M KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 23 (1) INDUSTR1SKE SVOJINE IZDAN 1. SEPTEMBRA 1926. PATENTNI SPIS ST. 3796. The Siliča Gel Corporation, Baltimore, U. S. A. Postopek in priprava za rafiniranje oli in vosku podobnih snovi. Prijava z dne 14. marca 1923. Velja od 1. junija 1925. Prvenstvena pravica z dne 16. marca 1922. (U. S. A.) Pričujoči izum se tiče postopka kakor tudi priprave za rafiniranje olj in voskov. V SHS patentu št 2417 je obrazloženo, da porozna telesa z ultramikroskopičnimi porami pod gotovimi pogoji adsorbirajo iz raztopine čisto gotove raztopljene sestavine. Našlo pa se je, da je mogoče rafinirati olja potom adsorpcije raztopljenih one-čistin s pomočjo poroznih teles, pri čemur je samo predpostavljeno, da ima adsorbu-joči porozni materijal (adsorbcijski materijal) napram tvarini, ki se ima adsorbirati, manjšo površinsko napetost kakor napram olju Pričujoči izum# sestoji torej v bistvu v tem, da se v olju se nahajajoče onečistine vežejo v porah adsorpcijskega materijala z ultramikroskopičnimi votlinami potom adsorpcije, na kar se porozni adsorpcijski materijal oprosti adsorpcijskih snovi ter se iznova uporablja v enako svrho. V svrho pojašnjenja izuma bodi le-ta opisan na podlagi enega posameznega primera, namreč rafiniranja petrolejskih produktov kakor n. pr. gazolina ali svetilnega petroleja, pri čemur pa se poudarja, da se izum razteza na rafiniranje olj in vosku podobnih snovi na splošno, in sicer vege-tabilnih, animalnih in mineralno-oljnih produktov v najširšem zmislu besede, kakor tudi produktov mineralnega in sintetičnega izvora, vštevši benzin, toluol, ogljikov tetraklorid in anilin. Bistvo izuma se da najboljše prikazati z istočasnim opisom priredbe, ki je prikazana na risbi. Na njej je Sl. 1 vid splošne priredbe za rafiniranje tekočin kakor n. pr. petiolejskih produktov, in sicer v shematskem prikazanju; Sl. 2 je primerično izabrana izvedbena oblika za to napravo potrebnih agitatorjev (mešalnikov, burkalnikov) v prorezu; Sl. 3 je primerično izabrana izvedbena oblika separaiorjev, tvorečih sestavine te naprave, v prorezu; Sl. 4 je pojilna (dovajalna) priprava v tlorisu oziroma vodoravni prorez po črti 4-4 slike 1; Sl. 5 je ena izvedbena oblika regeneracijske priprave v podolžnem prorezu V že omenjenem patentnem opisu je navedeno, da se raztopljena snov adsorbira iz raztopine pod gotovimi pogoji s pomočjo poroznih teles z ultramikroskopičnimi porami. Pore za postopek potrebnega adsorpcijskega materijala morajo biti tako majhne da je prav težko ugotoviti in omejiti njihovo veličino. Kot pripomoček za tako določitev more služiti metoda, da se ugotovi ono vodno množino, katero adsorbiia en gram dotičnega materijala, ako se izpostavi istega učinkovanju vodne pare ob gotovi temperaturi in gotovem parcijalnem tlaku vodne pare, dokler se ne doseže stanje ravnomočja. Ako se vrine kapilarno cev v tekočino, ki omaka ostenje te cevi, se tekočina v cevi postavi višje kakor zunaj nje, pri čemur je višina dviga, t. j. razlika nivoja v cevi in zunaj nje, odvisna od premera cevi. Tekočina utrpi v cevi znižanje par- Din. 35___ : ■' f ;i'!' ’■ „■■ -'V* /.j:P""""’ ' . i j' j ' ^! 5 i i;, ( ■' •i ?■ ''' v1«-’' , S** ' ifei *•*•«. I . v •" V ■■ ■■ v« j ■ : ,1: • •: -i' ' 1; i j ; ’ t: ’ m ' ? > >.|i ■ Al;:'."' 'iP v.,: u* i !'*' i V (i . Ah- ji* 11 j ■ 1 Hi it ■ (I :! ; ?' i P ' 'V ■;v iM;' . ?A.. ;. V) : . < • 3 • ' r .* : A’ i: ’’ • >i*4 i ii II • 'h. i, '' p- •a., a« "a -A " .VV f: l ;W ’■ f,, '.■A M C' nega tlaka, ki pa se more zaznali samo, ako je premer cevi izredno majhen, in katero narašča v trdnem razmerju z zmanjšanjem premera. Množine vode. ki jo ad-sorbira porozno telo ob dani temperaturi in gotovem parcijalnem tlaku, je odvisna tako od velikosti posameznih votlin kakor tudi od skupnega voluma istih. Z določitvijo količine dane tekočine n. pr. vode, ki jo adsorbira eno ali drugo porozno telo ob dani temperaturi in danem parcijalnem tlaku, se ima torej sredstvo v roki, da se primerja velikost in volum v dveh različnih adsorbujočih materijalih se nahajajočih por. Tako n. pr. ima 1 gram gela kremenove kisline celokupno votlino od preko 0 41 cm3. Z drugimi besedami, ako se pore gela kremenove kisline popolnoma napolnijo z vodo, znaša vzprejeta množina vode približno 41% prvotne teže gela. Od te celokupne votline gela kremenove kisline sestoji dovoljno velik odstotni del iz tako majhnih por, da adsorbira gel pri 30" C in pri parcijalnem tlaku od manj kot 22 mm živega srebra v ravnovesju z vodno paro približno 21% svoje lastne teže vode. Kremenova glača in kostno oglje ne odsorbi-rata pod navedenimi razmerami praktično nobene vode, dočim vzame visokoaktivno lesno oglje n. pr. lesno oglje kokosovega oreha, več vode vase kakor imenovani gel kremenove kisline. Iz tega