/1 Preska — del veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološke enole 3 A/l, 3 A/2 in 3 A/3 V območjih so dovoljeni naslednji poscgi: • dozidave in nadzidave obstoječih objektov • adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, • postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spo-minskih obeležij, • urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi. — morfološki enoti 9/1 in 9/2 Območji med individualno stanovanjsko zazidavo in tovarno CO-LOR oziroma pokopališčem v Preski je potrebno intenzivno ozeleniti z visoko vegetacijo. V območjih je dovoljeno le urejanje zelenih površin \n postavitev ur-bane opreme prostora. — morfološka enota 9/3 V območju pokopališča v Preski so dovoljeni naslednji posegi: • razširitev obstoječega pokopališča na severozahodno stran, • gradnja nove mrliške vežice in ograjnega zidu, • hortikulturno urejanje in zasaditve, • ureditev parkirnih površin. — morfološka enota 9/4 Zeiena površina ob gasilskem domu mora ostati namenjena kmetij-ski rabi. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor — morfološka enota 2 D/l Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni obli-kovni idemiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: • legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo, • funkcionalnem zaporedju objektov na parceli, • velikosti objektov, ki naj bo sorazmcrna obstojcči zazidavi, • ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidavc, • smereh slemen, materialih in barvi kritin tcr naklonu strch, • merilu in razporeditvi stavbnih odprtin. — morfoložka enota 9/3 Višina zidane ograje mora znašati pravilom 1,80 m. Mrliška vežica mora biti max. dim. 16,00 x 5,00 m (± 1,0 m), streha mora biti simetrična dvokapnica, sleme mora potekati po vzdolžni stra-ni objekta, naklon strešine mora znašati od 30° — 40°, kritina mora bi-ti temna. Cestni dostop do objekta mora biti s Škofjeloške ceste. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanj anaravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • štiri dvoredno zasajene lipe v jugozahodni smeri od cerkve v Preski, • lipa ob kapelici pod cerkvijo v Preski; — kulturna dediščina umetnostnega pomena • zidana kapela zaprtega tipa ob ograji župnišča v Preski, • zidana kapela Matere Božje na križišču Škofjeloške ceste in cesie proti cerkvi v Preski, • Hafnerjeva kapela v Preski ob cesti v Bonovec pred križiščem z Bi-zantovo, • zidani križ na cestni škarpi nasproti hiš Preška ccsta št. 2 in št. 4, • lesen križ z zaslonjalom na drevesu ob poti na Čercnu; — etnološka dediščina' • baročna kašča ob objektu Kurirska ulica št. 4; — zgodovinski spomeniki in dediščina iz obdobja NOV • doprsni kip narodnega heroja Franca Bukovca-ježovnika v avli osnovne šole v Preski. d) Komunalno urejanje Dopolniti je poirebno manjkajoče sekundarno kanalizacijsko omre-žje. Ob izgradnji vodovodncga sistcma Svctje-Medvode je potrebno izve-sti prevezavo povezovalnega vodovoda tako, da se s tem opusti lokalni vodni zajetji Preska in Vaše. Dopolniti je potrebno tudi sekundarno vodovodno omrežje. Zgraditi je potrebno novo trafo postajo z visoko in nkko napetostni- mi zemeljskimi vodi. e) Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. 43. člcn V dclu območja urcjanja ŠS 9/1 vcljajo določila Odloka o sprejelju zazidalnega načrla za zazidalni otok McS 7 Preska (Ur. list SRS, št. 4/75); Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok McR 2 — Preska (Uradni list SRS, št. 10/72) in Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 9/1 — del Preska (MeS 7-3), (Uradni list SRS, šl. 47/87). 44. člen V območju urejanja ŠS 9/2 Vaše veljajo naslednja posebna in dodat-na merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološke enole 9/1, 9/2, 9/3, 9/4, 9/5 Območja so trajno zaščitene kmetijske površine I. kategorije. Posegi v prostor so dovoljeni pod pogoji iz 18. člena tega odloka. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor — morfološka enota 2 U/l Za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v vaškem jedru velja-jo določila prvega odstavka točke b) 42. člena tega odloka. c) Varstvo naravne in kultume dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — kulturna ediščina umetnostnega pomena • zidana kapela Brezmadežne Matere Božje nasproti hiše Vaše Št. 8, d) Prometno urejanje Po vzhodni in južni meji morfološke enote 2 A/4 je deloma po ob-stoječi cesti predvidena nova trasa krožne zbirne stanovanjske ceste. Po meji raed morfološkima enotama 2 A/2 in 2 A/3 oz. 9/5 je pre-dvidena nova trasa dostopne slanovanjske ceste. e) Komunalno urejanje V območju urejanja ŠS 9/2 Vaše veljajo glede koraunalnega ureja-nja določila točke d) 42. člena tega odloka. 0 Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. 