Največji tlovemki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zrn Nprvi dan je najela dvesto novih delavce r. V Chicago je tvrdka Edward Don & Company v zadnjem tednu •prodala več vrčkov in kozarcev kot jih je v zadnjih desetih letih. V prihodnjih par mesecih bod-> tovarne potrošile za zgradnjo novih potklopU in za popravilo starih nad petinšestdeset milijonov dolarjev. I>v*» pivovarni v St. Louis ^t i naročili z.i en milijon dvesto|»et-deaet tisoč dolarjev davčnih kole-kov. kar Ijo zadostovalo približno za tri m •*>«-<-«». Newyorike pivovarne bodo v prvem letu nakuhale štiri milijonov sodčkov piva. od česar bo imela zvezna zakladnica dvajset mi-lijanov dolarjev dohodkov. Evanston. 111., '2ii. marca. — o man s Christian Femperanee Union je začela širiti vesti, ki jih je naročila iz Finske, da je izza odprave prohibicije pijanost na Finskem strahovito narasla. Vse se pripravlja na izde- Kolumbije! poročajo o u-lovanje in prodajo do- »pehih. — Važna posto-brega piva. — Železni- janka v okraju Leticia je ce bodo imele obilo po- bila po vročem boju zašla. vzeta. Bogota, Kolumbija, 26. marca. Uradno poročilo pravi, da so kolumbijske čete zavzele mesto Guel-pi, ki se nahaja v Letieia okraju.*) Postojanko je branilo petsto Pe-! ruvijcev. ki so se pa morali po osem ur trajajočem boju umak-' niti. Kolumbijei ki so imeli razmeroma le malo izgub, so ujeli precej svojih nasprotnikov. Lima, Peru, 26. marca. — Po1 ! svečani službi božji je bilo na tu-i kajšn jem glavnem trgu zaprise- j ženili sedemnajst tisoč rekrutov v starosti od 21 do 25 let. Xato so si | ogledali slikovito vojaško parado : člani kabineta s predsednikom .Sanehez-Cerro na čelu. J i Peru in Kolumbija se že več j mesecev prepirata zaradi ozemlja j JLetieia. Prelite je bilo že mnogo j krvi. do odločilne bitke pa še ni i iprišlo. j General Oscar Benavid.es, bivši' predsednik republike Peru in poslanik v Lfondonu, se je vrnil v domovino ter bo prevzel poveljstvo nad armado. TURČIJA HOČE MORSKO OŽINO Zahteva prost prehod skozi Bospor. — Turki so začudeni* da ožine ne omenja MaeDonaldov 'predlog. Ženeva, Švica, 20. marca. — Turški delegat na razorožitveni konferenci Oni al II u snu bej je opozoril konferenco na mirovni načrt angleškega ministrskega predsednika Ramsay McDonalda ter zahteval, da se spremeni lau-sanska pogodba iz leta 1923 ter se razoroži pokrajina na obeh straneh Boispora in Dardanel. 8 to zahtevo je bil pri svojem prihodu v Ženevo pozdravljen aTi-gleški zunanji minister Sir Jo>hn Simon. Turški delegat se , je pridružil protestu malih držav proti angleškemu .predlogu. Cemal Ilusnu je zatrjeval, da je Turčija evropska država, ker ima svoje dežele ob Sredozemskem morju. Izrazil je svoje začudenje, da je bila Turčija v MacDoInado-vem načrtu izbrisana iz vrste evropskih držav. Takoj nato je turški delegat zahteval izpremembo lausanske pogodbe. RUDARJI SO PRENEHALI S STAVKO GLAS NARODA" Amdriki. list slovenskega naroda v Naročajte ga I KONEC STAVKE Haverhill, Mass., 2(i. marca. — Vodstvo unije čevljarjev naznanja, da je izvojevalo boj proti tovarnarjem. Jutri se bo zopet vrnilo na delo šest tisoč čevljarjev, ki so bili zaposleni v 30 tovarnah in so štrajkali izza G. marca. >fe le. da se bodo vrnili pod starimi pogoji. pač so jim pa družbe tudi zvišale plače od pet do trideset odstotkov. SoeHowiec, Poljska, 26. marca. Po šeastih dnevih gladovne stavke v rudniku v KJiiuontovu se j«* 700 rudarjev vrnilo iz rova. S stavko so prenehali. ko jim je rudniška družba zagotovila, da rudnika ns bo zaprla. S stavko so pri.-eli pr»»t«*k!o soboto in do srede niso hoteli vz»-ti o bene hfane. Na obljubo vlade, da j l)t» |H*>redovala. v sredo sprejeli nekaj hrane. Xa pritisk delavskega ministra Štefana llubiekega je družba obljubita. da rudnika ne bo zaprla. Ob pričetku stavke so rudarji iz javili, da rajši lakote umro pod I zemljo, kot pa bi stradali brez de-1 la. Mnogo žena. in otrok je stalo j dan in no? pred vhodom v rudnik. ZMAGA AVSTRIJSKIH NARODNIH SOCUALISTOV Gmuend, Avstrija, 26. marca. — Pri današnjih občinskih volitvah so dobili narodni socijalisti devet mandatov. Dosedaj so imeli samo štiri. Soeijalisti so izgubili izmed enajstih en mandat. Mesto se nahaja v bližini cehoslovaške meje. BOMBA V BELFASTU Belfast, Irska, 26. marca. — Štiri osebe so bile nevarno ranjene, ko je na pločniku v tukajšnjem predmestju eksplodirala bomba, ki .je bila vržena na streho nekega železniškega busa. Potnikom. ki so bili v busu. se ni nič zgodilo. Železničarji v 1'lstru štrajkaj > že več tednov, in vsletega domnevajo oblasti, da je vrgel bombo kak štrajkar. RAK0VSKI NI BIL UMORJEN Boljše viška vlada je odločno dementirala ugotovilo Leona Trockega, dočim on vztraja pri tvoji trditvi. Istanbul, Turčija, 26. marca — Sovjetske oblasti v Moskvi so objavil*- izjavo, v kateri zanikajo porodilo Ijeona Trockega. da bi bd bivši ruski minister v Parizu Kri stjan liakovskv pripeljan iz iz gnanstva v Moskvo in tam usiur-een. Vlada pravi, tla je bil Kakov-sky poslan v Irkutsk, kjer izvršuje svoj posel kot zdravnik. T ročki p:; še vedno vztraja pri svoji trditvi, da je bil Rakovskv umorjen. — Gotovo. — je rekel Trocki. — ga tajna policija ni poslala v Irkutsk, ki je najmrzlejši kraj v Sibiriji, zato, da bi opravljal zdravniški posel. Nikdar ni izvrševal zdravniškega posla, dasi ima zdravniško diplomo. — V ta kraj je bil poslan, da je bil izpostavljen hujšim vremenskim razmeram. Vsled svoje velike priljubljenosti med ruskim narodom je bil liakovskv Stalinu nevaren. V avgustu bo star 60 lei. Xjegovo srce je slabotno in njegovi zdravniki so mu nasvetovali milejše podnebje, toda Stalil] ga je poslal proti severnemu tečaju. S tem ga je obsodil na smrt. MOŽAK, KI JE ŽE 16 LET ZAPRT, UPA, DA BO P ARD0NIRAN SAN FRANCISCO, Cal., 25. marca. — Tomu Mooneyu, ki je že šestnajst let baje-ponedolžneni zaprt, je bil dovoljen nov proces. Ko se je pred šest najstimi leti vršila v tukajšnjem mestu takozvana preparedness parada, je nekdo vrgel bombo, ki je usmrtila deset oseb, štirideset pa ranila. Aretiran je bil Mooney, češ, da j»* on izvršil atentat. Mooney in1 njegovi tovariši pravijo, tla so porotniki izrekli krivdorek, ker so vtprvem procesu nastopale podkupljene priče, ki so pokrivem prisegle. Mooney je bil najprej obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Novi iproce.s proti njemu se bo