sledi, da kremenova glača in kostno oglje nimata v omenjanja vrednem izmeru tako majhnih por, kakoršne tvorijo večji del v gelu kremenove kisline. Po drugi strani ima visokoaktivno lesno oglje več por te majhne velikosti, kakor jih ima gel kremenove kiseline. Ugotovilo se je, da substance, ki adsor-birajo pri 30° C in parcijalnem tlaku od kakih 22 mm živega srebra manj kot približno 10% svoje teže vode, niso dovoljno drobnoporozne, da bi imele praktično vrednost za adsorpcijo raztopljenih sestavin iz raztopin. Za pričujoči postopek so torej sposobne samo take absorpcijske maferi-jalije, ki morejo pri 30% C in parcijalnem tlaku kakih 22 mm živega srebra v ravnovesju z vodno paro adsorbirati vode najmanj 10% lastne teže. Za izvedbo postopka prav posebno sposoben materijal je gel kremenove kisine take strukture, kakor se dobi, ako se gel naredi po načinu, kakor je opisan v ame-rikanskem patentu štev. 1,297.724. V slučajih, za koje gel kremenove kisline ni sposoben, se lahko uporabljajo geli druge vrste ali druge absorpcijske materijalije, predpostavljeno da imajo dovolj veliko število primerno majhnih por, tako n. pr. visokoaktivno rastlinsko oglje (lesno oglje), geli železnega oksida, cinovega oksida, aluminijevega oksida, vvolframovega oksida, zirkonijevega oksida in titanijevega oksida. Trdi, porozni gel kremenove kisline, ki se s koristjo uporablja za pričujoči postopek kot absorpcijsko sredstvo, je treba dobro razločevati od posušene, gelatinozne obodne, ki se n. pr. dobi, ako se natrijev silikat zmeša s kislino in se pri tem nastajajoči talog posuši. Ta produkt nima porozne strukture, kakor jo ima po ome-njenom patentu ali s pomočjo dialize (po Graham-u) narejeni gel in tudi ne more z adsorpcijo odstraniti raztopljenih sestavin iz kake raztopine v meri, ki bi zadoščala za prakso. V smislu omenjenega patenta se uporablja ta obe komponenti, namreč kislinina raztopina dotičnega kremenovo kislino vsebujočega izhodnega materijala, v takih koncentracijah in množinskih razmerjih, da se dobi vsled reakcije silikata s kislino homogena koloidna raztopina kremenove kisline. Takojšnja koagulacija mase se zadržuje s pomočjo temeljitega, jako živahnega burkanja med mešanjem. Čez 3 ali 4 ure, od hipa zmešanja se zmes strdi, ne da bi se naredil talog, v homogeno ga-lertno maso, ki poda, ako se jo posuši na način, kakor je opisan v omenjenem patentu, trd, porozen gel z ultramikrosko-pičnimi porami, Kakor je obrazloženo v patentnem spisu štev. 2417, se adsorbira iz raztopine ona sestavina, ki ima napram stenam poroznega adsorpcijskega materijala najmanjšo površinsko napetost, z drugimi besedami, ona sestavina, ki najlažje omaka absorpcijski materijal. Nadalje se izločivanje nove faze iz raztopine vrši tbliko lažje, čim manjša je raztopnost dotične substance v raztopilu. Kot merilo za raztopnost se lahko vzame kritična raztopilna temperatura. Najugodnejši absorpcijski učinek se doseže pri oni raztopini, koji gre najvišja kritična raztopilna temperatura. Nadalje vpliva na stopnjo absorpcije tudi razlika v gostoti posameznih' raztopinskih sestavin. Čim manjša je razlika v gostoti, tem večja je absorpcija kake posamezne sestavine iz raztopine. Po teh temeljnih obrazložbah naj se zdaj opiše pričujoči izum in sicer v njegovi upo' rabi na rafiniranja gazolina ali svetilnega petroleja, akoravno mu gre, kakor rečeno, povsem splošna uporabnost za olja vsake vrste. Gazolin in svetilni petrolej, najsi se pridobivata po obični destilaciji ali po razkrojni destilaciji, ki je znana pod imenom „cracking-proces“, ali „krakanje", vsebujeta nasplošno žveplene spojine, imata neprijeten, takozvan „kisli“ vonj in žolto barvo. Te lastnosti seveda kolebajo pri različnih produktih vnotraj širokih mej, odvisne so od provenijence surovega olja in tudi od tega, ako gre za produkt normalne destilacije ali za crack-produkt. Mnogo se je že potrošilo poskušanja, da bi se ugotovilo, v kateri obliki se nahaja žveplo v gazolinu ali svetilnem petroleju, ne da bi se bilo posrečilo dodobra razjasniti to vprašanje. Znano je, da se nahaja žveplo v najmanj dveh oblikah, namreč v eni, ki podaja gotovo barvno reakcijo, ki je v sledečem označena kot „doctor test" obstoja v tem, da se pridoda ogljikovodikovemu ugledu, ki se ima preiskati, raztopino svinčevega oksida in natrijevega hidroksida. Po vsej verjetnosti vsebujeta navadni nerafinirani gazolin in svetilni petrolej menjajočo se množino kompliciranih organskih žveplenih spojin, od kojih reagirajo nekatere pri „doctor test-u“ pozitivno, to se pravi, povzročijo pobarbanje raztopine. Poleg tega lahko ti petrolejski destilati vsebujejo tudi enostavnejše žveplene spojjne (mogoče take različne vrste), ki reagirajo pri ..doctor test-u“ negativno, tako da se s pridodatkom označene raztopine ne povzroči nikako