45. člen V območju urejanja ŠS 9/3 Goričane veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka enota 2 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: • rekonstrukcija, adaptacije ter rušitve obstoječih objektov, • urejanje odprtih površin in obrežja Sore, • postavitev zaščitnih in vrtnih ograj, • postavitev urbane opreme okolja, • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objcktov v skladu z določili 41. člena tega odloka. — morfološka enola 3 A/l V območju so dovoljeni naslednj posegi: • gradnja lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovini, • gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo, • gradnja objektov za potrebe delovanja družbenopolitičnih organi-zacij, družbenih organizacij in društev, • gradnja parkirnih in garažnih objektov, • gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in dostopnih ramp, • postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spo minskih obeležij, • urejanje odprtih površin, kot so zelenice in ploščadi, • sprememba namembnosti in dejavnosti za potrebe osrednjih dejav-nosti, če ne povzročajo motenj v okolju. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov — morfološki enoli 2 D/l in 3 A/l Za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v.vaškem jedru in v morfološki enoti 3 A/l veljajo določila 1. odstavka točke b) 42. člena tcga odloka. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo, izviri, podtalnico, mo-čvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih; — arheološka dediščina • arheološko območje s prazgodovinskimi in srednjeveškimi ostanki v Goričanah; — kulturna dediščina umetnostnega namena " • lesen križ pred mostom čez soro v Goričanah; — etnološka dediščina • širše območje gradu Goričane; — zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča v spomin šestim ustreljenim aktivistom in talcem na hiši Goričane št. 19. d) Prometno urejanje V morfoloških enotah z oznakami 2 A/l. 2 A/2, 2 A/3 in 9/1 so do posameznih parcel izjemoma dovoljeni dostopi preko pogreznjenega robnika z lokalne ceste Medvode-Škofja Loka. e) Komunalno urejanje V območju urejanja ŠS 9/3 Goričane veljajo glede komunalnega urcjanja določila točke d) 42. člena tega odloka. f) Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. Območje leži delno v ožjem varstvenem pasu lokalnih vodnih virov. Zajetje za gradom, kjer velja strogi režim varovanja. 46. člen V območju urejanja ŠS 9/4 Rakovnik veljajo naslednja ppsebna in dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino. — naravna dediščina • lipa ob hiši Rakovnik št. 18; — kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ v Zg. Rakovniku ob hiši št. 18, • lesen križ v središču Rakovnika; — etnološka dediščina • značilna kajžarska bajta z lesenim bivalnim in zidanim gospodar-skim delom, Rakovnik št. 11. b) Prometno urejanje Uveden je nov 15 m rezervat za povezovalno cesto med Zg. Goriča-narai in Zg. Rakovnikom. Predvidena je dvopasovna cesta z enostran-skim hodnikom za pešce. c) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi povezovalni kanal za odpadno vodo in sekundarno kanalizacijsko omrežje. Zgraditi je potrebno tudi napajalni vodovod in sekundarno omrežje za potrebe požarne in sanitarne vode tcr novo trafo postajo z visoko in nizkonapetostnimi zemeljskimi vodi. d) varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. 47. člen V območju urejanja ŠS 9/5 Sora veljajo naslednja posebna in dodat-na merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka enola 3 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: • manjše funkcionalne dopolnitve in tekoča vzdrževalna dela na objektih, • urejanje površin kot so vrtovi, zelenice in ploščadi, • postavitev nabožnih znamenj in spominskih obeležij. — morfološka enota 3 A/2 K obstoječemu kulturnemu domu je dovoljena dozidava objekta. Prizidek mora biti enake višine ali nižji od osnovnega objekta, streha prizidka pa oblikovno in v izvedbi enaka obstoječi. — morfološka enota 4 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja individualnih stanovanjskih objcktov skupno z objekti za drobno gospodarstvo, • urejanje odprtih površin kot so zelenice in peš poti • postavljanje vrtnih in zaščitnih ograj ter nadstreškov • postavljanje večjih reklamnih znamenj in spominskih obeležij. Gradnja objektov za drobno gospodarstvo je dovoljena če dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju. Posamezne skupine objektov morajo imeti zagotovljeno skupno manipulacijsko površino in dostop z načrtovane ceste pod hribom. — morfološke enote 2 B/l, 2 B/2, in 2 B/3 V območjih veljajo določila 9. člena tega odloka pod pogojem, da je parcelacija v teh morfoloških enotah usklajena z začrtanim internim cestnim omrežjem. Povprečna velikost gradbenih parcel s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem mora biti 400—600 m2. Zasnova mora upoštevati nizovni zazidalni sistem. — morfološka enota 9/1 Zelene členitvene površine naselja so namenjene osnovni gospodar-ski rabi in predstavljajo rezervat za postavitev objektov družbenih de-javnosti v krajevni skupnosti. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okolje — morfolo&i enoti 2 D/l in 2 D/2 Za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v vaškem jedru velja-jo določila prvega odstavka točke b) 42. člena tega odloka. — morfološka enota 4 A/l Zazidalna zasnova mora upoStevati zgoščeni zazidalni sistem. Pov-prečna velikost gradbenih parcel s stavbnim zemljiščem mora biti pravi-loma 1000 m*. Gradbena linija mora biti ob lokalni cesti Medvode-Škofja Loka enotna in mora sovpadati z njenim varovalnim pasom. Dimenzija stanovanjskih objektov tnorajo biti 10 m x 14 m (-2m); višinski gabarit mora biti v posameznih območjih max P + 1 + M; na-klon strehe mora biti 30—40 °, kritina mora biti enotna za vse objekte. Dimenzije objektov za drobno gospodarstvo morajo biti 10 m x 15 m (4- 2m); objekti morajo biti pritlični; naklon strehe, vrsta kritine in smer slemena morajo biti enaki kot pri stanovanjskem objektu. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kultume dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • izgonski potok Ločnica; — kulturna dediščina umetnostnega pomena • kapela Kristusa Kralja ob cesti k cerkvi v Sori, • zidana kapela v središču Sore, • nMojzesovo znamenje,, ob poti na pokopališče v Sori, • samostan Karmeličank s kapelo sv. Jožefa v Sori, — etnološka dediščina • osrednji del naselja Sora; — zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča vzidana na pročelju Gasilskega doma, • spominska plošča vgrajena na Domu družbenih organizacij v Sori, • doprsni kip Avgusta Barleta-Ambroža, vgrajenega na fasadi osnov-ne šole. d) Komunalno urejanje V območju urejanja veljajo glede komunalnega urejanja določila točke c) 46. člena tega odloka. e) Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v morfo loški enoti 4 A/l, kjer velja IV. stopnja. 48. člen V območju urejanja ŠS 9/6 Dol vcljajo naslednja posebna in dodat-na merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okol.je — morfološka enota 2 D/l Za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v vaškem jedru velja-jo določila 1. odstavka točke b) 42. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ v Zg. Dolu; — etnološka dediščina • osrednji del naselja Dol. c) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundamo kanalizacij-sko omrežje in lokalno Cistilno napravo. Urediti je potrebno hidrantno omrežje in zgraditi novo trafo postajo s priključnim daljnovodom. d) Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. 49. člen V območju urejanja ŠS 9/7 Svetje veljajo naslednja posebna in do-datna merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov — morfološka enota 2 D/l Za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v vaškem jedru velja-jo določila 1. odstavka točke b) 42. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kultume dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • trije divji kostanji na vrtu gostilne Na klancu; — kulturna dediščina umetnostnega pomena • zidana kapela pred hišo Svetje št. 58, • zidana kapela pred osnovno šolo v Medvodah, • lesen križ ob koncu vrta Svetje št. 58. c) Komunalno urejanje V območju ŠS 9/7 Svetje je potrebno zgraditi sekundarno kanaliza-cijsko omrežje zaradi razširitve vodovodnega črpališfa Svetje, sanirati obstoječe vodovodno omrežje, povečati obstoječo trafo postajo s prik-ljučnim daljnovodom in zgraditi primarno ter sekundamo plinovodno omrežje. d) Varstvo okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. Območje leži deloma v II. varstveni coni virov pitne vode v Ljublja-ni, — vodovod Svetje, kjer velja strogi režim varovanja. Ob izgradnji plinovodnega omrežja je nanj potrebno priključtti vse energetske porabnike. 50. člen V delu območja ŠS 9/7 Svetje veljajo določila: — Odloka o sprejetju zazidalnega načrta — trikotno zemljišče Medvo-de (Glasnik. št. 27/66), — Odloka o sprejetju zazidalnega načrta na srednji terasi območja Svetje v Medvodah (Glasnik, št. 26/66), — Odloka o spreietju spremembe zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 13 (Ur. list SRS, št. 32/74), — Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 14 (Ur. list SRS, št. 20/76), — Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 14 (Ur. list SRS, št. 15/80). — Dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje (Ur. list SRS, št. 31/84). 51.