St. 4.
„Nova Soča“
irliaja vsak petek o poldne in vel j d s prilogo .Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2-20,
četrt leta ....	»	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravnižtvn.
»Gospodarski List11 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniitoo je v Mar-. zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
£  '
Kdo hujska?
ii.
Y	prvem članka pod lem naslovom govorili smo o prednostih, ki se dajej’o na vseh poljih javne uprave 70.000 Furlanov in Italijanov pred 150.000 Slovencev na Goriškem. Razloček, ki se dela med obema narodnostima v deželi, je uprav sramoten iu poniževalen za slovensko dvetretjinsko večino.
Rekli smo tudi, da se je naš narod začel čedalje bolj zavedati svojih pravic ter časti in veljave, ki mu tiče v tej deželi; spoznavati je začel tudi vedno bolj in bolj krivice, ki se mu gode, ter prednosti in ugodnosti, katere uživa njegov laški sosed. To spoznanje prodira v vedno širše narodove vrste, takč da se narod naš na deželi in posebno tu v mestu vzbuja k novemu, veselejšemu življenju; začel se je narodno gibati, združevati, osrčevati ter vedno odločneje zahtevati svoje naravne in ustavne pravice.
Nasprotniki naši vse to nekam pisano in v strahu gledajo in vsak dan bolj prihajajo k spoznanju, da čedalje hitreje minevajo tisti „zlati časi", ko jim je bil Slovenec le krotka molzna kravica. V časopisih in raznih zastopstvih — tudi v mestnem sta-rašinstvu goriškem! — se pogosto pretakajo solzice po onih »lepili starih časih", dokler slovenskega naroda niso „naš6uvali“ nekateri »hujskači", ki so zasejali razpor in sovraštvo v deželo in še posebe v go-riško mesto.
Kak6 ljubeznivi so ti naši nasprotniki! Vsako narodno gibanje Slovencev v Gorici ter naše pravične zahteve po narodni enakopravnosti v šolah in uradih razupivajo kot izzivanje narodnosti italijanske, kot žaljenje naše lepe Gorice, ki po njih željah mora ostati na vse veke italijanska. Zato se morajo Slovenci, ki tukaj žive in ki sn vsak dan semkaj priseljujejo, poitalijančiti, ako hot6 živeti v »italijanski Gorici.“ Slovencem z dežele naj se pa milostno dovoljuje tukaj le toliko pravice, da smejo semkaj nositi svoj denar ali svoje blag6, a ko so tukaj dobro izpraznili mošnjičke, pobero naj šila in kopita ter naj se lepo tiho in mirno odpravijo domov.
Toda nič noče prav iti po takih pre-srčnih željah naših 'nasprotnikov. Slovenci v Gorici se ne puste poitalijančiti, kar je pokazalo tudi lansko ljudsko štetje, ko so dobili tukaj nad 3200 odločno zavednih Slovencev, ki so se krepko uprli namenom ma-gistratovih plačancev. Da bi se slovensko prebivalstvo v Gorici otelo polaščevanju, ustanovili so nekateri „hujskači“ pred 10 leti „Slovensko bralno in podporno društvo" ter pozneje „Goriški Sokol11, ki vsak po svoji strani družita okoli sebe različne vrste slovenskega življa v Gorici. Kdor pride v to družbo, je izgubljen za klasično mater Italijo! Da bi se slovenska mladina ohranila pred latinsko kulturo, ustanovila sta se otroška vrta in dekliška trirazrednica, a da bi se Slovenci v mestu iu okolici tudi gmotno ojačili, ustanovila se je „Goriška ljudska posojilnica", ki izvrstno posluje in ki bo sčasoma bogat zavod za vsestransko podporo slovenskega naroda na Goriškem.
Toda še hujših rečij si dovoljujejo le-ti slovenski „hujskači“! Pred časom so se predrznili nabrati nekaj sto podpisov — čuj-te! — za slovensko šolo v Gorici. To je grozno! „Laška“ Gorica naj vzdržuje slovensko šolo ? Ne, stokrat ne! In tu na „laških tleh“ se drznejo nekater-niki govoriti celo o enakopravnosti „barbarskih" Slovencev s »pristnimi" potomci slavnih Rimljanov!