po-barvanje. Sodi se tudi, da vsebujejo marsikatere vrste gazolina elementarno (kovinsko) žveplo raztopljeno. Kakor znano, poda raztopina žvepla pri preizkušnji z „doctor festom“ negativen rezultat. Nadalje je znano, da gotove vrste gazolina in svetilnega petroleja, ki vsebjejo žveplo ter podajo negativen „doctor test“, zatem pozitivno reagirajo, ako so nekaj časa stale. Taka izpremena se pospeši z učinkovanjem svetlobe in toplote, nadalje s stikom z zrakom (kisikom) in vlago. Resnično se večkrat prigodi, da gazolin in svetilni petrolej, ki sta bila s kemijskimi sredstvi toliko rafinirana, da poda „doctor test“ negativen rezultat, reagirata pri pozneje ponovljeni preizkušnji vseeno pozitivno. Isto velja tudi glede barve in vonja. Gazolin se da n. pr. s kemijskimi sredstvi kakor žvepleno kislino, alkalijarni in svinčevim oksidom toliko rafinirati, da postane produkt svitel kot voda ali malone svitel kot voda in da ima takozvani „sladki" vonj. Toda ta po vsem prividu v vsakem oziru zadovoljujoči produkt bo čez nekaj časa, zlasti ako je izpostavljen vplivom svetlobe, vlage in kisika, vzlic temu navzel žolto barvo in tudi „kisli vonj". Domneva se, da povzročajo zopetni pojav pozitivne barvne raakcije „doctor te-st-a‘‘ kemijski procesi, ki se vrše po rafiniranju in po kojih se žveplo in žveplene spojine, ki se pri rafiniranju niso odstranile, izpremene v druge spojine, ki reagirajo pri „doctor test u“ pozitivno. Te pretvorbe ne obsegajo, kakor se čini, samo žvepla, temveč tudi gotove nenasičene sestavine gazolina. Istim ali sličnim izpre-menam rafiniranega produkta se mora tudi pripisati, da nastane „kisli" vonj in da se t/orijo lepljive substance, ki ostanejo v gazolinu raztopljene ter mu dajejo žolto barvo. Petrolejski produkti, kakor gazolin in svetilni petrolej, in sicer tudi taki z visoko vsebnostjo nenasičenih primesi, ki so bili rafinirani s pomočjo pričujočega postopka, ostanejo neomejeno dolgo brezbarvni oziroma čisti kot voda, tudi ako so izpostavljeni zraku in svetlobi. Ti rafinirani ogljikovodiki, ki vsebujo več kot lO’/« nenasičenih ogljikovodikov in imajo pri tem žvepla manj kot 0.02°/o ter ostanejo neomejeno dolgo brezbarvni predstavljajo nov produkt. Njihova vsebnost nenasičenih ogljikovodikov se more določiti z obdelovanjem s 930/0 - no žvepleno kislino. Nadalje se do sedaj ni izdelal še nikakoršen petrolejski rafinat, ki bi ob vsebnosti nenasičenih ogljikovodikov od preko 10°/o podal negativen „gumtesf. Ta poslednja preizkušnja obstoji v tem, da se 100 cm3 materijala ki se ima preiskati, izpari v polirani bakreni zdeli do popolnega posušenja. O negativnem rezultatu se more govoriti samo v tem slučaju, ako posoda ne sprevrže barve niti ne preostane nikaka ostalina. Po pričujočem postopku z dovoljno skrbnostjo rafinirani produkt poda tudi pri tej preizkušnji negativen rezultat, se izkaže torej tudi s tem kot nov produkt. Rafinacija petrolejskih produktov po pričujočem izumu se v bistvu izvede tako, da se prinese produkt, ki se ima rafinirati, v tesno dotiko s poroznim materijalom, čegar pore imajo prikladne obmere, da ad-sorbirajo raztopljene onečistine, pri čemur se adsorpcijski materijal s koristjo uporablja v sprašeni obliki. To dotiko se vzdrži toliko časa, dokler niso vse nezaže-Ijive primesi z adsorpcijo odstranjene iz petrolejskega produkta, nakar se provede ločitev rafiniranega produkta od adsorpcij skega materijala. Razen tega je potrebno, du se adsorpcijski materijal zopet osvobodi adsorbira-nih onečislin, da je ta materijal mogoče vedno zopet iznova uporabljati. Nasplošno se more doseči to izločivanje adsorbiranih substanc s tem, da se vroni adsorpcijsk-materijal v tekočino, koje površinska napetost je na dotikalnih ploskvah z adsorpe cjjskim materijalom manjša od povišinski napetosti adsorbiranih snovi, da torej tekočina te slednje izpodrine. Da se adsorp. cijski materijal naredi zopet uporaben, se mora ta tekočina nato pregnati ali osvoboditi. V naslednjem se označuje ta rea-ktivacija adsorpcijskega materijala kot regeneracija ali poživljenje. Ako gre za ad sorpcijo višje vrečih substanc, potem v predidočem pretresovani izpodrinilveni postopek ne zadostuje, temveč mora priti v tem slučaju k temu še poživljenje adsorpcijskega materijala potom izparivanja. Za odstranjenje onečistin in drugih ne-zaželjenih primesi iz petroleja, ki se ima rafinirati, s pomočjo adsorpcije se lahko uporablja več načinov. Tako n. pr. se lahko pusti, da tekoči surovi materijal kaplja po stolpu nizdol, ki je napolnjen s sprašenim adsorpcijskim materijalom, n. pr, z gelom kremenove kisline ter se rafinirani produkt na dnu stolpa odtoči. Kakor hitro je gel nasičen z onečistinami, adsorbiranimi iz ekočine, se prestavi dotok tekočine, ki se ma rafinirati na drugi sličen stolp ter se zatem adsorpcijski