člen V območju urejanja ŠP 9/1 Sora veljajo naslednja posebna in dodat-na^merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološki enoti 6 E/l in 9/1 V območju veljajo glede vrste posegov v prostor določila 13. in 16. člena tega odloka pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in Savske elektrarne, HE Medvode. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov — morfološka enota 6 E/l Horizontalni in vertikalni gabarit novih objektov mora biti prilago-jen tehnološkemu procesu in optimalni izrabi razpoložljivega prostora. Ploskovno oblikovanje fasade večjih dimenzij morajo biti prekinjene s stopnišči, odprtinami in vertikalnimi pasovi. S svetlimi barvnimi toni fasade mora biti doseženo optimalno stapljanje z okolico. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za reko Savo z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi. d) Komunalno urejanje Vse tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno ka-nalizacijsko omrežje biološko in kemično očistiti. Eventualne potrebe po tehnološki vodi morajo biti zagotovljene iz Iastnega vira. Povečati je potrebno zmogljivost hidrantnega omrežja in zgraditi novo trafo posta-jo s priključnim daljnovodorn. e) Varstvo okolja V območju velja V. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v morfolo- ' ški enoti 6 E/l 1, kjer velja VI. stopnja. 52. člen V območju urejanja ŠP 9/4 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov — morfološka enota 6 E/l V območju veljajo glede oblikovanja novogradenj določila točke b) 51. člena tega odloka. b) Prometno urejanje V območju je potrebno zagotoviti zadostno število parkimih mest in izvesti prometno varen priključek na lokalno cesto Medvode—Škofja Loka. c) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi povezovalni kanal Goričane-Sora. Tehnološke vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje biološko in kemično očiščene. Zgraditi je potrebno nov napa-jalni vodovod in dopolniti sekundarno omrežje za potrebe požarne vo-de. Za eventualne tehnološke vode je potrebno predvideti zaprt tehno-loški sistem. Zgraditi je potrebno tudi novo trafo postajo s priključnim daljnovodom. d) Varstvo okolja V morfološki enoti 6 E/l velja IV. stopnja dovoljene ravni hrupa. Za skladišče surovin je potrebno izvesti protipožamo zaščito in sistem posebne kanalizacije z nevtralizacijskim bazenom oziroma septično ja-mo tako, da se prepreči eventuelno pronicanje nevarnih tekočin v Ua. 53. člen V območju urejanja ŠP 9/6 Donit veljajo naslednja posebna in do-datna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfoioška enota 4 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: — rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrže-valna dela, — postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih objek-tov kot so garaže, vrtne ute, nadstrešnice in ograje, — urejanje odprtih površin kot so zelenice in peš poti, — postavitev kioskov, turističnih oznak, reklamnih znamenj in spo-minskih obeležij, — spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju. — morfološka enota 4 A/2 V območju so dovoljeni naslednji posegi: — dozidava objekta zdravstvenega doma za največ 50 % velikosti tlo-risa obstoječega objekta, — adaptacije in tekoče vzdrževanje obstoječega objekta, — urejanje odprtih površin kot so zelenice in pešpoti, — postavitev kioskov in spominskih obeležij, — spremembe dejavnosti za potrebe poslovnih ali družbenih dejavno-sti. — morfološki enoli E/l in 8/2 V območju veljajo glede vrste posegov v prostor določila 13. in 15. člena tega odloka pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in Savske elektrarne, Medvode. — rezerval načrtovane hitre železnice v območju so dovoljeni naslednji posegi: — izgradnja hitre železniške proge Ljubljana—Jesenice po projektu »Idejna gradbena rešitev nove hitre proge Ljubljana—Jesenice" in bb izpolnitvi pogojev, ki so bili podani ob izdaji soglasja s strani HE Medvode na traso z dne 16.6. 1982 in ob pogoju izgradnje no- ve dostopne ceste v območje hidroelektrarne za dovoz opreme, teže do 120 t in svetle višine 4,5 m, — izgradnja III. agregata HE Medvode po študiji IBE št. 3130/61-365 z dec. 1980 in sicer v oddaljenosti 25 m od osi hitre proge, — izgradnja vzdrževalncga ccntra za HE Mcdvode in Mavčiče oz. sav-sko verigo hidroelektrarn v oddaljcnosti 35 m od osi hilrc proge. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor — morfološka enota 4 A/2 Prizidek k zdravstvenemu domu mora biti ločena prostorska enota, ki je lahko povezana z osnovno enoto le s komunikacijskimi elementi. Višina prizidka ne sme presegati višine obstoječega objekta, fasada pri-zidka pa mora biti od obstoječe fasade umaknjena vsaj 5 m. — morfološke enote 6 E/l in 6 F/l in rezervat načrtovane hitre žele-znice V območju veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor določila točke b) 51. člena tega odloka. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne (n kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi, • dva divja kostanja ob Cesti komandanta Staneta št. 45; — zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • doprsni kip Eda Bregarja-Dona v tovarni Donit. d) Komunalno urejanje Vse tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno ka-nalizacijsko omrežje biološko in kemično očiščene. Tehnološka in po-žarna voda morata biti zagotovljeni iz lastnega vira. Zgraditi je potrebno novo trafo postajo s priključnim daljnovodom. e) Varstvo okolja V morfoloških enotah 6 E in 6 F velja V. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v 50 ra pasu ob gorenjski cesti, kjer velja VI. stopnja. Glede varovanja okolja je zaradi sanacije obstoječe proizvodnje v to-varni Donit potrebno uvesti čistejše tehnološke postopke, urediti pro-stor za nevame trdne in tekoče odpadke do končne dispozicije na depo-niji nevarnih odpadkov ter zgraditi dvignjen oporni zid kot zaščito reke Save. 54. člen V obmoCju urejanja ŠM 9/1 pokopališče Sora veljajo naslednja po-sebna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka enota 9/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • razširitev obstoječega pokopališča, _ • gradnja opornih in ograjnih zidov, • hortikulturno urejanje, • ureditev parkirnih površin. Pri posegih v gozdno območje je potrebno kvalitetna drevesa ohrani-ti in jih vključiti v ambient območja. b) Prometno urejanje Potrebno je urediti novo prometno dostopnost in zagotoviti zadost-no število parkirnih površin ob cerkvi. c) Varstvo okolja V območju velja II. stopnja dovoljene ravni hrupa. 55. člen V območju urejanja ŠR 9/2 Goričane so do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna de-la in posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljcnjc tcr poscgi v zvezi s komunalnim urcjanjcm. 56. člen V območju urejanja ŠR 9/3 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka enota 2 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: • funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih in go-spodarskih objektov, • rekonstrukcije, adaptacije ter rušitve obstoječih objektov, • postavitev vrtnih ograj in postavljanje opornih zidov na dvoriščni strani objektov, • postavitev urbane opreme okolja, • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih ali delih objektov pod določili 8. člena te-ga odloka. — morfološka enota 8/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanja površin za množične športne prireditve in rekreacijo (kopališče na reki Sori, tenis igrišča, vodni športi, otroška igrišča), • gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (gostinski objekti, športne trgovine, sanitarije, sprejemni center, parkirne površine), • urejanje večjih zelenih površin (obrežje Sore, proste površine in iz-gradnja avtocampa), • postavitev kioskov, reklamnih znamenj in turističnih oznak. Povezava preko visečega mostu čez Soro mora ostati javna. Pred kompleksnejšim posegom v prostor je investitor dolžan pridobiti celost-no prostorsko zasnovo območja in opredeliti predvidene dejavnosti. Območje, namenjeno rekreacijski izrabi mora biti od kmetijskih po-vriin ločeno z ograjo. b) Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor — morfološka enota 8/1 Objekti morajo biti oblikovani tako, da se vklapljajo v obstoječe ze-lenje, da so prilagojeni krajinski tipiki, razgibani, mehkih oblik, ne viSji od P + N + M. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine na območju reke Sore z bregovoma, obrežno vegetacijo, izviri podtal-nice, močvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih ter izgonske-ga potoka Ločnice kot naravne dediščine. d) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanalizacij-sko omrežje, uvesti prevezavo na vodovodni sistem Svetje-Medvode ter zgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Za oskrbo z električno ener-gijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo z visokim in nizkonapetost-nim omrežjem. e) Varovanje okolja V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa. 57. člen V območju urejanja ŠK* 9/1 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor V območju med regionalno cesto Ljubljana—Kranj in reko Savo veljajo glede vrste posegov v prostor določila 18. člena tega odloka pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in Savske elektrarne, HE Medvode. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediŠčine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi, • potok Maveljščica z bregovi, meandri in poplavno ravnico, • divji kostanj v Seničici, • 5 divjih kostanjev pred hišo Seničica št. 1, • 2 osameli lipi na Preškem polju (med Presko in Mednim); — arheološka dediščina • območje prazgodovinskega gradišča v Mednem; — kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ za hišama Seničica št. 10 b in št. 20 c, • lesen križ na posestvu Seničica št. 19, • lesen križ pred Tometovo gostilno v Seničici, • kamnit most čez Seničico pred Tometovo gostilno v Seničici. 