Javna uzročiteljica iu zagovornica takih in enakih »hujskarij11 je seveda ta preklicana „Nova Soča“. To je prav resno povedal dr. Vinci pred sodiščem, kjer je proti njenemu uredniku zagovarjal zagrizenega laškega trgovca. „Nova 8oča“ je tista velika grešnica, ki v novejšem £asu najbolj „hujska“ in » draži “ slovensko ljudstvo proti „nedotakljivi narodnosti lepe »italijanske11 Gorice".
Tak6 zmedeni nazori vladajo v nasprotnih nam laških krogih, ki odsevajo še posebno iz židovskega „ Oorriera “. Kolika zmota! Ako so v Gorici Slovenci dospeli v kratkem času do sedanje probujenosti, za-
V Gorici, dne^ 22,
vednosti in odločnosti, imamo se zahvaliti jako mnogo »h u j s k a -čem“ iz okolice „Cor r i e r o v e“. Koliko zlobnih hujskarij proti Slovencem je bilo pred osmimi leti, ko je nameravalo »Slovensko bralno in podporno društvo" blagosloviti svojo zastavo — toda vse to le nam v korist! oe le takrat je slovenskemu narodu za vselej padla mrena z očij, da je začel v pravi luči gledati v ozračje, v katerem živi, ter spoznavati svoje go-riške »prijatelje", ki so sicer radi prejemali njegov denar, a mu niso privoščili niti toliko, da bi mogel dati svoji ljubljeni zastavi tudi cerkveni blagoslov. Goriški „Cor-riere“ si je takrat pridobil neizmerno zaslug za p r o b u j o s 1 o v e n s k e g a naroda v mestu iu počeli deželi. Narod naš je krotak, a ta krat mu je začela lcrv vreti po žilah, ko je videl, s kako podlimi sredstvi so zabranili blagoslovitev zastave po večini tisti, katere je vsak dan redil z mastnim zaslužkom in dobičkom iz svoje poštene slovenske roke. „Corrierovi" pristaši romali so od hiše do hiše ter nabirali podpise na protest proti blagoslov-ljenju slovenske zastave. — Narod naš > si je vsa taka sovražna rovarstva in kovar-stva tako dobro zapomnil, da je še dandanes mnogokakemu goriškeniu trgovcu žal, da je dal svoj podpis za hujska-rije proti onemu narodu, katerega podporo in prijaznost najbolj potrebuje.
V	.sled takih hujskarij seje bla-goslovljenje odneslo za celili pet let, toda slovenski živelj je v tem času napredoval bolj nego poprej v dvajsetih ali še več. Iu ko se je 1. 18S9. zastava res blagoslovila, skušali so „Corrierovci" ponoviti hujskanje iz 1. 1884., pa brez zaželjenega upeha. Nasprotno, dosegli so, da so se Slovenci v Gorici še tesneje združili in ogreli za svojo plemenito narodno stvar.
Druga znamenita h uj s k a r i j a v korist in probujenost slovenskega naroda je bila pokojna „Pr o Pa tri a". Ustanovila je otroška vrt pri Soškem mostu, otroški vrt in šolo pa v Podgori, a v vse te zavode so se lovili v prvi vrsti le slovenski o troč i 6i, da bi se odtujili rodni materi ter vzgojili tako, da bi o svojem času kot zrela hruška padli sovražni irre-denti v naročje. Ako bi bila „Pro Patria" iskala italijanske mladine, ki je bila potrebna dobre vzgoje in šolskega pouka, našla bi je bila v obilni meri v Gorici, kjer letos 700 otrok ne hodi v nikako šolo, in ne bilo bi je treba hoditi iskat v Podgoro ali v Pevmo. Slovenski narod je spoznal sovražne nakane goriških „Corrierovcev“, ki so s takim zavratnim ravnanjem zopet za nekoliko stopinj pomnožili zavednost in ob enem požrtovalnost našega življa v Gorici in okolici.