materijal v prvem stolpu na prikladen način regenerira. V praksi pa se mora dati prednost nekemu drugemu načinu. Ta sestoji v tem, da se pusti da tekočina, ki se ima rafinirati, na enem koncu vstopi v vrsto agitatorjev in separatorjev, šaržiranih s primernim poroznim adsorpcijskim materijalom (kakor gelom kremenove kisline), in da teče skozi te elemente po vrsti, dočim se adsorpcijski materijal na drugem koncu vrste trajno dovaja ter se v protistruji žene k tekočini dalje. Na taj način se odstrani v vsaki stopnji (aparatni skupini) med pretakanjem tekočine en del nezaželjenih primesi. V zadnji skupini, v kojo doteka tekočina, potem ko ji je največji del onečistin že odvzet, pride tekočina v dotiko s sveže dovajanim regeneriranim adsorpcijskim materijalom. Ena za tak delovni način sposobna naprava je primenčno prikazana na risbah. Tekočina, ki se ima rafinirati, teče v po-jilno pumpo 10 po cevi 11 in se potiska po cevi 12 v agitatorja 13. Le-ta je lahko različne konstrukcije, n. pr, take vrste, kakor je prikazana na sl. 2. V dodobra zaprti posodi 14 je nameščena navpično vratilo 15, čegar spodnji konec je opremljen z mešalnim krilom 16, dočim je na zgornjem koncu zunai okrova nameščen pogonski kolut 17. Štupasti adsorpcijski materijal, kakor n. pr. gel kremenove kisline, se privaja po cevi 18 v agitatorja in se v tem dobro zmeša s tekočino, ki se ima rafinirati. Zmes teče kontinuirno po cevi 19 v separatorja 20. Ena izvedbena oblika le-tega je prikazana v povečanem merilu na sl. 3. Isti sestoji iz popolnoma zaprtega cilindričnega okrova s slabo koničnim dnom, ki je opremljen z odtočnim sfubnjem. Na spodnjem koncu centralno razporejene navpične osi sedi, pritrjeno poševno k premeru, dvojica ali več podolgastih posnemačev ali lopatic 21, ki potiskajo na dnu se zbirajoči adsorpcijski materijal proti odtoku. V najzgornjem delu separatorjeve izbe se lahko razporedi žleb 22. Adsorpcijski materijal se v kotu useda na dno ter se odjema po odtočnem stubnju, dočim preteka petrolej v žleb in pride odtod po cevi 23 v drugega agitatorja 132. Temu slednjemu se adsorpcijski materijal kontinuirno dovaja s pumpo 24. Iz drugega mešalnega aparata gre zmes po cevi 25 v pripadajočega drugega separatorja 202, kjer se opisani postopek ponavlja na docela enak način. Odtod se petrolej provaja po cevi 26 v tretjega agitatorja 133, ki se polni iz polnilnega livnika 27 s sveže regeneriranim adsorpcijskim materijalom. Iz tega tretjega agitatorja teče zmes po cevi 28 v tretjega separatorja 203, iz kojega odteka rafinirani petrolej po cevi 29. Adsorpcijski materijal, ki se v tretjem separatorju useda na dno in se odvaja po odtočnem stubnju, se prisesava po cevi 30 od že poprej omenjene pumpe 24, ki učinja v tem odseku cirkulacijo adsorpcijskega materijala. Adsorpcijski materijah ki se odvaja iz drugega (srednjega) separatorja, se prisesava po cevi 18 prvemu agitatorju l8. Na risbah prikazana priprava obsega tri take skupine, ki sestoje iz po enega agitatorja in separatorja; število teh jedi-nic se po potrebi lahko poviša. Kakor je razvidno, se prinese nanovo vnešeni regenerirani adsorpcijski materijal skupaj z že rafinirano tekočino, tik predno zapusti ista aparat; adsorpcijski materijal gre potem svojo pot v protistruji k tekočini, to se pravi v smeri od odtočnega mesta proti vpustu tekočine. Na ta način pride olje v prvem agitatorju 13 skupaj z adsorpcijskim materijalom, ki je šel skozi več separatorjev. To provajanje adsorpcijskega materijala v protistruji k petroleju, ki se ima rafinirati, ima jako ugoden učinek. Na dnu prvega separatorja 20 se usedajoči adsorpcijski materijal se odvaja pd cevi 33; razen onečistin, ki jih je odvzel po adsorpciji petrolej, vsebuje isti seveda tudi gotove množine petroleja samega. Da se naredi postopek kontinuiran, je sedaj potrebno, da se adsorpcijski materijal oprosti primesi, da se regenerira. V kolikor gre za lahkohlapne produkte, kakor gazolin, svetilni petrolej ali benzol, se morejo adsorbirane snovi oddestilirati brez vsake težkoče n. pr. z izpnrivanjem adsorpcijskega materijala. Čestokrat pa adsorbirane snovi sestojajo docela ali deloma iz kompliciranih organskih spojin, ki po navadi vsebujejo tudi žveplo in se pri, za njihovo izhlapevanje potrebni visoki temperaturi v gelu razkrojijo, pri čemur se potem često v gelovih porah naberejo oglja-ste in lepljive snovi, ki se dado težko odstraniti iz gela. Ta težkoča se v zvišani meri pojavlja pri rafiniranju mažnih olj, voskov in pod. Pri adsorpciji kopnih snovi iz tekočin igra površinska napetost na ploskvi dotika med kopno maso in tekočino jako važno vlogo, ki odločilno vpliva na izmero ad-sorpcije. Ker vsebuje po pričujočem postopku vporabljani adsorpcijski materijal vselej vodo, mora biti površinska napetost na mestih dotika gela in