58. Llen a) V območju urejanja ŠK 9/2 veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednja območja in objekte ter njihovo ne-posredno bližino: — naravna dediščina • hruška ob hiši Vaše št. 4; — kulturna dediščina umetnostnega pomcna • lesen križ z zaslonjalom ob robu gozda ,,za krajcm". 59. člen V območjih urejanja §K 9/3 in ŠK 9/4 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravnc in kulturne dediščine V delih območij Rakovnika in Goričan veljajo pogoji varovanja kul-turne dediščine za arheološka območja s prazgodovinskimi in srednjc-veškimi ostanki. b) Varstvo okolja Območje urejanja ŠK 9/4 leži deloma v ožjem varstvenem pasu lo-kalnih vodnih virov — zajetje nad Grilom, kjer velja strogi režim varo-vanja in deloma v širšem pasu, kjer velja sanitarni režim zavarovanja. 60. člen - V območju urejanja ŠK 9/5 veljajo pogoji varovanja kulturne dedi-ščine za Jakovo zidano kapelo v Vašah ter za lesen križ v Vašah v nepo-sredni bližini Jakove kapele. 61. člen V območju urejanja ŠK 9/6 veljajo pogoji varovanja naravnc in kul-turne dediščine za naslednja območja in objckie ter njihovo neposred-no bližino. — naravna dediščina • reka Sora z bregovoma, obrežno vegetadjo, izviri podtalnice, mo-čvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih, • izgonski potok Ločnica, • lipa na polju severno od Rakovnika, • dve lipi ob cesti med Soro in Dolom; — arheološka dediščina • arheološko najdišče s stavbnimi ostanki iz antičnega obdobja v Ra-kovniku; — kulturna dediščina umetnostnega pomcna • zidano stolpasto znamenje z nišami ob karmeličanskem samostanu v Sori, ¦ lesen križ ob cesti Dora—Dol, • lesen križ ob cesti Rakovnik—Sora. 62. člen Območje urejanja ŠK 9/7 leži deloma v ožjem varstvenem pasu vo-dovoda Svetje, kjer velja strogi režim varovanja; IV. KONCNE DOLOČBE 63. člen Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko v so delovanju z upravno organizacijo za urejanje prostora pred izdajo lo-kacijskega dovoljenja za posamezen poseg v prostor zahteva dodatna soglasja ali dodatno strokovno presojo Sirgih prostorskih pogojev v ob-močju za funkcionalno in oblikovno enotno, racionalno in.ekološko neoporečno izrabo konkretnega območja. Občinski upravni organ lahko dovoljenje za nov poseg v prostor po-gojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev. 64. člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, orga-nizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupno-stim stalno na vpogled pri Komiteju za urcjanje prostora občine Ljubljana-Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zcmljišča, pri Zavodu za družbcno planiranje Ljubljana, pri Mcslni goodciski upravi Ljublja-ne, pri krajevnih skupnostih Medvode, Sora, Scnica, Vašc-Goričanc in Preska tcr pri Urbanistični inšpekciji Mcsmc upravc /a inšpckcijskc ;>lu-žbe mesta Ljubljane. 65. eicn Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična in-špekcija Mesme uprave za inšpekcijskc blužbe Ljubljane. 66. člcn Z dnem uveljavitve tega odloka prencha veljati Odlok o spicjciju za-zidakiega načrta za območja zazidalncga oioka McS 1 Prcska (Uradni lisl SRS, št. 2/71). 67. Clen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne Predsednik Skupščine občine Ljubljana-ŠiSka Otmar ZORN Obrazložilcv: Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 9 — Medvodc sta obravnavala Zbor krajevnih skupnosti in Zbor združenega dela na svoji 29. oziroma 32. seji dne 28. 2. 1989 in ga spre-jela s pripombami statutarno pravne komisije ter pripombami delega-cij, ki jih mora predlagatelj proučiti in upoštevati oziroma tiste, ki jih ni mogoče upoštevati obrazložiti. 1. Pripombe statutarno pravne komisije: Pripombe siatutarno pravne komisije so v predlogu upoštevane ra-zen pripombe, ki je splošna in velja za celoten odlok. Komisija namreč meni, da odlok ni napisan v obliki normativnega akta, saj bolj spomi-nja na resolucijske dokumente, zato predlaga, da predlagatelj odloka ponovno prouči besedilo ter ga v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor korigira tako, da bodo jasno in nedvoum-no določene obveznosti investitorjeev ter izvajalcev pri izvedbi prostor-skega izvedbcnega akta. Obravnavani odlok je že osmi po vrsti, ki ga obravnava skupščina in je izdelan po enaki metodologiji kot ostalih sedem. Tudi ostale ljub-Ijanske občine iraajo podobne odloke o proslorskih ureditvenih pogo-jih, ki zaradi neznanih posegov, neznanih inveslitorjev in izvajalcev ne morejo