rvršil dne 26. aprila. Dovolil mu ga je sodnik višjega sodišča Louis II. Ward. Ko so Mooneyu povedali, da bo ponovno procesiran, je odvrnil: — Že vnaprej vem, kako bo zadeva izpadla. Brez dvoma bom pomiloščen, iv najslabšem slučaju pa pardoniran. Xa dan bomo .prišli z dokazi, katerim ne bo mogel nihče ugovarjati. Stara Moonveva mati, Mrs. Mary Mooney, je rekla: — To je najbolj vesel trenutek v mojem življenju. Prepričana sem, da bo moj Tom kmalu svoboden. Prisrčna hvala delavcem po vsem svetu, ki so tako vztrajno in uspešno zahtevali nov proces. GRŠKA HOČE KRALJESTVO Atene, Grška, 26. marca. — Glasilo Venizelosove stranke. lL»t "Patri**" potrjuje poročila, da s** bivši adjutant kralja Jurija II.. oberst Ijevidis. nahaja v Atenah, da s** posvetuje o t»111. ako ne bi bilo mogoče zopet obnoviti turškega kraljestva. Taka poročila, ki so bila razširjena, odkar se oberst LevidLs nahaja v Atenah, .so bila do sedaj zanikana. Kralj Jurij II.. ki je po odstopu svojega očeta, kralja Konstantina. zasedel grški prestol, je bil po enoletnem vladanju prisiljen zapustiti deželo in .se od tedaj nahaja v izgnanstvu. Preti nekaj tedni je bila razširjena vest. da .sta .se glede obnovitve grškega kraljestva posvetovala jugoslovanski kralj Alkesandcr in romunski kralj Karol. FAŠIZEM NA ŠPANSKEM Madrid, Španija, 26. marca. — Andres, ravnatelj za javno varnost, je rekel danes, da preiskuj« neko organizacijo, ki ima povsem fašistični značaj. Brez dvoma gre v tem slučaju za fašistično gibanje na Španskem, katero bo treba zatreti. NOVI VAGONI V SLUŽBI Washington, D. C., 2 ostati. Ž**ljo armade hočem sp >-ročiti vladi ter upnn. da bom d *-bit dovoljenje, da sme armada prodirati dalje v severno Kitajsko. Popoldne je generala Okamuro sprejel eesar llirohito. kateremu je sporočil željo armade. <>kamn-ro bo »»stal v Tokio še nekaj dni ter se bo posvetoval z višjimi vojaškimi oblastmi. Tudi general Itagaki se je posvetoval z vojaškimi oblastmi ter s šefom generalnega štaba, maršalom Kotohito Kanin. General Itagaki je bil najodlienejši japonski. general pri osvojevanju Mandžurije. Odkar je japonska armada pričela osvajati provinco Džehol. je vojaška oblast izjavila, da ne bo prodirala preko kitajskega zidu, ako Kitajci ne bodo zavzeli izzivalnega stališča. Toda Kitajci s«» se trdno postavili v bran in japonska armada samo čaka povelja vlade, da prične dalje prodirati. ITALIJA ZATRLA STRANKO "WELF0V". Milan, Italija, 26. marca. — Poskus, za ustanovitev stranke "Welfov" se je izjalovil. Sedem-njast oseb je bilo aretiranih. Are-tiranci so svoječasno pripadali razpuščeni katoliški ljudski stranki. V srednjem veku so bili "Welfi papeževa stranka. VREME IMA VPLIV NA KRIZO Cincinnati, Ohio, 26. marca. —« Soglasno z ugotovilom dr. C. A. Millsa izvaja vreme precejšen vpliv 11a gospodarsko krizo. MillsT ki je profesor eksperimentalne medicine na tukajšnji univerzi, j« rekel: — Po petletnih opazovanjih sem ugotovil, da je v easu naglih vremenskih sprememb gospodarsko živlenje dosti bolj živahno ne* go v času enakomernega vreme* £j£t ....... i r YOU, MONDAY, XOO H 87, 1833 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. Glas Naroda" Omd ud PnUUted by UOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) off thm corporation and add L Feotflffc, Tratl of above officers: NfW Y«rk Citx, N. T. GLAS NARODA" (V«4re the niijli) hwtd JPrerr Pay Except Sunday« and Holidays trio lato valja m AjMrlko hi kudo................. 90.00 pol lc-ta $3.00 htrt leta .................. SI AO Za New York ca celo leto......$7.00 Tjk pol leta ..........................$3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00 Ta pol leta....................$3A0 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement -Olaa Naroda" l»baja Vsaki dan lxvxemgl nedelj In praznikov. brea podpisa In ooebnostl ae ne priotWuJejo. Denar naj se blagovoli Milja ti po lioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnje bleallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODI". 216 W. 18th Street. New York. N- Y Telephone: CBelsea 3—3878 DELAVSKI DEPARTMENT IN INOZEMCI Zacasa Hoover jive administracije je bil delavski taj~ nik William X. Doak, ki se je kot priseljeniški ptiša kaj žalostno proslavil. Inozemce je preganjal kot da bi bili divje zveri, odrekal jim je temeljne pravice in > skoro za vsak najmanj-M prestopek odredil deport aeijo. Še nikdar v zgodovini Združenih držav ni bilo toliko inozemcev deportiranih kot jih je bilo tekom Doalcoraga uradovanja. S porazom predsednika Hooverja je tudi Doakova zvezda začela ugašati. In ko >> Roosevelt prevzel državne Vajeti, se je moral posloviti izHelavskega di partinenta, njegovo mesto je pa prevzela Miss Frances Perkins, prva ženska, ki je bila kdaj članica kakega ameriškega kabineta. Ameriški delavski kiepartment je bil že jkhI Doakovim prodnikom, sedanjim zveznim senatorjem Davisou, sramoten madež na republikanski administraciji. Uradovanje nove delavske tajniee bo v vseh ozirih drugačno. Že prve njene odredbe so nmogoolwrtajofe. Po njenem mnenju so statistike d lavskega nlepart-menta glede nezaposlenosti in posredovalnic za delo skrajno netočne ter jih je treba z novimi nad« mestiti. Predvsem je pa odpravila vohunsko službo, ki je bik glavni temelj Doakovega uradovanja. Pri tem gre v prvi vrsti za "tajno službo", katero jo uvedel Murray Garrisson, ki je sel 'tako daleč, da je priporočil deportacijo vseh inozemskih kinematografskih igralcev in pisateljev, katerim je za par dni poteklo dovoljenje za bivanje v tej deželi. Za to vohunsko službo so morali davkoplačevalci plačati vsako leto nad dvcstotisoe dolarjev. Doak je rekel, da je cilj te službe zaščiti priseljenec pred izkoriščevalci ter izslediti komuniste in nepostavno priseljene. V resnici je bila ^a Doakova politika,,izslediti čimveč žrtev in jihdeportirati. Neredko se je zgodilo, da so se pojavili priseljeniški uradniki na kakem plesu ali zabavi in zahtevali od navzočih, naj se izkažejo, 6e so postavnim potom v deželi. Miss Perkins se l>o morala sicer ravnati jh> postavi, tdda tudi postavne določbe se zamore izvajati na milejši način nego jih je izvajal gospod Doak. Miss Perkins se bavi z delavskimi vprašanji že na/l dvajset let, pozna življenje delavcev in inoaemcev ter so ji znana njihova stremljenja in njihove potrebe. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM P0KA2E NA 8TOPNI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO I.................S 3.50 ..................$ 5 — Din $00....................$ «55 Din 800________________$ 8 — Dlft 1000 .......................$15.50 ................$76— V ITALIJO Lir 100 ................. Ur 200 _____ ur 300_____ Lir 400 _____ Ur 500 . Ur iooo ................$ 5.85 .............. $11.35 .............. $16.50 $22.— ............. $27.50 ............. $54.— IJIft mhiuv uot zgoraj navidtn«, "boSlsl v fllnarjin sil Neak s*v*ljwi«m« 4* bolj* p««*}«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati...... $ S.75 " " $10.00 » » .......$10.85 •• ** $15.00 •• * " $16 — " $20.00 " »' $21 — '' §40410 » M _ $41.25 " 83Q00 " - ........$51.50 tfobl ▼ starem kraja izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila i*rršuJ«mo po Csble Letter za pristojbino $1._ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK BAKBtU) MJ4 WEST 18th STREET, HEW. TO MM, JT. X. SPREMEMBE V USTAVI ZDRUŽENIH DRŽAV Ustavno spremembe zo vemo 'Amendments to the Constitution'. Vsakdo ve za 18. amendment. Devetnajsti je oni. ki je uvedel splošno žensko volilno pravico. Sedaj je 20. amendment postal del ameriške ustave. To je ustavna sprememba. ki spreminja dan vstoli-čenja novega predsednika in odpravlja takozvano "lame duck" zasedanja kongresa. Zasedanje, ki se je zaključilo dne 4. marca, je bilo zadnje za.sedauje v ameriški •zgodovini. ko kongresuiki. ki j»o propadli na zadnjih volitvah še potem odločujejo o zakonodaji. Kongres je trnli že predložil nov amendment. ki naj odpravlja pro-bibieijo. Ak« bo sprejet, bo ta 21 amendment. Mnogo se sedaj razpravlja o načinu, kako naj države odobrijo ali. kakor se že pravi, ratificirajo prot i-prohieijski amendment. Osmi članek ustave (konstitucije) do Joča. kako naj amendment postane dol ustave: namreč, ako ga o-dobrijo tri četrtine državnih le-gudatnr ali j>a konvencije v treh četrtinafb držav, pri čemer kongres ima pravico izbrati enega izmed teb dveh načinov. Dosed a j se ni še nikdar zgodilo, da bi bil kongres predložil ratifikacijo potom konvencij. Za odpravo protii-bieije pa jo kongres izbral kon-venčni način, ker mnogi mj bili mnenja, da se na ta način najhitreje reši vprašanje prohibicije. Iz drugih strani pa se sliši ugovor, da naj .se države ne .silijo v bitro odločitev glede tega amendment a ali naj se vsaj prepusti posameznim državam. du-Ii si hočejo natovbriti stroške posebne konvencije ali rajše prepustiti legislature), da o tem odloči. Način o-dobritve potom legislature je bolj ]K>časen. ker legislature so sklicane le po enkrat na leto. Na vsak način boj za pruhobicijo je sedaj prenesen od konprresa na posamezne države. ki imajo pravico odobriti ali odkloniti predlagani amendment. Konstitucija. kakor je bila izvirno sprejeta leta 17. je vsebovala le sedem članov (articles), določujočih osnovne funkcije zakonodajne, izvršilne in pravosodna panoge federalne vlade. Ustava je bila namenjena za potrebe majhne poljedelske dežele štirih milijonov prebivalcev, pa vendarle je ostala z malimi važnimi spremembami temeljni zakon rastočega naroda ki ima sedaj 120 milijonov ljudi. Da »se prilagodi spremenja-jočim se gospolarekim in socijal-nim okolščinam, }<• ta dežela večkrat uporabila priliko, ki jo nudi peti član konstitucije. Izvirni u-stanovitelji ustave so Ijili jako modri, ko so s tem članom uvedli mogočnost dodatkov oziroma sprememb k ustavi in določili, da, kadarkoli dve tretini kongresa oziroma dve tretini državnih legisla-tur hočeta predlagati kako spremembo k ustavi, ta sprememba postane del ustave, ako jo odobrijo tri četrtine vseli držav. Od prvega kongresa do današnjega dne •so bili vloženi predlogi za kakih 2<)00 sprememb k stavi. delegatov. Knajstoriea držav ji* o-obrila načrt po dolgem boju. North Carolina in Rhode Island sta odklonila odobrenje brez znatnih .sprememb. -John Adams je tedaj pital, da je bila konstitueija vsled sile-pribor jena od obotavlja-jočejra se naroda. V mnogih državah je prevladovalo mnenje, da federalna ustava se ne soglaša z Izjavo neodvisnosti, ker ni vsebovala garancij pravic, pri bor jenih od kolonij z revolucijo. Da se vzadosti tem zahtevam, je prvi kongres leta 178J) predložil desetorieo dodatkov ali sprememb k ustavi, kateri dodatki vsebujejo glavne ideje slavnega liill of J{ight.s. s katerim so bile ustanovljene politične svoboščine na Angleškem ob koncu 17. sto-letja. Decembra leta 17J11 je ta dcsetorica amendmentov postala "del koiustitueije in to desetorieo še vedno nazivljemo ameriško Bill of Rights (zakon pravic). Ti amendment i so sledeči: T. Jamči svobodo vere, govora in liska. kakor tudi svobodo mir-nejra zbiranja in peticij (pravice do pritožb). T. lTstanovlja pravico do noše« nja orožja. lir. Prepoveduje nameščen je vojakov v privatnih hišah za času mirn. IV. Prepoveduje preiskave in aretacije brez sodnega povelja. V. (iarantira porotno obravnavo in druge pravice obdolženega človeka; prepoveduje odvzemanje privatne lastnine brez "pravične kompenzacije". VI. Daje nadaljnje garancije za hitro, javno in nepristransko obravnavo v kriminalnih stvareh. VII. Ciarantira pravico do porote v civilnih stvareh. VII T. Prepoveduje pretiran«1 jamščine (bail) pretirane globe in 'kruto nenavadno kaznovanje'. IX. Rezervira ljudstvu vse pravice. ki niso bile delegirane vladi Združenih držav. X. Rezervira državam pravice, ki niso bile delegirane federalni vladi. Kmalu potem so sprejeli še dva ainendmenta. Enajsti je bil odobren leta 1788 in določa, da tožb? državljana ene države napram drugi državi ali inozemea napram liaki državi ne spadajo v delokrog federalnega sodišča. 12. amendment, ki je bil odobren leta 1804 določa, da elektorji imajo glasovati ne le za predsednika, marveč tudi za pod preti esdnika. Izvirna ustava z dodatkom teh dvanajstih amendmentov je ostala nedotaknjena do Civilne vojne. Trojica nadaljnih amendmentov označuje Lineoinovo zmago nad južno konfederacijo. . 13. araendmet odpravlja za vedno suženjstvo. 14. amendment proglaša za državljane vse ljudi rojene >v Združenih državah ali pa naturaliziranc in s tem izpod-bije proslulo razsodbo vrhovnega sodišča (Dred *Scott). po kateri črnci so bili proglašeni kot ne-državljani. Ta amendment tudi prepoveduje državam da ne smejo nikomur odvzeti življenje, svobodo ali lastnino brez primernega pravnega izstopanja. 