vode vedno enaka ničli, torej manjša od površinske napetosti na mestih dotika poroznega materijala z drugimi tekočinami. Vsled tega adsorbi-rajo taka porozna telesa, n. pr. geii, posebno vodo, koja tekočina naj bi tudi prišla poleg v poštev. Ako se n- pr. prinese gel, nasičen z gazolinom ali kako drugo tekočino, ki se ne da zmešati z vodo, v stik z vodo, se le ta adsorbira in gazolin izžene. Ako odane gel dovolj dolgo izpostavljen učinkovanju vode, postane izpo-drinjenje gazolina po vodi popolno. To izpbdrinjenje adsorbiranih olj se da pospešiti s tem, da delamo pri višji temperaturi. Po raziskavah, na kojih temelji pričujoči izum, se je nadalje ugotovilo, da se iz gela, ki je adsorbiral zmes različnih ogljikovodikov, (kar se n. pr. zgodi, ako pride kak gel v dotiko s svetilnim petrolejem) potom obdelovanja z vodo lažji ogljikovodiki hitrejše preženejo kakor težje frakcije, in to z/asti, ako se uporablja mrzla voda. Produkti, ki jih gel veže potom adsorpcije, se tedaj morejo frakcionirano pridobiti nazaj. To ima v toliko izredno prednost, ker se čini, da sestoje prav posebno nezaže-Ijene škodljive primesi nerafiniranega gazolina, ki se jih skuša odstraniti z znanimi rafinerijskimi načini, po velikem delu iz žveplo vsebujočih ogljikovodikov z visokim vreliščem. Torej je mogoče v poteku pričujočega postopka izpodriniti lažje večvredne frakcije adsorbirane tekočine, s tem, da materijal najprej zmešamo z mrzeo vodo, ga gotovi čas stresamo in oproščeno tekočino odtočimo. Težje frakcije kakor tudi neuporabljive žveplene spojine in druge onečistine se malone docela odstranijo potem s stresanjem z vročo vodv in sicer če treba, z večkratno ponovitvijo tega postopka. Z izpodrinjenjem z mrzlo vodo nazaj pridobljeno olje je navadno iste kakovosti, kakor prvotni nerafinirani destilat, tako da ga moremo povrniti procesu. Znatno manjša frakcija, ki se izločiva s stresanjem z vročo vodo, sestoji iz razmeroma visokovrečih sestavin visoke vsebnosti žvepla in iz nenasičenih ogljikovodikov. Ista se lahko uporablja kot gorivo; v razsvetljavne svrhe je neuporabna, ne-glede na to, kolika je njena žveplovseb-nost. Preko 25‘Vo nenasičenih ogljikovodikov vsebujoči produkt, ki se da pridobiti kot odpadni produkt nazaj iz por adsorpcij-skega sredstva, uporabljanega za rafinacijo petrolejskih produktov do nasičenja, je nov. Je brez žveplene kisline in lehko doseže vsebnost od 75°/o in še več nenasičenih ogljikovodikov. Najbolje se da pač definirati kot produkt, ki nastane, ako se rafinira petrolejske produkte s poroznim adsorpcijskim materijalom take votlinske strukture, da adsorbira ta adsorpcijski materijal pri 30° C, izpostavljen vodni pari pri parcijalnom tlaku od približno 22 mm živega srebra, nič manj kakor lO0/« svoje lastne teže vode in še potem zopet izločiva potom adsorpcije vezane dele iz por adsorpcijskega materijala. Ta novi produkt se vsled svoje visoke vsebnosti nenasičenih ogljikovodikov s posebno koristjo lahko uporablja pri trebljenju rud s pomočjo olj (plavalni ali flotacijski postopek). Gel ali drugi adsorpcijski materijal se potem, ko je z vodnim izpodrinjenjem oproščen ogljikovodikov in ostalih sestavin, ki jih je adsorbiral iz tekočine, odstrani iz izplakovalne vode in filtrira. Pri tem nastala gelova pogača, ki sedaj praktično ne vsebuje drugega kot vodo, se prinese v regeneracijski aparat, kjer se njena vodna vsebnost reducira na dopustno, navadno 6 — 8%znašajočo izmero, nakar je gel zopet popolnoma gotov za rabo. Pri napravi, kakor jo kaže risba, s 1 nasičeni del dovaja po cevi 33 pumpi 34, ki ga promika v pralca 35, kateri more biti prav tako konstruiran kakor že opisani agitatorji. V tem agitatorju se nasičeni gel tesno zmeša z mrzlo vodo, ki doteka po cevi 35, da se izženejo adsorbirane substance. Iz teh agitatorjev dospe materijal po cevi 36 v separatorja 37 enake konstrukcije, kakcr že opisani separatorji. Tam se gel usede na dno, dočim se gazolin ali drug iz adsorpcijskega materijaja izpodrinjeni petrolejski produkt dovaja po cevi 38 agitatorju 13 in se s tem zopet vrne v potek rafinacijskega procesa. Na dnu se paratorja 27 se vsedajoči gel se dovaja pumpi 32 po cevi 39 in ta pumpa ga žene v nadaljnega agitatorja 41, v kolega vteka po cevi 42 vroča voda. Iz tega agitatorja struji zmes v separatorja 44. V tem vročevodnem separatorju nazaj pridobivana frakcija, ki sestoji iz razmeroma visoko- vrečih sestavin, se odvaja po cevi 46 in se lahko uporablja kot kurilno olje ali za trebljenje rud po takozvanem flotacijskem postopku. V separatorju 44 na dno se vse-dajoči gel po cevi 47 prisesava pumpa 48 in ga pritiska po cevi 49 v filterno prešo 50 kojekoli prikladne konstrukcije, V tej preši se mehanično orimešana voda od-filtrira, na kar se toliko razvodenjena gelova pogača promika po cevi 51 v