biti napisani bolj konkretno. Pripombe statutarno pravne komisije, ki so v predlogu upoštevane: — v tretji vrsti 6. člena so v oklepaju poleg št. 45/86,47/87 navede tu-di 2/88, 23/88 in 27/88; — v zadnjem odstavku 7. člena je na koncu dodano besedilo ntega odloka"; — prvi stavek prvega odstavka 41. člena je popravljen tako, da se gla-si: ,,Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti. Dodatna merila in pogoji glede varovanja veljajo v naslednjih območjih urejanja:"; — besedilo 43. člcna je popravljeno tako, da se glasi: ,,V območje ure-janja ŠS 9/1 Preska veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni optok MeS 7 — Preska (Uradni list SRS, št. 4/75), odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 2 Prcska (Uradni Iist SRS, št. 10/72) in odloka o sprejetju zazidal-nega načrta za območje urejanja ŠS 9/1 — del Preska (MeS 7-3) (Uradni list SRS, št. 47/87."; — v 50. členu je v prvi in drugi alinei izpuščeno besedilo v oklepaju in v obeh alineah nadomeščeno z besedilom (,,Glasnik, št. 27/66)"; v ostalih alineah so črtane številke projektov; — besedilo 66. člena je popravljeno tako, da se glasi: ,,Z dnem uvelja-vitve tega odloka preneha veljati Odlok o sprejetju zazidalnega na-črta za območje zazidalnega otoka MeS 1 — Preska (Uradni list SRS, št. 2/71)"; — vsi členi, v katerih se dovoljuje gradnja objektov in naprav za po-trebe komunale, prometa in zvez, so popravljeni tako, da je upo-rabljen enomi vrstni red bcsed, in sicer: komunala, promet in zveze. 2. Pripombe dclegacij zbora krajcvnih skupnosti: a) Delegacija KS Vaše-Goričane ne soglaša s povezavo vašanskega vodovoda s kranjskim ter nasprotuje opustitvi vodnega zajetja Vaše, kaicrega voda je bila prcgledana in ni oporcčna. V dolgoročnem planu razvoja in izradnje vodovodnega omrežja je prcdvidcno, da se območje Preska in Vaš zaradi kroničnega pomanjka-nja vode preveže na primarno vodovodno omrežje Svetje - Medvode s centralnim vodohramom Preska, do tedaj pa se lokalni vodovodni za-jelji Prcska in Vaše ne opustita. b) Delegacija KS Vaše-Goričane je podala tudi pripombo, ki se ne nanaša na PUP. Predlaga spremembo dolgoročnega plana občin in me-sla Ljubljana in sicer: — da se predvidi prometna povezava iz Medvod v Goričane po že ob-slojcči makadamski ccsti ob Sori, črta pa se predvidena trasa cestc, ki iz Goričan (za gradom) prcčka po diagonali kmctijsko zcmljišče ŠK 9/5 in poteka do obstoječe ceste Preska-Goričane med Color-jem in objektom Vaše št. 1, — da sc območje ŠR 9/1 na desnem bregu reke Sore zmanjša tako, da bizajemalosamoparcelešt. 340, 344in345/1 k.o. Medvodes tem, da se lastnikom navedenih treh parcel preskrbi enakovredno nado-mestno zemljišče. Ostalo zemljišče naj ostane kmetijsko kot je bilo že večkrat zahtevano. Spremembe dolgoročnega plana so v izdelavi, zahtevi Krajevne skup-nosli Vašc-Goričane bosta obravnavani v okviru leh sprememb. c) Delegacija KS Senica prcdlaga, da sc ob sprcmcmbi planskih do-kumentov zemljišče severno od Ladje (Polinc) opredeli za nadomestno gradnjo tisiih objcktov, ki se nahajajo na območju ŠP 9/5. Tudi ta pripomba bo obravnavana v okviru sprememb in dopolniiev dolgoročnega družbenega plana. d) Dclegacija KS Scnica nasprotujc vsaki širilvi površinc kopališča ob Sori. Prcdposlavlja, da vsi objckli navcdcni v slališču pod št. 23 nc morejo biti zgrajeni na tako majhni površini. (Posegi, ki so navedeni v stališču pod št. 23: možna gradnja parki-rišč, restavracije, bifeja, slaščičarne, športne trgovine, objektov za čol-narjenje, ureditev avtokampa, otroških igrišč, površin za sončenje, trim, kolcsarski in pcš poti, urcditcv bregov rcke Sorc pred poplavami in za vodne športe). Obstoječe kopališče ob Sori v Rakovniku se nahaja v območju z oznako SR 9/3, ki je veliko večje od samega kopališča. Prostorski ure-ditveni pogoji delijo celotrio območje na morfološko enoto z oznako 8 in na morfološko enoto z oznako 9. V 53. členu odloka je naveden pro-gram posegov, ki so možni v morfološki enoti z oznako 8, ni pa nujno, da bo ves naveden program tudi realiziran. Program bo podrobno defi-niran šele, ke bo znan investitor. Ta morfološka enota zajema le manj-ši del območja urejanja ŠR 9/3, večji del območja pa je morfološka enota z oznako 9, ki pomeni zelene površine in kjer gradbeni posegi ni-so možni. Zaradi različnih predvidenih namenov izrabe prostora je odlok do-polnjen tako, da je na koncu točke a) 56. člena dodano naslednjc besc-dilo: ,,Območje, namenjeno rekreacijski izrabi, mora biti od kmetijskih površin ločeno z ograjo". e) Delegacija KS Sora predlaga, da se dostop na območje ŠS 9/4 Ra-kovnik predvidi z zahodne strani Rakovnika — na levi strani Kudourni-ka nizvodno in se nadaljuje po južni meji parcel 1147/1 do 1165/5 k.o. Preska