15. amendment prepoveduje vsako diskriminacijo vsled plemena, barve ali prejšnjega suženjstva. Po Civilni vojni je dolgo minu- lo, pred no je prišlo do nadaljnej spremembe. Vse nadaljue spre- j nieinbr, so'prišle tekom Se živeče-generacije in .se odnašajo na važne gospodarske in socijalne spremembe. ženske pravice itd. Iti. amendment, ki je bil predložen leta 1IK)!), je bil odobren leta I>al je pravico kongresu, da xine naložiti davek na dohodke in zato poinenja važen korak v davčnem sistem. 17. amendment. ki je bil odobren tudi leta i 1!»13. uvedel je reformo, ki je bila ■ dolgo zaželjenu namesto potom le-j gLsIatnr. 18. amendment, ki je bil \ predložen leta li»17 in odobren leta 11*19. je uvedel prohibicijo. Sedaj se bavimo z novim amendme.i-tom, ki naj odpravi 18 amendment. Leta lf»2<> je bil odobren 20. amendment, ki ji' odpravil vse omejitve volilne pravice vsled spola. 20. amendment, ki je bil ravnokar odobren, določa, tla novi kongres se sestane januarja, torej dva meseca takoj po volitvah in da novi predsednik naj bo v.stoličcn 20. januarja. V zadnjih letih je en jako važni amendment ostal brez odobiv-fc nja. Kongres ga je predložil leta lf>24 in dal bi pravico kongresu, tla sme regulirati in prepovedati delo otrok pod 18. letom.. Da bo amendmbent odobren, treba, da vsaj držav zanj glasuje. Dopisu H. MORIN DE LINCLEYS. Walsenburg, Colo. Pri na.s v Colorado Se 'vedno živimo in nimamo nič več štrajkov. Premogorove so zaprli, lliše in dipl ne odvažajo. Kjer je prej stanovalo nad petsto ljudi, je zdaj vse praznor Dosti rojakov poznam. ki so prodali svoje hiše po najnižji ceni. V naš Walstnburg prihajata dve železnici; grade tudi novo cesto, navzlic temu je pa d««sti ljudi brez dela. Država jim precej pomaga, toda še vedno hodijo — posebno mladi ljudje — od hiše do hiše ter prosijo za tlelo in za kruh. Vreme smo imeli nekaj časa tako lupo. tla smo že regrat nabirali. zdaj pa že tri dni neprestano sneži. Poročati vam moram 1 udi, tla se bo začel ilne 12. aprila .proces v zadevi mojega pokojnega brata Louisa Pajniča. katerega je umoril Joe išlogar. Ilvala vsem onim rojakom, ki so mi iLstmeno ali pismeno izrazili sožalje. JSestra Pavlina Uc iz Pa j niče ve- ga mlina mi je pisala, da j«* v (.io- riči vasi in v Ribnici zvonilo in j<* i * bilo darovanih več maš za mojim pokojnim bratom. Vsem rojakom in rojakinjam voščim vesele velikonočne praznike in žuliin, da- hi za vlade pod našim novim predsednikom boljše razmere. Slišala sem, da je moj stric Kami Pakiž v Mi7.ne.soti zbolel. Želimo m ti. d:i bi do poletja okreval, ko ga bomo obiskali. Upam. da bo moj bratranec. Milan Pakiž prišel dne 12. aprila k procesu v Idaho City. Istotako tudi Mr. K rž«- in Mr. liely. Tebi, Peter Zgaga, odpustim, ker se tako natisniti. X svet : kar po svoje all right! Pozdrav! Mrs. M. J. Ha v uk. Peter Zgaga Nekaj pametnega je pa vseeno ukrenil Mussolini. Če se v Julijski Krajini fantje ali dedci stepe jo. zaprti karabi-nijerji vse: tiste, ki .^o tepli, tist>*. ki so bili tepeni in tHt«\ ki so bili neposredne price pretepa. Sodnik obsodi vsakesra najmanj na štirinajst ihii zapora. Za vsak dan. ki jra preživi v zaporu, mora plačati za dobro mero š<* šestdeset lir globe. t'e bi bila tudi v Jugoslaviji taka odredba, bi tako |>ogtt.Nto n*» čitali poročil z naslovi: "S kolom ga je po glavi". *'Z nožem ga je trebuh", "Z vago ga je po temenu", "Z vilami ga je v hrbet" itd. Italijanski pesnik D* Anuunzio je pred kratkim praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. D'Annunzio in Mussolini sta se preti dobrimi deset i mi leti borila za prvenstvo. Mussolini je zmagal. D'Annunzio se je pa umaknil v samoto, in oblekel frančiškansko kuto. v kateri pokleka vsak dan pred kipom indijskega boga Kudhe. Streže mu sedem belooblečenih žensk. To je dokaz, da mož ni pri zdravi pameti ter je v tem oziru precej Mussolini ju podoben. odstavek iz modernega roma- na — Kar je priletela granata in odtrgala našemu krmarju obe rn-Ui in obe nobe ter ga vrgla v morje, toda k sreči je znal plavati. bojiš kako ribniško |si d — Kaj študirala bi rada? Raje skoise omoži, možje se raje ženijo /, vo j I neumnimi ta j. pa >o t:i mladi nečakinji. — Zdaj ne več. teta. to je bil > v onili. časih, ko si se oiuožila i i. NAZNANILO Tudi letos pošiljam na vse kraje prav po staro-krajskem načinu posjušene KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE itd. NAROČITE ZA VELIKONOC 2E SEDAJ FRANK ČEBULJ 1147 Addutn Momd Cleveland, Ohio Y Združene države je dospe! Monsieur H. Moiin de Lincleys, novi generalni tajnik Francoske iproge. Tukaj se bo mudil dalj ča-J sa ter bo inšpiciral družbi ne urade po Združenih državah in Kana ti i. Monsieur de Lificleys je vstopil leta 1 !H 1 v službo French Line vt( Parizu. Leta je organiziral \ družbino agencijo v Berlinu, po ; svetovni vojni je pa odšel v Mm- i roko, in je bil štacijonirau tri leta v Casablanei. Leta 1^22 je postal generalni ravnatelj generalne agencije v Al-žiru, nakar je po devetih letih postal generalni tajnik French Line uradov v Parizu. Odlikovan je*bil i z redom Častne legije. PO 14 LETIH ODKRIT UBOJ Pri kanalizacijskih delili v Pue-spoekladanvju na Madžarskem s<> našli kopači človeški okostnjak in zraven njega rumunski ca j one t. Obvestili so o najdbi orožnike, ki m uvedli preiskavo. Pokazalo se je, tla vodijo ni M zločina k kmetu Mihi Raczu, ki je izpovedal, da je vdrl I. 1919.. ko so Rumnni zas,-dli .Madžarsko, v njegovo hišo rumun-sk1: vojak. Napram gospodarju -se je obnašal tako nasilno, da sta se sprla. Vojak se je postavil gospo-dar ju po robu. kmet pa je pograbil vile in z njimi ubil nasilneža. Vojaka je. ]>okopal v bližin svoje h'.še. Stvar je ostala ves čas tajna. Oblast je uvedla proti ubijalcu preiskavo in ga bo izročila sodišču. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev bres vsake izjave, v kako *vrho jc denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marea odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošilja t vi j o. DECLARATION 'FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No........ sent by me for the purpoise o t —-------------------------------------- is and is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th; 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na praga, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. |n BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU £18 WEST 18th S (FRANK SAKSKR) NEW TORB N. I. x — Davi je bila pri na.s siromašna žena in vprašala je po .