Za „Pro Patrio" je prišla »Lega Na-zionale". Kakor je prva mnogo storila za probujo Slovencev v mestu in okolici, tako tudi druga ne zaostane za njo. Le tako naprej, gospoda, kakor ste začeli v Ločniku, potem oživite vi sami našo okolico mnogo bolj nego je to mogoče nam, ki se za to trudimo !
Največje zasluge za »hujskanje1' naše-naroda si je pa pridobil židovski »Corriere di Gorizia". Ta list je ne zamudi prilike, ko mu je mogoče zabavljati in hujskati proti slovenskim meščanom ali deželauom, a s tem dosega uprav nasprotni namen, ker s tem veliko koristi našemu n a r o d u e m u n a p r e d k u. O tem pa prihodnjič!
Politična uprava na
Slovenskem.
(Govor poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891.)
(Konec)
Gospoda moja! Tako ravnajo nemški oblastniki s pol milijonom na Štajerskem iu na Koroškem. Duševno naj bi propali, bremena pa moramo tista nositi, da bi toliko hitreje poginili. Zdaj pa pride še plemeniti grof Wurmbrand, vije roke in se čudi, da se nam štajerskim in koroškim Slovencem vidi sedanji položaj neznosen.
V	tej zbornici čuli smo že nekatere krate očitanje, da so avstrijski Slovani pan-
januarja 1892.
slavisti in da hočejo postati Rusi. To očitanje je tako neopravičeno, da bi niti ne odgovarjal manj, da ni za nas Slovence v nekaterih krogih nevarno in škodljivo v zvnislu znanega latinskega reka »calumuiare audacter, semper aliquid liaeret". Izza petdesetih let opazovati je pri Slovanih večjo duševno in kulturno delavnost; godi se nekaj, kar se godi pri germanskih in romanskih narodih vsak dan, ali nikomur ne pride na misel, očitati Italijanom, kateri se zanimajo za francosko književnost, da hočejo postati Francozi duševno in politično, nihče ne more trditi, da bi Danci, ki se tudi za nemško književnost zanimajo, hoteli postati pruski Danci. To isto pa velja tudi za avstrijske Slovane; vkupnost v kulturnih delih in težnjah še ni pogoj političnemu panslavizmu, in samo ta bi utegnil nevaren postati.
Znano je vsemu svetu, katere politične težnje imajo slovanski narodi. Poljaki, Ma-lorusi, Slovaki in Slovenci zahtevajo kolikor mogoče popolno narodno avtonomijo; Čehi in Hrvatje zopet hočejo, da obvelja češko in hrvatsko državno pravo. Da bi pa kdo zastopal panslavistične politične ideje, da bi kdo hotel Rus postati, to ni resnično in zato odklanjam tako očitanje kar najodločneje. Sicer pa vemo dobro, v katero svrlio slikajo nemški in madjarski šovinisti panslavistične strahove na zid. Godi se zato, da bi bilo mogoče denuncirati Slovane kot državi nevarne, da bi jih bilo mogoče obrekovati in da bi bilo mogoče opravičiti sedanji sistem pritiska. Brez dvojbe pa se oglaša tudi slaba vest zaradi mnogobrojnih krivic, katere so se storile avstro-ogerskim Slovanom. Temu se pa daodpomoči. Gospodje naj postanejo nam nasproti le to, kar še niso bili nikdar — pravični, samo treba bi bilo, da se to zgodi kmalu in vidno, zakaj sicer bi se res utegnil uresničiti tisti pogoj, pod katerim je mogoč politični panslavizem.