regeneracijski aparat 52- Ta poslednji je v povečanem merilu prikazan na sl. 5. V bistvu obstoja iz ležečega cilindričnega bobna 100, čegar obojestranske dni (dnesi) 102 sta z vezani potom cevi 101. Na bobnovem plašču sede bežni obročni 103, ki so v koturih 104 (sl- 1) tako vležajeni, da se more cilinder vrteti kot celota Priključuje se na bobnovi dnesi, sta na obeh straneh poskrbljeni dve trdno stoječi izbi lOo in 107- V izbo 106 se po cevi 122 dovajajo vroči plini, ki pridejo po ceveh 101 vrlljivega bobna v izbo 107. Iz te izbe odsesava pline puhalo 109 (sl 1), iz kojega izstopajo skozi izpuhno cev 108. Adsorpcijski materijal, ki se ima regenerirati, stopa kakor rečeno, v boben po cevi 51- Ako je treba, se v notranjost bobna lahko uvaja voda, para ali drug plin in sicer po cevi 110, ki komunicira z aksijalno razporejeno skozi izbo 107 segajočo cevjo 111. Po navadi pa vsebuje regeneraciji dovedeni adsorpcijski materijal še toliko vode, da para izvirajoča iz tega vira, zadošča za vseh nahajajočih se adsorbiranih substanc. Konstrukcija te priprave temelji na namenu, da se zadrži dostop zraka v regeneracijski aparat in se adsorbirane substance pri tem potom destilacije izženejo iz por ad sorpcijskega materijala, in to iz tega vzroka, ker obstoja ob uporabi vročih plinov samih brez vodne pare za dovažanje potrebne toplote nevarnost, da se v porah adsorpcijskega materijala ne posedejo og-laste in lepljive substance. Temu se izogne, ako se materijal razgreje ob izločenju zraka. Posušeni adsorcijski materijal se dovaja po provodu 112 sesalnemu puhala 54. Odtod se dovaja gel ali drug adsorpcijski materijal po cevi 53 ciklonskemu separatorju 55, v kojem pade na dno. Odtod pada skozi livnik 56 in potem se ga promika po transportnem polžu 60 v grot 27. Iz tega pride, kakor že poprej omenjeno, v agitatorja 131 in se tako vrne v rafinacijski proces. V danem slučaju se gel lahko tudi hladi; v to svrho je zgornji del grota 27 opremljen s hladilno priredbo. Iz ciklonskega separatorja 55 uhajajočo zmes par in zraka se lahko pusti izstopati prosto ali pa, ako se želi eno ali več so-vedenih par dobiti nazaj, prevajali po cevi 57 h kondenzatorju 58. Kondenzat in one dele gela, ki jih je zračna struja vzela iz ciklonskega separatorja s seboj, prisesava po cevi 59 pumpa 60 in jih potiska po cevi 61 v agitatorja 41. Da se prepreči uhajanje par na spodnjem koncu ciklonskega separatorja 55, se uporablja za nadaljno premikanje adsorpcijskega materijala posebna, nova oblika dova-jalne (pojilne) priprave. Ta sestoji, kakor je razvidno iz sl. 4, iz vodoravno razporejene ploče 85, ki sedi na oscilirajoči osi 86 ter se nahaja v okrovu 87, opremljenem z livničnim dnom 56. Ploča 85 je po uteži 88 izbalancirana. Kakor kaže sl. 1, je ploča nameščena v prav majhni razdalji od spodnjega roba odtočnega slubnja ciklonskega separatorja 55. Na prikladen način se učini da niha ploča v vodoravni ravnini sem-patja, pri čemur pa izmah nihaja ni tako velik, da bi se odprtina separatorjevega odtočnega stubnja v kojemkoli trenutku osvobodila. Oscilirajoče gibanje ploče se n. pr- lahko povzroči z naslednjo priredbo. Na zgornjem koncu osi 86, in sicer zunaj okrovovega pokrova, je pritrjen krak 89. Ta krak je po vodiču 90 zvezan s kražnim čepom 91 kražnega koluta 92, ki sam zopet sedi na kotvinem vratilu 93 elektromotorja 94. Ako je ta priprava v obratu, se s kontinuirnim nihanjem ploče semintja povzroči enakomerno promikanje adsorpcijskega materijala v livnik 56, ne da bi kdaj mogle uhajati pare. Ako treba, more biti na zgornji odprtini ciklonskega separatorja razen cevke, vodeče h kondenzatorju 58, pristavljena še rekurzijska cev 112, ki se v svrho, da se para vede nazaj, izušča pri 113 na neki točki blizu sesalnega slubnja puhala 54. Na ta način se para vedno zopet uporablja in se puhalu dovaja večji volum plinov, tako da brzina v cevi 53 zadošča, da potegne adsorpcijski materijal navzgor. Cevi 53 in 112 sta po vsej svoji dolžini izolirani zoper toplotne izgube. Pri rafiniranju gotovih tekočin se zna prigoditi, da adsorpcijska zmožnost adsor-bujočega materijala pojemlje, potem ko je materijal večkrat naredil pot po napravi, in sicer ker so se v njegovih porah stalo-žile ogljaste ali lepljive substance. V slučajih, kjer se je tega bati, je dobro, ako se predvidi pomožen regeneracijski aparat, v kojem se te substance izženejo iz adsorpcijskega materijala. Ta aparat ima, kakor se razvidi iz sl. 1 spodaj, obliko bobna 120, ki je vgrajen v peč 121. ki dobavlja vroče pline za glavni regeneracijski aparat 52 ter jih istemu dovaja po cevi 122. Adsorpcijski materijal se lahko izvzemlje ali pri hvniku 56 ali na drugem mestu nje- govega poteka in se dovaja po 123 vpu-stnemu koncu bobna 120 pomožnega regeneracijskega aparata. Da se zamore pretakajoča množina