-stari obleki. — je rekla žeipea. — Si ji kaj dala — jc vprašal mož. — tI)a. dala sem ji tvojo .staro obleko, ki si jo kupil pred 10 leti. in mojo staro obleko, ki .sem jo kupila pred tremi meseci. * Mati: — Xo. če je vaui moja hčerka tako všeč. jo pa vzemite. Fant: — Xe, jrospa. tako zelo mi pa ni všeč. * — Tvoja žena je videti z» lt> uer-vozua. zadnje čase se mi pa zdi. tla je zopet popolnoma zdravo. " — Saj je t udi.-Zdravnik ji je namreč rekel, tla je njena uervozuo&s ?nak. da se stara. * — Mama — je vprašalo dete mater — ali imajo aii-reljčki peruti.' — Seveda jih imajo. — Ali znajo angeljčki frčati? — Seveda znajo. — Ali zna tudi naša kuharica frčati? — ('emu vprašaš.' — Zato. ker ji je prej rekel papa : — O. ti moj augeljček. — Le malo počakaj — ji je rekla mati — takt>j bo frčala. * Naši rojaki pojyruutajo. Preti kratkim sem ura slišal modrovati: — Saj prohibieija ni tako .slaba reč kot bi človek minlil. V trinajstih letih — zirča.sa nroliibie:-je — smo imeli vina in žganja na pretek. Sedaj, ko bo prohibicije konec bomo pa še pivo dobili. Trinajst let suni morali ob vinu in žganju potrpežljivo čakati na pivo s tremi odstotki alkohola. Zdaj ise prepirajo, ee se bo smelo ipivo preko bare prodajati ali ne. Bara .spominja preveč na salon, ki je. j>o mnenju nekaterih, jjual ameriški narorl v pogubljenje. NTo. pa salon ni bil še tako slab. Salonerju je bilo poti strogo kaznijo prepovedano prodajati mladoletnim pijačo. In je niso prodajali. Po nekaterih bezniea-li. ki jih j:; rodila probibieija, se pa vsak večer šestnajst let stara ali pa še mlajša dekletu, valjajo pijana pod mizo. • >_____ "O L A 8 NARODA' THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. 4 Saj '»i t'-tf.i in- pi-al. •"♦* l»j vedel, fcuko bi plaeal ruetm. lt.n-iin za l-eraeijo. To je bilo tako. I m >111 prav kratek. VITAMINI ti:. Da l»i fH^/ku^ili najprej, reel-} Vrgli so nje na tisto mizo in rek-iiio. z otavo. ki je niekhejsa in jo J«. da smem gledati. če ne bom *i-.•ftio š' svinje, ki imajo kljub 1. - - • 1111 in sam pomagal, ker nebi radi inii š|»eli. Dobro, z otavo! NY reeem. ra san" uradniki. Oni dan >e je zaeelo - iii.» prisem jo o!ep»'| za doher koš tako ka- Tako sino začeli rezati! Prevr 8 svojo uradniško plačo! Zdaj pa imaui dobiček radi tiste otave! Preseliti vitamini, da bi vsaj mogel pregnati s kakšnimi konzervami. Prosim vsaj za prazne škatle Tak ropot bom napravil, tla se bo od vročine še solata skuliala. Peter Volek. HOLLYWOOD JE ZAMRL Vest. da je Hollywood popolnoma ustavil za nekaj rasa obrat radi bančne krize v Ameriki, je v svetu gotovo močneje odjeknila, kakor bi noviea. da je katerakoli •ranjanje /;i Mirov.> prehrano. l);-.|;or ilrelien janjcVk. Za sile, it- Alf. I ;j/i s. o.t iii dlati. in ja-ui: V . (V u«. 1„, linjio^ra. itonm tudi t> raju niso ni«- kuliali. jabolko j - ka- prehavdi. T rebuli -e mi je s!«-er tri i >o tute mešičke in mehove, ki j velika ameriška banka ltstavila jim praximo čreva. vs.* prečkali j izplačil*. 1'ri snimanjii filma v no«! mizo. na mizi in pod stropom. "se;-vira!a" surovo to je bolj i strašno širil in napihoval. Toda če SlcpiOa nikjer. Moral sem obrniti iinnitiio kakor če iij **p »stregla mora hiti. naj pa bo! vs,< žepe. privzdigniti klobuk, jm- jaliolkom" . Servirala «•.?,, in n • |»rvj ,lan. drugi dan. tretj»i dan! Pedali so za srajeo, češ. da sem ga knliHiio. V ledeni !.i s,, Iju.lje l're>neto. seni dejal. to Ih» pa ne- j " Kako. "pravim, "saj nimam jedli \>e •nr,"Vi>: 1-1 i:i lišaj !n • k;,j ! pri tem 1>oiii shajal še z nra.l-j rr,'1m'»a »«'< knofe." pre<|potopne živali. .Me I za v lw»r- i hotel po kosilu kakor običajno leči ko ill ne leti' sta. No. ali j v her ........ur pečeni v u-lj„ >r„, rrN legel, da bi zadremal. tre ha jasnejšega d »- Kako pa! Komaj sem legel, s- mi ka/.a. da so takrat jedli surovo.' 11 ii ti i mi l«*li /e pokvarjeni; pokvarjeno je bilo tudi meso. na katerem mi jvzdiW. To ui bilo nič -urovo iu ne kuhano. In smrdelo je, mu rdelo, da so vsi \itam-iii /In-žiiIi. Znto jih je Itilo konee! Humi in x itain nov. Vitamini so p rile/, t na dan šele po \'\jni. Ljudem ".i* za-guti»ile kon'erve in |M>gru»itjili s.->, da ni v n.f h vitaminov. V itamini so jm varni. Zadnjič je od n padel l.iizi* ill se j«' ra'peeil. 15 I /e debel nt [ioln vitaminov. Tist1'. ki je padel. Natnreč človek. To je dokaz /:' nevarnost vitaminov. ('ud» te -e tam dokazom, t* »da 'i in takšni dokazi mi /daj v mod!. Tega so krivi samo \itamini. ki * > tudi v mod . Pa me je ?čipal'i. Tam. k jer imamo po navadi slepič. T« da /di strni. da s*m nekoliko preskoeil. Ne. nnja najstarejša hči. tista, ki »ima maturo i/, kuhanja 'n n i goKpodinje. koliko naj v.amej » tegs* in utiega u še |»opra in če^na in gumija iu unilimi a! kaj. »V hočejo imet* topel slad' I 'd. Ta -e je V naši hiši vrgla na snrovo prehrano. j)i! je 1 ► moderno in - • vitam'.ni ne pr» ženo. IJekel »ein ila I i poi/!.u>d . Iia elinil sem. da sta seno in slama ve- je že piv valil po ir<»ltn na raj sva-i ji k otave in /obje so šli kar N.-.ini križem. Sem pa tja. sem pa tja. No. ali je to kaj takšnega .' Samo spati nisem mogel. Prežvekoval s«-m na vmi silo. To mi i»i l>ilo všeč. ■ la/, i l il rad >pai. S sil«, sr»m prekinil to neprostovoljno delovanje. Zvečer n»e je j>a /.ačelo strašno sčipati in klati. Tam, kjer je po navadi >lepič. Tipal sem in r pal. I>a. prav tam! \"/el sem klolntk. j»olinbl otroke in rekel /eni: "Lahko noč!" "Da bos do večerje d'tna!" mi je zavpila. "Danes bomo surove kolerabe!" je rekla moja hči. ti-ta. ki ima ma-Jturo iz kuhanja «:ii ima id surove (.'chrane vrat ilolg že kakor žirafa. Naj ini ne zfii.jeri. meni se /d . d.i r je vrat /raste!, ker trga čcšn.ie-v< listje. Jaz pa klobuk na oči in naravnost na t^sti otblelek. kjer zbiraj« -depič,'. Ne liltl -itee. ali mene ill; slepiča! |'a so se |e /mol li! Kolosft!n i /li.otili! ( e bi iiil šel .k živinozdrav-i.iku. ti t a ne bi tega ziii'1. Nob<»-i-ega bilo komi*! Ne mene ne IIo! Iv wood u je bilo v zadnjem času pri vsej krizi v filmski iniln-striji zaposlenih ok«»li !M>.