O	tem nas poučuje zgodovina balkanskih Slovanov. Stoletja so vzdihovali pod turškim jarmom. Zapad je nanje pozabil, Avstrija ostavila je po smrti slavnega princa EVgenija zgodovinsko svojo misijo, ovsvoboditi kri-stijane in se pridružila Turkom. Posledica tega je bila, da so se zdvajajoči narodi slovanski obrnili do sorodne Rusije in ta jih je tudi res osvobodila. To pa dokazuje, da je samo turška brutalnost tirala Slovane, da so se obrnili do Rusije. S Slovani, kateri žive izven Rusije, moralo bi se še le turški ravnati, da bi začeli tudi v političnem oziru misliti na Rusijo. Avstro-ogerski državniki pa naj iz tega posnamejo nauk: Ako bodete z m at rali Slovane za državljane druge in tretje vrste, ko jim uiti tega 11 e bodete dali, k a r j e za ohranitev narodnosti n e ob h o dno p. o trebil o, potem, gospoda 111 o j a, utegnile bi Slovanom res priti kdaj misli, katerih a v s t r i j s k p a t r i j o t 11 e more odobravati.
Preteča politična iu narodna smrt je za tistega, ki se tega zaveda, nekaj tako groznega, da se mu vidi vse opravičeno, kar bi ga rešiti utegnilo. Ako bodo odločilni državniki avstrijsko-ogerski ravnali z avstro-ogerskim i Slovani, kakor je ravnati z jednakopravnimi državljani, ako bi jim vse to dali, kar jim gre, potem bi bil politični panslavizem nekaj povsem nemogočega.
Da podprem, kar sem rekel, navedem naj še sledeče: Prvo je to, da se na Oger-skem ravna s Slovani, Rumuni in z Nemci v narodnem oziru tako. kakor da so brezpravni. Samo Srbi in Hrvatje imajo neko malo avtonomijo, ki je pa v vedno večji nevarnosti. Drugič: Trije milijoni Rumunov so brez zastopnika v ogerskem državnem zboru, odkar je general Doda bil po neki tiskovni pravdi primoran odpovedati se. Rtinniui tirajo pasivno opozicijo in sicer jo vodi poseben odbor, katerega sedež je v Bukareštu.
Tretji faktum je to, da se madjarski oblastveniki že sami boje svojega počenjanja posledic. Ko se je posvetoval zakon o črni vojski, stavil je nekdo do ogerskega dežel-no-brambenega ministra uprašanje, ali je za slučaj, da se skliče črna vojska in da bode treba oborožiti narode, skrbljeno za varnosti naroda madjarskega?
Vse to pa dokazuje, da tudi madjarska
Tečaj IV.
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za Stiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
7	2
1 n	rt	rt	rt	-	rt
”	n	rt	n	0	rt
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo »e v pro-dajalnici G_. Likarja in v tobakarnuh v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj Be ureduištvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
v ,_______________________________________________  L
jednotna država ni tako lepo urejena, kakor trdijo nekateri listi; bratalno in uprav turško ravnanje s Slovani, zlasti s Slovaki in Rumuni, pa bode rodilo nevarnosti, ki so interesom vkupne države vse bolj nevarni.
Gospoda moja. Končuje svoj govor citujem še jedenkrat besede princa Alberta Saksonskega: »Avstrija postane šele država". Žal, da veljajo te besede še danes, kajti še vedno ni tiste državne oblike, v kateri bi mogli biti srečni vsi narodi. Veljavni dualizem ne bode nikdar taka forma, ker postu* luje razvrstitev narodov v vladajoče in v vladane, ker je uzrok permanentnemu boju mej narodi ter prouzročuje vseobčno nezadovoljnost: nezadovoljni so tisti, ki vladajo, ker se bojž, da jo zgube, nezadovoljni so tisti, ki so vladani, ker so teptami in preganjani. Državna oblika pa, katera prouzroča občno nezadovoljnost, ne more biti prava za Avstrijo.
Avstrijski domoljub ima vsled tega dolžnost skrbeti, da dobimo počasi legalnim in mirnim potom isto državno obliko, katera je bila v veljavi že pred 150 leti, katera pa se je opustila centralističnim eksperimentom ta ljubav, v mislih mi je na krščanski podlagi osnovaui in avtonomijo narodov varujoči federalizem. Ta jedini ga-rantuje popolno jednakopravnost in kulturni napredek vseh narodov na podlagi narodnega jezika.