po obstoječi poii do povezave s cesto proti Goričanam. Z uvedbo nove cestne povezave naj se črta novopredvidena pot do še nepozidanega območja Rakovnika, ki poteka po zemljišču parc. št. 1160/6 in 1156/9 k.o. Preska in se nadaljuje proti zahodu koi podalj-šek te poti do zemljišča parc. št. 1146 iste k.o. , Pripomba je upoštevana. f) Delegacija KS Edvard Kardclj meni, da 21. člen odloka ni uskla-jen s členom 19, ki ga podpirajo (tudi SLO in DS nc more mimo narav-nih zakonitosti). Gradnjo objektov in naprav za potrebe SLO in DS je v poscbej ute-meljenih primerih potrcbno dopustiti ludi v potcnciulncm območju hi-droenergetskega sisicma na Savi. Neskiudjc mcd člcnoma jc popravlje-no tako, da je na koncu 19. člena odloka črtana pika in dodan nov tekst, ki se glasi: ,,tcr gradnja objckiov in naprav za poircbe SLO in DS". g) Delegacija KS Edvard Kardelj meni, da je odstavek na koncu 41. člena, ki pravi, da so gradnje dovoljene, če nov poseg ne povzroča ,,ve-čjih" motenj v okolju, neustrezen. Pripominjajo, da nimamo pravice povzročati moienj v okolju (ali jih odobravati), lemveč bi moral biti pogoj za vsako dogradnjo že obsloječih objektov poprejšnja sanacija. Določilo drugega odstavka 41. člena je napisano na zahtevo saniiar-nega inšpektorata in se v celoii glasi: ,,Gradnja novih objektov in spre-membe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poscg nc povzroča vcčjih molcnj v okolju, kol so s prcdpisi do-voljcne." V istem členu so razen tega v poglavjih o varstvu zraka, varstvu pred hrupom in varstvu vodnih virov določeni tudi ukrcpi in določila, ki jih je potrcbno za varslvo okolja izvajati in upošlcvali pri vsoh obsioječih in novopredvidenih dejavnostih. h) Delegacija KS Edvard Kardelj predlaga tudi dopolnitev 41. člena in sicer: — v poglavju ,,Varslvo zraka" se prva alinca dopolni lako, da se za besedo ,,koncentracij" doda še besedilo ,,ter ustrezno ukrepati". — v poglavju ,,Varstvo vodnih virov" se prva alinca dopolni tako, da se za bcscdo ,,sanirati" doda ie besedilo ,,ali odpravili". Obe pripombi sta v predlogu upoštcvani. i) Dclcgacija KS Edvard Kardclj sprašuje, po kalcrih merilih sc va-rujejo objekti, našteti v 57. člcnu odloka. Objekte, katerega je potrcbno varovati koi naravna in kulturna dcdi-ščina, je opredelil ljubljanski rcgionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine na osnovi strokovnega ovrednotenja. Merila za varovanje oziroma pogoji, pod katerimi so možni posegi na posameznih varovanih objekiih in na objektih, ki so v njihovi nepo-sredni bližini, bo podal Zavod v postopku izdelave lokacijske doku-mcntacije. j) Delegacija KS Preska ugotavlja, da za območje urejanja ŠS 9/1 — dcl Prcska lcčc pri Uslavncm sodišču SRS po.stopck ocenc ustanov-nisti in zakonilosti sprcjclih akiov, zalo za ta dcl ne morc razpravljaii in sprejemati prostorskih ureditvenih pogojev. Območjc urcjanja ŠS 9/1 — dcl Prcska se urcja z zazidalnim načr-lom, zato lega območja obravnavani izvedbeni akt ne obravnava. 3. Pripombi delegacij zbora združenega dela a) Pisno pripombo je podala DO Color. Nikakor ne soglaša s stali-ščem Izvršnega sveta do pripombe KS Vaše Goričane, ki je v obrazloži-tvi navedeno pod št. 6. Menijo, da se bo potrebno o meji območja ure-janja ŠP 9/3 Color še pogovarjati in skupaj ugotoviti interes vseh de-javnikov na tem območju. (Op. pod št. 6 je bilo zavzeto pozilivno stališče do pripombe, da je potrebno realizirati odločbo Ustavnega sodišča SRS in na njeni osnovi zemljišče v območju ŠP 9/3 določiti kot trajno zaščitene kmetijske po-vršine I. kategorije). Predlog prostorskih urcditvenih pogojev je izdelan v skladu s sprejc-to sodbo Ustavnega sodišča SRS, št. UI 30/86 — 25 z dne 7. 12. 1987 (Uradni list SRS, št. 48x87), ki to območje zopet namenja kmetijski dejavnosti. Utemeljenost pobude DO Color bo ponovno proučena v okviru sprcmemb dolgoročnega plana. b) Pri obravnavi na seji zbora združenega dela je delegat DO Donit podal ustno pripombo, da ne soglaša s 53. členom odloka, ki določa merila in pogoje glede vrste posegov v območju urejanja ŠP 9/6 Donit lako, da je vsaka gradnja pogojena s soglasjem Območne vodne skup-nosti Ljubljanica-Sava in Savskih elektrarn HE Medvode. Menijo na-mreč, da teh soglasij pri novogradnjah ne bo moč pridobiti. Območje ŠP 9/6 Donit se nahaja na področju porušitvenega poplav-nega vala HE Medvode, zato so posegi možni le pod pogojem, da si investitor pridobi omenjeni soglasji. Pripombi zato v predlogu odloka ni mogoče ugoditi. Izvršni svet je določil besedilo odloka o prostorskih ureditve-nih pogojih za plansko celoto Š 9 Medvode na svoji 189. seji dne 10. 4. 1989 in predlaga zboru združenega dela in zboru kra-jevnih skupnosii skupščine občine, da ga obravnavaia in sprej-meta. 1ZVRŠN1 SVET