adsorpcijskega materijala regulirati, se ta cev 123 svrhishodno opremi z ventilom ali gušilnim organom 124. Na izpustni konec pomožnega aparata 120 je priključeno puhalo 125, čegar tla-kovod 126 drži v ciklonski separator 127. Po cevi 126 separatorju dovajani adsorp-cijski materijal se oprosti tam zraka in plinov in se potem vede na kojikoli primerni točki nazaj, n. pr. v transportnega polža 60. Iz ciklonskegr separatorja 127 zgoraj izstopajoči plini se vedejo po cevi 128 nazaj v puhalo 125 in se na ta način vedno zopet izkoriščajo v to, da se adsorpcijski materijal dviguje. Majhen del plinov se lahko pusti izstrujati po cevi 128’ na prosto, in se izguba nadomesti s tem, da se po cevi 123’ nastavljeni, na bobnovem vpustnem koncu, dovaja zrak. S tem se dobi kisik, ki je potreben za sežig substanc, staloženih v porah. Namesto da se (z reguliranjem s pomočjo organa 124) nepretrgano dovaja gotov del adsorpcijskega materijala pomožnemu regeneracijskemu aparatu, se more tudi puščati vso množino materijala periiodično, to se pravi od časa do časa, da gre od livnika 56 skozi pomožni aparat 120. Kakor se razvidi, se adsorbirajoči materijal pri tem načinu v zaključnem krogotoku uporablja vedno iznova. Ne odstranijo se samo v petroleju se že nahajajoče lepljive substance, temveč tudi spojine, ki dajejo pozneje povod za tvoritev takih substanc. Zadobi se produkt, ki redovito odgovarja zahtevom obeh omenjenih pre-izkušnih načinov („doetor test“ in ‘‘gum test “) ter zadovoljava tako glede vonja kakor slede barve. Poudariti se mora. da se lepljive substance odstranijo, ne da bi se vršilo razrušenje nenasičenih ogljikovodikov. Postopek je zbog tega primeren prav posebno tudi za rafiniranje skriljnih olj, ki morejo vsebovati do 90°/o nenasičenih ogljikovodikov. Uporaba žveplene kisline in drugih kemikalij pri tem postopku docela otpade tudi se izognemo izgubam, ki nastanejo po rastapljajočem in razkrajajočem učinku žveplene kisline, ki se pred vsem loteva nenasičenih ogljikovodikov. Tudi ne nastajajo nikaki nadležni postranski produkti, kakor jih predstavljata odpadkova kislina oziroma kislinska smola rafina-cijske žveplene kisline. Produkt se da toliko rafinirati, da trajno obdrži takozvani ,,sladki“ vonj, da daje pri ,,dctor test-u'* trajno negativno reakcijo in trajno ostane čist kakor voda, najsi se še tako dolgo izpostavlja direktni solnčni svetlobi v prisotnosti zraka in vlage, in da ima pri tem jako majhno žveplovsebnost od manj kot 0.01°/.. Ako naj se predstojeći postopek uporablja za rafinacijo težkih ali viskoznih olj, ali voskov, se morajo te materijalije s segrevanjem na kakoršenkoli način vzdržati lahko tekoče. Pod izrazom ,,petrolej“ ali „petrolejski produkti *se hkratu razumevajo tudi skriljnja olja. Kakor že omenjeno, se gazolin, svetilni petrolej, benzol in slične tekočine lahko brez težkoč izdestilirajo iz gela, kakor n. pr. pri parni regeneraciji, tako da izplakovanje adsorpcijskega materijala lahko izostane in se more gel direktno iz separatorja 20 uvesti v filter 50 in potem k regeneracijskemu aparatu 52. Ako treba, se uvaja voda, para ali primeren, ne oksidi lajoč plin pri 110. Samo po sebi se razume, da se ta postopek lahko izvaja tudi s pomočjo drugih priredb. Patentni zahtevi: 1. Postopek za izločivanje raztopljenih substanc iz nevodene raztopine, označen s tem. da se raztopina prinese v tesno do-tiko s poroznim adsorpcijskim materijalom, čegar votlinska struktura je taka, da ad sorbira ta adsorpcijski materijal vodo v toliki meri, da vsebuje v ravnomočju z vodno paro pri parcijalnem tlaku kakih 22 mm živega srebra, pri 30° C nič manje kot kakih lOV* svoje lastne teže na vodi, nakar se ta adsorpcijski materijal oprosti adsorbiranih substanc ter se zopet uporablja za isti namen. 2. Izvedbena oblika postopka po zahtevu 1, označena s tem, da služi kot adsorpcijski materijal gel kremenove kisline ali porozna masa približno enake votlinske strukture. 3. Izvedbena oblika postopka po zahtevu 1 i 2, označena s tem, da se adsorpcijski postopek uporablja za rafiniranje olj in voskov. 4. Izvedbena oblika postopka po zahte-vih 1—3, označena s tem, da se adsorbi-rane snovi z destilacijo izženejo iz por adsorpcijskega materijala. 5. Izvedbena oblika postopka po zahte-vih 1—3, označena s tem, da se adsorbi-rane snovi izženejo iz por tega materijala potom obdelovanja adsorpcijskega materijala s paro. 6. Izvedbena oblika postopka po zahtevu 3, označena s tem, da se adsorpcijski materijal obdeluje z vročimi plini, ki ne povzročajo nikakega oksidacijskega učinka, da se oprosti v njegovih porah adsor-birane snovi. 7. Izvedbena oblika postopka po zahte-vih 4—6, označena s lem, da se izgon adsorbiranih snovi iz adsorpcijskega materijala vrši ob izključenju zraka. 