Da je ta državna oblika jedino prava, zato imamo dokaze že v tem, da je uspela krasna češka in prelepa hrvatska razstava. Ti dve razstavi sta dokaz za napredujočo stvarilno silo slovansko, samo da so tej sili razmere ugodne. Ta rezultat pa se je dosegel le zato, ker se je češkemu iu hr-vatskemu narodu dovolilo vsaj nekoliko avtonomije gledfe kulturnih sredstev. Kako bi bilo dandanes kulturno stanje v Avstriji, da se ni to načelo nikdar opustilo, da je vsak narod imel izobraževalna sredstva, katera so se mu dala na dispozicijo in to na osnovi narodne avtonomije.
Zato pravim: Slovani avstrijsko-oger.ski se moramo združiti v vkupno solidarno postopanje po določenem programu, da dosežemo to, kar nam treba. To smo storiti dolžni sebi in državi v korist. Mi smo večina prebivalstva, brez nas izgine polovica vojsket brez nas ta država sploh več velesila ni.
, Naša usoda zvezana je z usodo te države in zato si moramo pridobiti tisti upliv, kateri nam gre po našem številu in po žrtvah, katere dajemo. To je pa le mogoče, če postopamo zložno in po določenem programu. Sedaj smo raztrgane paličice iz znanega Svetoplukovega zvežnja, združeni pa dosežemo to, kar treba, da bodemo faktor, s katerim mora računati država. Našli bodemo zaveznikov in uplivali, da se ustvari tista državna oblika, katero zma-tramo za potrebnejšo.
Tedaj se začne tudi nova kulturna doba, ko bode vsakemu narodu mogoče sodelovati na svoj način, kakor je primerno dotičnemu narodu.
To, gospoda moja, je moje politično prepričanje, moje upanje na boljšo bodočnost naše domovine. I11 hoc signo Austria victrix. Steni končani. (Živo odobravanje in ploskanje na desni).
SOFI1I
Iz Kobarida, 1. jan. — ,.Nova Soča“ je že poročala, da se je pred nekoliko tedni popolnoma dovršila razdelitev občinskih zemljišč. Delo je dovršil gosp. Ivan Lapanja, zemljemerec v Tolminu, katerega je »N. S." po pravici prav toplo priporočila vsem občinam in posamičnikom, ki potrebujejo kaka zemljemerska dela. On je naš človek in vrl narodnjak — ne pa kak goriški renegat, kakoršen na Tolminskem med Slovenci kruha išče in — žalibog! — tudi najde!
Vsak občinar je dobil tri kose sveta v treh različnih legah in dobrotah. Po jeden kos je marsikdo dobil tudi na gričku sv. Antona, ki je bil doslej gol in skalnat, dasi je poln najlepše črne zemlje. To je naravno, ker na gričku so se pasli konji, krave in ovce, obdeloval pa ni nihče, ker je svet bil občinsk,
Vse drugače bo odslej, ko je ta prijazni griček razdeljen. Vsak gospodar bo skrbel, da mu bo svet donašal kolikor mogoče mnogo dobička, zato bo griček v malo letih ves obdelan, kar ne bo težavno, ker zemlja na njem je jako rodovitna. — Letošnjo jesen, ki je bila nenavadno lepa, so si gospodarji že dosti okoristili ter trebili in rutali svoje deleže, da je bilo veselje. Le tak6 naprej ! Griček bo na tak način pravi biser nad našim trgom, ki bo vabil v poletnem času tujce k nam.
Griček sv. Antona je jako ugoden za vinsko trto, ker je zemlja in lega kakor nalašč za njo. Lepe izglede v tem oziru sta nam dala že posestnika Trampuž in Medved, ki imata iz svojega vinograda že dosti dobre kapljice za domačo potrebo. Kakor ona, tako bi lahko naredili vsi tisti Občinarji, ki imajo svoje deleže v prisolnčnem kraju na hribčku sv. Antona. Naprej!