(MK) ljudi. obojega spola in vseh mogočih narodnosti tega sveta. Hollywood je postal prava božja pot za tisoče in tisoče lepih fantov in deklet, ki so sanjali o sreči in bogastvu. ki gii doseže lahko edino filmska "zve/tla". Ameriška filmska industrija je v zadnjih letih zašla v precejšnjo Potem so me vprašali, če znam \ a j zool(>gije ali živalstva. Rekel sem. »la znam. Potem sem jim moral razložfiti razne »vavw in .>;» me ustavili pri kravi. Ali ]>ozuaui kravo.' Poznam. Kje sem jt> videl? Doma. Ali sem kaj gledal. Jvako >e hrani.' D;i se pase! In potem/ . ! be omogočile uvedbo zvočnega Ne /daj nisem razumel! Ali pre--,., i» • • • r*i i . , ' x . . - . , . fdma. Pre] je nemi film. proizvod zvekuje. Da. nrezvekuje. S kom/ * !l)lll>l*Wl.-|> Tiln /obmi. Da. dobro, toda kako / l»i sem povedal tisto o svaljku. o de- a i Sse 9l| ^I^^P J^J^ J J I Spisal EMILE GABOfclAU VELEMESTA — Vsaj uoeuj vpeljeva to-vase lazuiie na napartio :4oil iti lahko hova vciVrjala. in* da bi veileli kje,— je dejal vesele«" se na tihem sieriie misli, ki mu je bila šinila v glavo. — Tainle je moja korija. \a kozlu je dremal kori.jaž. De Hrenih ^a je zdramil in mu nekaj zašepetal- — Kosite videli. — je dejal lnlademu slikarju ili sedel k njemu v koeijo. Konj je zdi rja 1 tako najrlo proti tr^u Etoile, tla je Andre takoj razumel, kaj pomeni to. — Kaj poref-ete na to.' — je vprašal ron veselo. — Takole se bova vozila dobro uro, a vrneva se pu avenue de Saint-Quen in rue de Clichy. Xa oglu Chausee d'Antin se krizo. Ta se je pojavila pred vsem* ustaviva. izstopiva in pukaževa tem falotom | ko .so najnovejše telinlSke iznajd-[bo i;eisa od moke in tudi b«»lj zale/*-'sl,.pjčn ,„» dohtarje\ vetogubu 'in kar spada zraveii_. — ' Da!'*.-o dejal«, me zašli nazaj i;: me vprašiili. ali ne bi morda rad trebidia na ktiofe. K • so pustili notri še par škarij in p'neet. je najmlajši vzel * bo in švrknil po meni ter dejnI: ** Les. plavee!' Šele /daj sem razumel! Metli je raste! devetoguh in vse tislo. kar spada zraven. In pod las-iiii*. sem otipal prve nastavke rožič-Mukal sem tudi. tinla to pridi- cd muke iu ne iiiitkanja. Najhujše pa še pride. Dohtarji s-- rekli, »la za dperaeijo slepiča določena tarifa in za uradnika zastonj. C V pa ga n". in je devetogub mesto njega ii ga ne -m'jo od reza t! mi ker sem prav za prav prvi ek-scmplar iu /.a takšnega ne velja pragmalika in so pri tem zašili tudi par 'Inst rmiieutov mi rekli, tla mi r:. črn i jo. ko! kor hočejo, ali lile pa vtaknejo v špirit. Kdai ste pa slišali, da krava pije špirit! Zat . moram plačati operae'jo! ZA l'PNO rečeno, ali vas ta slika ne .syo -minja getovih domov, ki ste jih obi-ko- Vaša družabna soba je najbrž ena izmed sob. k« je perfektno razvetijena. da. je uacbna in privlična. Da boste gotovi, si jo pa oglejte zvečer. Ali 60 temni koli? Ali je dosti svetlobe za v*ako osebo? Ali zarnore vsak član vaie družine citati, igrati bridge ali naravnati kazalec na radio, ne da bi si napenjal oči"* A!i debivajo vaš: otroci primerno zasenčeno iuc preko ramen, brez žarenja? Mladim očem hitro škoduje sla- ba svetloba; velik odstotek očesnih bolezni nastane na ta način. Večkrat nastane izprememba. če nadomestite 40-wattno svetilko s 60-watt no Dodatna elektrika vas staue približno en penny na. večer. V izdatkih je malo razlike — včasi celo nebene — med dobro razsvetljenim in slabo razsvetljenim domom. Vaša družbi za razsvetljavo \"m bo pomagala dobiti največ udobnosti in prištecnje iz teka, k; ga uporabljate. Nasvet njenih izvedencev je brezplačen. Pišite ali telefoniraj -te v j si družbi. amerisKe filmske industrije, iah-ko .svobodno romal po vsem svetu. (iledali so ga lahko narodi najrazličnejših jezikov, ker je bil pač nem. Zvočni film je prinesel pravo revolucijo; saj poslušalcu pač ne more biti več vseeno, ali jezik govoreega filma razume ali ne. Podjetni Američani so si znali kmalu vsaj deloma pomagati in s > povabili v Hollywood igra lee -vsemogočih narodnosti, da bi igrati tudi v .svojem narodnem jeziku. Na ta način so Američani skušali zadovoljiti kinematografske poslušalce drugih narodnosti, ki bi ra
  • i moral imeti dobre no^e. Toda k«» je azil senco, ki je hitro skobacala izpod nje in izgubila v jjnef-i na l>oulevardn. — resenervn«». — Mislil sem. da sem speljal laznna na naparno sle«-!, pa sem ga vozil za nagrado po mestn. Da Sedla je na postijo drhteč od tirozr. nastavila jt^nho na steno in prisluhnila... — Mm besedo in tudi rele sitavke je najbrž preslišala. t«»da n pomenu pooov«»ra ni mogla dvomit i. Konec vs( oa te^a j,, l,j] Cc pr«'vee jasen. Zločini njene matei- pridejo na dan ili k«»nee bo njihovega bi-ezskrbne^a življenja, če Sabina nt* vzaini* markiza de ( Voisenoisa. moza. ki j^a sploh ne pozna. Ta misel ji je ]»o&ifiiala vso kri v ulavo. —-Vendar pa ni okli"vala. 1/pregovoril je čttt dolžnosti. Trdno je sklenila žrtvovati tra>ena grofica je samo zajeelala: — I ganila sem takoj, kdo je prišel. — Napočil je torej dan plačila!.. Zdaj je konec vseg,a. Vstal je tako siUito. »la je }>n vrnil vse, kar je bilo na mizi. — In T-lovrk je brez moči proti tem lop »- vom!... Nikjer m* najde zaščite Posln- iV.da v svojem pričakovanju je doživela1 ^ 1|lor;i !lnjhujše žalitve in molčati... To razočaranje. Prvo njeno pismo je ostalo bi-z >]v ,troz|lu!> lu Sabina, hči Mnssidanov. naj od-ovora. Tudi di u-o ji ni prineslo od-ovo. u.h i,l|MlV«v.'. .. Ne, m ni mora. Vftivtjem se j«- pa izrazila sicer prevU žrtvovati h dno. toda jasneje tako. da je moral vojvoda razumeti, da j«* )M»stala žrtev tatvine in da preti Sabini strašna nevarnost. Tretje pismo prcčital. sicer bi ne bil napisal počez: — Orožje, ki sthiuma zakrila trava. Kakor nekdaj. tako privlačuje Californija tudi danes čudake in posvetnja-ke. to je v zvezi s klimo pa tudi h tradicijo. T>«*setine i isueev igralcev se sjneliaja ]»«» ho|»y\vodskih bulvar-jih. eaknju na etrograjskega čitala ti dve vrstiei. Zdaj je videla. «la je vse izgubljeno in da ji ne preostaja nič drugega nego stopiti priti hrani 400.IK)0 Američanov. Zani j jnoža ill lllU vse odkrito f>riziiati. Bilo je nekega večera v salončku kraj Sa-biniiie spalniee. ko je grofica de Mussidan svojemu možu pnznala. kaj hočejo od nji1-ga in kako strašna nevarnost preti nji sami. Žal je moral omeniti tudi tista usodna pisma in njih vsebino. To je storila s tisto Čudovito spretnostjo žensk, ki znajo govoriti neresnično, ne da bi lagale. Xi pa mogla u-tajiti, kaj je imela skupnega s smrtjo starega vojvode de Cliaiupdori; in zagonetuo usodo Georga de Croisenoisa. Grof