8. Postopek za izločivanje snovi, vezanih potom adsorpcije, iz poroznih adsorp-cijskih materijalij, zlasti v okviru postopka po zahtevih 1—3, označen s tem, da se adsorpcijski materijal obdeluje s tekočino, ki ima napram temu materijalu nižjo površinsko napetost kakor adsorbirane snovi da se adsorbirane snovi na ta način izpodrinejo iz tekočine, na kar se more potem ta tekočina pregnati iz materijalovih por. 9. Izvedbena oblika postopka po zah-tevu 8, označena s tem, da se adsorbirane snovi izločivajo iz poroznega adsorpcijskega materijala v različnih frakcijah, s tem da se izvrši izp drinjenje adsorbiranih snovi s pomočjo tekočine opetovano, in sicer prednostno ob različnih temperaturah, tako da se torej adsorpcijski materijal obdeluje n. pr. najprej pri nižji, potem pa višji temperaturi s tekočino, ki učinja izpodrinjenje. 10. Izvedbena oblika postopka po zahtevih 8 in 9. označena s tem, da se kot izpodrinjajočo tekočino uporablja vodo. 11. Izvedbena oblika postopka po zahtevi 3. označena s tem. da se pusti vstopati olje, ki se ima rafinirati, na enem koncu vrste agitatorjev, saržiranih s primernim poroznim adsorpcijskim materijalom, in pripadajočih separatorjev, ter se pusti, da teče skozi te elemente po vrsti dočim se adsorpcijski materijal dovaja na drugem koncu vrste in se v prolistruji k tekočini poganja naprej ter se v na-daljnem teku popolnoma oprosti adsorbiranih snovi, da se vrne v krogoteku v proces nazaj. 12. Priprava za provedbu postopka po za- htevih 1, — 3, in 11), označena z agitatorji (13,' 132, 133) za mešanje teko- čin, ki se ima obdelovati, z adsorpcijskim materijalom, s separatorji (20, 202 20:)) za ločenje materijala od tekočine, ter z regeneracijsko pripravo (52), ki so po prevodih tako zvezani, da izvaja adsorpcijski materijal krogotečno gibanje v prolistruji s tekočino, ki se ima obdelovati. 13. Izvedbena oblika priprave po zah-tevu 12, označena s tem, da se skupine adsorpcijske aparature, obstoječe iz po enega agitatorja in pripadajočega separa-torja, tako po cevnih prevodih zvezane med seboj, da teče tekočina, ki se ima rafinirati, skozi elemente po vrsti, dočim se izločeni adsorpcijski materijal promika od vsakega separatorja nazaj v agitatorja neposredno mu predidoče skupine. 14 Priprava po zahtevih 12, in 13, oz- načena s tem, da je v povratnem provodu (112) regeneracijske priprave (52) razporejen separator (55), ki loči regenerirani adsorpcijski materijal od par, izstopajočih iz regeneracijske priprave. 15. Izvedbena oblika priprave po zahtevu 14, označena s tem, da je na separator (55) priključen kondenzator (58) ali slična priprava za zopetno pridobivanjeizločenih par. 16. Izvedbena oblika priprave po zahtevih 14 in 15, označena s tem, da vodi od separatorjevega (55) paroizpusta stranski rovod (112) nazaj k regeneracijski pripravi. 17. Priprava po zahtevih 12—16, označena s tem, da je za glavno regeneracijsko pripravo razporejena pomožna regeneracijska priprava (120), ki je opremljena z istimi pomožnimi aparati kakor ona. 18. Izvedbena oblika priprave po zahtevu 17, označena s tem, da je pomožna regeneracijska priprava vgrajena v peč (121), ki dobavlja vroče pline za glavni regeneracijski aparat. 19. Priprava po zahtevih 12—18, označena s tem, da je med adsorpcijsko aparaturo in regeneracijsko pripravo vstavljena priprava, ki sestoji iz skupin iz po enega pralca (35, 41) in po enega pripadajočega separatorja (37, 44) za izpodrinjenje po edsorpcijskem materijalu vezanih snovi s tekočinami. 20- Izvedbena oblika priprave p ^ zahtevu 12, označena s tem, da obstoja regeneracijska priprava iz vrtljivega bobna (100), čegar kurilne cevi (101) komunicirajo s stacijonarnima izbama (107), ki se priključujeta k obena bobnovim dnesoma (102). 21. Izvedbena oblika priprave po zahtevih 14—16, označena s tem, da obavlja izpraznenje separatorja (55) ploča (85), nameščena v zaprtemo krovu, kolebljivo razporejena blizu pod separatorjevim izpust-nim stubnjem v vodoravni ravnini, pri čemur je kolebov izmah tako omejen, da se sepa-ratorjeva odpustna odprtina v nobenem hipu ne oprosti. 22. Rafinirani petrolejski produkti, ki ostanejo pod vplivom zraka in svetlobe neomejeno dolgo brezbarvni, označeni s tem, da vsebujejo ti rafinacijski produkti nič manj kot 10°/® nenasičenih ogljikovodikov. 23. Olje, ki se zadobi potom izgona iz por kakega adsorpcijskega sredstva, (ki ima votlinsko strukturo, označeno v zahtevu 1,) uporabljanega za rafinacijo petrolejskih produktov, označeno z gostoto od nič manj kot 40 Be in visoko vsebnostjo na nenasičenih ogljikovodikih. 24. Uporaba produkta po zahtevu 23, pri trebljenju rud s pomočjo olj po takozvanem plavalnem ali flotacijskem postopku. -Vv > y\'i Vx : •N\.- L TE/-?- /7 /S /47 /6 ^ S '*v >• v -V f-'V-'v 1.-.. flr I . :;U P I s, I st J I ■ S1^' ti * - ■ •^v. 1: ■■ 'k ' ,. ■: ' ' V' v.'-i. , /*:x