je ves iz sebe od groze poslušal ženino pripovedovanje. Doslej je bil prepričan, da je bila Diana pred poroko in žal tukli Še po nji ljubiea Norberta de Chanipdoea. — Grofiea je pa to odločno zanikala. A on je dvomil o svojem očetovstvu!... Ali naj si torej očka, da se je tako malo zmenil za Sabino? Xi pa črluiil uiti"besediee. Ko je grofiea kom'ala svoje pripovedovanje, je odšel, o-potekajoč se kakor 'da je pijan. Slišala ga je samo mrmrati: — Kaj se bo zgodilo?... Kaj storiti? Nesreča je. hotela, da ni bil grof edini, ki je slišal obžalovanja vredno priznanje svoje žene. Grof in grofiea sta mislila, a njima hči že spi, pa ste se motila. Modesta je bila odšl i gard nega častnika, sanjavo dekle k počitku, očp in llliHti sta pa pustila vrata iz Meekleuburga. razočaranega toreadorja ali nalahno stopajoeo .1 a poll k o. Tu s«t» blišei v«*e- "zvezd** kakor na jesenskem nebeškem svo- l»o markiz de <'roiseiiois zelo dober zakonski mož ? Grof se je obrnil k hčerki ter jo ljubeče in hvaležno pogledal. — Drago dote! je zacepetal nežno. — drago, ljubljeno dete! Vstal je in pripomnil: — I "dajmo so v svojo usodo... vsaj začasno in na viUez. <'as lahko še vse i z premeni. Xa.j gredo dogodki svojo pol. Ta odločitev je navdala grofa /. novim pogumom. Odšel je. mrmrajoč: — l^e pogum, vse bo dobro! NADAMIEVAN.IE SLEDI Sabiuine spalniee odprta, »la bi slišala, č" bi ju klieala. Tn to je bila neprevidnost, ka jti dekličino uho so dosegle strašne besefle ka- sramota... du. okoli »0,000 breziioKeluilijkor: pogin... onečaščenje igralcev čalca um delo... oblip... konec vsega... Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" HEW YORK, MOHDAY, MARO H 27,1933 THE LARGEST 8L0VFKF DAILY te U. 8. A. JUD1TINA PRISEGA .ROMAN IZ ŽIVLJENJA SE ZA "GLAS NARODA'* PRIREDIL I. H. 31 (Nadaljevanje.) NAJPOPOLNEJŠA URA Na potu je hotel Lutzu povedati, da bo mati najbrže šla z Miss Kield na potovanje in da se bo Felice preselila k Ileinovini. In tedaj bi mogel lutz povedati svojemu očetu da bo grad Erlau v kratkem izpraznjen. • iNaj bo tukaj omenjeno, da je bil ta namen tudi iavršen in iz besed profa Erlau je Lutz Werner sklepal, da mora biti grofica Er-';iu popolnoma drugačnega značaja kot pa njeni otroka. In vedel je. da bo njegov samo zadovoljen, da je komtesa gledala življenje z d mlačni rti i o&mi kot pa grofica. Kot rečeno, je šel Lutz najprej k svoji materi, ki je že vedno sedela na balkonu. — Torej, mati, prav iskreno smo povabljeni na čaj. G os pica Falkma je odtfa že domov, da bo njena teta na to pripravljena. — In misliš, da bo tudi teta tako naglo zadovoljna. Sedaj pa mi po»vej, mati. videla si komteso, ko miio stali tukaj pod oknom Kako ti ugaja na prci pogled? Mati pa pogleda in se mu nasmeje. — Seveda je zelo ljubka in nočem žaliti svojega sina. Lutz jo objame in poljubi. j — O, tako ti mora ugajati. In ko bo tudi oče enkrat slišal, s kakim zaniinai)jem govori o knjigovodstvu in drupih trgovskih zna-j nrwstib. potem bo ves navdušen za njo. To mu moraš vse diplomatič-no razložiti, kar je ugodno za njo. Mati «e smeje. — Ne. ne, ničesar ne boni pozabila in potem ne bo na meni ležeče, »ko se oče ne izjavi, ;la hoče ravno komteso imati za .svojo si-naho in nobene druge. Lutz veselo vzklikne: — O. mati, to boš že naredila, saj si prebrisana in dovolj dobra n boš očeta pripravila do tega, da ne bo nobene druge zahteval /.a uvojo sinaho. Zdaj pa se moraš pripraiviti, da greva. — Da, saj že grem. * Judita in Felice »e vrneta domov in gospej lleinoi z glasnim smehom .sporočita, da bodo dobili polno hiSo gostov. Teta Ana je sprejela to novico s .svojo običajno lahkomerno dobroti ji vast jo in *akoj je bila pripravljena miza za šest oseb. Teta Ana je postavila na mi/o najlepše skodeljiee iz kitajskega porcelana in dragocen prt. katerega je sama spletla. Feliee ji pomaga pripraviti mizo, Ju-lita pa je pristavila vodo za čaj. Točno ob petih je bilo vse gotovo ■11 nekaj minut zatem zazvoni zvonec. Judita odpre vrata in pozdravi Lut/.a in njegovo mater na svoj posebno ljubeznjivi način, tako da je napravila na gospo Wernerjevo takoj najboljši utis. Judi-1 ta pelje oba posta v lepo sprejemno sobo in tu pride teta Ana te.* ooxdravi došleee z ravno tako 1 jubeznjivostjo. (Jo-pa Werner jeva .se oprosti, da je tako nepričakovano pad M v hišo, toda Judita pravi, da je imela dovolj časa. da se je pripravila na obisk. Judita j«* vedela, da je hotel Lutz na nesumljiv način predstaviti Feliee svoji materi, kajti dobro je vedela, da so .se med njima spletle ravno tako nežne nitke, kot med njo in Ilansom. $n kaj je hotela napraviti drugega, kot dvema tako sinipatičnina ljubimcema zravnati pot .' Zato se je potrudila, da ni bilo nikake napetosti in pospa Werner jeva je bila pin jena nad tem. kako .so jo sprejeli. In ker je Judita vedela, kaj pomeni današnji sestanek, pravi smeje: —• Imamo št1 nekega drugega gotsa. milostljiva gospa; tukaj je tudi komtesa Erlau. Ali jo smem poklicati in jo vam predstaviti, ali pa že mogoče poznate komteso? Lutz Judito hvaležno pogleda kajti zmeden in nestrpen je ved-ao popledoval proti fvratom. — Komte.se še ne poznam; malo prej sem jo videla v vaši druž-bi pod svojim balkonom. Zelo bi me veselilo, ako jo poznala. Judita odpre vrata. — Feliee, ali hočeš priti sem ? Lutz je opazil, da Judita Feliee tika. Vedel je. da da danes te-»a še ni bilo in tudi ni vedel ničesar, kar se je dopodilo. Felice pride z malo tesnim občutkom. Nekoliko boječe pride \r. sobe. malo izpreineni barvo in nehote prime Judito za roko, kot bi hotela iskati opore. — Feliee, tukaj je gojspa Wernerjeva, ki bi te rada spoznala. — pravi Judita. — Felice pleda resno iz svojih čudovito polnih rjavili oči naravnost v oči gospe Wernerjeve. Felieine oči so spominjale pospo Wernejev® na oči njenepa sina in Feliee je takoj zmagala. predno je slutila. S toplim, materinskim nasmehom ji gospa Wernerjeva poda roko. — V«-seli me. komtesa, (XK> sek. takoj odpraviti. Na zunaj ie potlobna majhni krsti, nje tek pa uravnava kovinska palica, ki je obdana z izolirano raa->« v brezzračnem prostoru. Tako *.«» vplivi tcni|>eraturnih sprememb skoraj izključeni, še b »lj pa po neprestanem vodnem toku. ki teče zunaj brez'.račnega prostora n zaM--žnje dovod toplote. Poslej je ure tekla I«' nekoliko ur zaporedoma, upajo pa. tla jo h'»do toliko izpopolnili. tla postane standardno ur i, p.i kateri bi se ravnal ves svet. Iz Jugoslavije. "Človeka sem ubil". 7. marca zjutraj je dirjal po u-licah ISremske Mitrovice na vso moč neki kmet z vozom in se u-stavil pred sodnim poslopjem. Ves zasopel je hitel na sodišče in kričal, da je ubil človeka. Gre za 60. letnega Kanka Popoviea. ki je s sekiro ubil svojega sorodnika 65. letnega Zako Sekeckega. Za k a je bil oženjen s setro Popovičeve matere in ko mu je žena umrla, sta se začela starca tožariti, pa je Po-povič pravdo izgubil. Zaka ga je pripravil ob lepo premoženje in to je dalo povod za zločin. Ali|| imate * Koledar za 1.1933 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIV A — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA Si H PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSKEGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West IStK Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! V JUGOSLAVIJO Pnk« Havr« Ha Hitrem Ekspresnem Parni k« PARIS 18. APRILA 19. Maja — 10. Juni a CHAMPLAIN 1. APRILA — 22. APRILA ILE DE FRANCE 29. APRILA — 27. MAJA NIZKE CENE DO VSEH DELO? JUGOSLAVIJE Zrn pajunila in potn* nat« vpra-Mjt« na*« pooblaUcna agtnt* Grenek J£ne . 3D STATE STREET, NEW YOKK LETEČA ŽELEZNICA Ker so ga hoteli oženiti z drugo. V Subotiei se je ustrelil 2G-let-ni Peter Damjanovič. Pred kratkim je zasnubil svojo izvoljenko in povedal je doma staršem, da se novo Pametno občilo, ki ne bo sa-misli oženiti, toda starši so mu bi- Že v doglednem času se obet li zbralo drugo nevesto. To ga tako potrlo. da je vsa noč taval za mestom, zgodaj zjutraj se j* ustrelil. V Savo je skočila. V Sremski M it rovi ei ji' skočili v Savo lepa 18-lctna Katica Ko-ler. Ljudje so jo videli, ko se je vrjrla z mosta v vodo, hitro so opi- nio 'zbližalo mesta in dežele, ampak bo naravnoset uničilo razdalj^ ki jih danes smatramo za velike, ker jih ne moremo dovolj obvladati. V bodočnosti pa bv» drugače. Današnje vlake bo nadomeščalo letalo na tračnicah, ki bo prevažajo potnike in tovore. To prometno sredstvo jc izum dveh inžinirjev, ki držita sedaj iznajdbo v tajnosti, a jo bosta eut*chlan Cherbourg i' Cherbourg Cherbourg __V KRIVA AL! NEDOLŽNA? 15. aprila: Bremen Bremen I«, aprila: Majestic v Cherbourg Paris v Havre 19. aprila: Manhattan New V or k Havre Hamburg Pred porotnim sodiščem v K rakova se je obnovila obravnava proti jugoslovenski državljanki R:;i tiorgonovi. Obtoženka se je morala že lani v maju zagovarjati pre.l |sodiščem zaradi obtožbe, ki veli. da ■ je 31. decembra 1931 v neki vili blizu Lvova umorila 16-letno hčerke arhitekta Zarembe, kateremu je vodila gospodinjstvo. Gorgonova. kateri so izvršitev kazni odgodili, ker je bila tedaj v blagoslovljenem stanju, ima zdaj šest mesecev staro hčerko, ki jo-je 21. aprila: Olympic v Cherbouarg Mauretania v Cherbourg 22. aprila: Cliamplain v Havre Bolna v (ienua 25. aprila: Bevialban v Cherbourg Kuropa v Bremen 26. apriia: Ufr.DRiiria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg Veenilain v Boulogne 29. aprila: lie ue Krai.ce v Havre Augustus v Genua 2. maja: Bremen v Br t-men maja: A*|ultania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 4. maja: Come di Savoia v Genoa. 5. maja: Majestic v Cherbourg Westei n'and v Havre Volendam v Boulogne 6. maja: I^ifayrtte v Havre Vulcan i a. v Trst 10. maja: Mauretaiiia v Cherbourg Dtutiichland v Cherbourg 12. maja: Olympic v Havre Minnewuska v Havre Rotterdam v Boulogne 13. maja: Champlaln v Havre Rex v Genoa Europa v Bremen 16. maja: Leviathan v Cherbourg 17. maja: Berengaria v Cherbourg New York v Cherbourg 19. maja: Gt-n"a povila v bolnišnici, in izjavlja pred sodniki, da zločina ni izvrši- JJ5°u,OKne la ona. ampak neka druga oseba. 20 zapodil od hiše, pozneje"jo"je pa Pol^sk,; listi l>išej°' da ^ obtožen-] C}u.emon v Bremen l sprejel nazaj in prodal ciganu za|ka sestra atentatorja Iliča, ki je ^ceorgic v cobh ženo. Cigan mu jc dal za njo ko-jb,! ®»l>l«*«n v sarajevski umor av-. zo in 200 Din. Odvedel je nesreč- »trijskega prestolonaslednika Pran- j ea Ferdinanda in.njegove žene. ! nt> deklico v Peč največji begne 17. junija: Britanic v Cobh I!e de France v Havre 20. junija: De Grasse v Havre 21. Junija: Vuli-ania v Trst Mauretania v Cherlw>urg Albert l!allln v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minetonka v Havre Veendam v Itoulc-gne 24. junija: Champlnln v Havre Rex v Genoa Brem.-n v bremen 27. junija: Leviath an v Cherb- -nrg 28. junija: Berencaria v Cherbourg Itamburg v Cherbourg 29. Junija: Conte Grande v Genoa 30. junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. julija: 1'atis v Havre La fa vet t« v liavre 3. Julija- Kuropa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Arjuitaria v Cherbourg Deutschland v Cherbourg 7. Julija: He de France v Havre Volendam v Boulogne 8. julija: Conte di Savoia v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija : Maajretania v Cherbourg New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 15. julija: Champlain v Havre It»-x v Genoa 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. ju'ija: IterenK^ria v Cherbourg Manhattan v Havre Albert l:a!lin v Cherbourg I 20. Julija: Ma'est ic v Cherbourg 21. julija: Paris v Havre Bun>|M v Bremen Stat. ndam v Boul<»gr.o 26. julija: l.afayette v Havre Ai|UitHtiia v Cherbourg Hamburg v Cherbourg ITes. Rifosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: Veendam v Boulogne l*e flFranc« v Havre 24 lull Ja: Vulcanla v Trst Akutno obliko katarja v sred- 1 njeni ušesu opažamo pogostoma v| otroških letrh in v zvezi z naho-j dom ali marsikaterimi infekeijski-) mi boleznimi, ošpicami, škrlatin-j ko. davico. hripo. Znaki te bolez-j ni so mrzlica in močne bolečine v ušesu, često pa tudi v glavi sploh.! Vroči obkladki na uho, termofor.; vka pijan je toplega, 5 do 20-od-stotnega karbolnega glicerina v idio lajšajo boleine. -Skoraj tre-j nutno pa se''nehajo te bolečine po , malenkostni zdravniški operaciji.; ki očisti srednjo ušesno votlino, gnilobe. Bolezen potem običajno^ kmalu mine. C'e se ta operacija n^ 7 Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIXI NA SVETU BREMEN* EUROPA POSEBNI VLAKob parniku v i t Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izbome t 1 železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta aU NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORK o.v . if" w J £ I Si; MlSt