Iz Komna, 30. decembra. — Pred dobrim mesecem brali smo v „N. Soči" dopis iz Komna govoreč o marsičem, mej drugim tudi o poučnih shodih v korist in prospeh kmetijstva. Koj po prečitanju navedenega dopisa domislil sem se izreka, ki pravi : „ Boljša je praksa uego teorija!" Ni mi namen tu razpravljati prednost jedne pred drugo — obe ste si sestri ter druga drugo podpirate. Ali vendar me nekaj teži, kar blagovolite g. urednik priobčiti! — Pri poučnih shodih imelo bi po mislih omenjenega gospoda dopisnika važno mesto kmetijstvo. Dobro! Tu naj bi se torej kmet poučil, kaj je dobro in koristniše ter nasprotno, kaj neveljavno in opuščanja vredno v sedanjem času. Ako ne z besedo, posebno kar zadeva sadjarstvo in vrtnarstvo sploh, pelje naj se slušalee v naravo in v Komnu kam neki nego v šolski vrt, kojega imajo Komenci že 8 let! To sem zadel, kaj ne ?
Šolski vrt dalo se je ime kosu drago plačanej zemlji, ležeči tam zadaj za cerkvijo. A kako nepremišljeno, ali pa po krivici dobila je ta zemlja ime obširnega in vzvišenega pomena. Ako te dragi bralec zanese kako opravilo v Komen, tedaj ne zamudi ogledati si našega šolskega vrta in prepričaj se o resničnosti moje trditve. Potem pa izprašuj priprosto ljudstvo o onem prostoru, tedaj čudom se bodeš čudil nad duhovitostjo kraško, ki je umela tako lepe pridevke dostaviti temu torišču praktičnega vežbanja v kmetijstvu in vzglednega vrtnarstva v Komnu. Imena utegnila bi morda služiti kakemu jezikoslovcu; prav gotovo pa bi jih ne zametaval urednik slovenskega besednjaka. Glavna kultura je tu plevel, ki veselo v naj večji svoji bujnosti razprostira po svoje cvet in sad, saj njegovo življenje je odvisno le od pozne jesenske slane. Potrpežljivi bralec, ki stanuješ daleč od nas, misliš si, da je vendar mogoče dobiti kako drevesce v tem precej velikem prostoru, lles, dobi se jih med plevelom na jedni gredici nekoliko, koje so pa lansko leto druge roke slučajno dobrotno požlahtnile, a ne šolski otroci niti sam g. upravnik, ker on tega ne zna, ne ume! In vendar bi se lahko mnogo dalo storiti brez stroškov. Dobra misel! Sedanji gospod, kojemu se je izročilo to zemljišče v oskrbovanje, dejal je o neki priliki, da je šolski vrt prevelik in ne ve, s čim bi ga napolnil. Zato je začel — s travo, katera bujno raste na lepi gredi Šolskega vrta, ki bi služila umnemu vrtnarju v izvrstne namene. — Ni čuda tedaj, da ni koristil šolski vrt niti za trohico našemu naraščaju v celej, precej dolgi dobi svojega obstanka, temveč še škodoval na ugledu. Ko bi slavni c. kr. okrajni šolski svet sežanski soštel vse nakaznice, s koji-mi se vsako leto nakazujejo lepe svote za vzdrževanje tega — recimo botaničnega vrta, nagrade ter za nakup zemljišča, bila bi svota, s kojo se res da nekaj napraviti. Sem naj pride g. kmetijski potovalni učitelj, ki je nadzornik in poročevalec šol. vrtov ter zahteva, da se stvar preustroji, skratka, da se izroči šol. vrt v spretnejše roke, ako je resna yolja in skrb šolskih oblasti, da se poučuje mladina v koristnem in lepem. — Merodajne osebe, ki so pri naši podružnici sv. C. 'in M. in imajo voljo delati na polju napredka ter imajo ljubezen do ljudstva, skrbž naj, da se enake ovire ugladijo in potem prav rad pritegnem mnenju g. dopisnika (B—na), da zasije tudi Kraševcu milejša, doba. —
h, Škrbine, 7. januarja — Dn6, 3. t. je imelo naše bralno društvo „Narodui Dom" svoj 2. letni občni zbor v g. A. F. sobani. Soba je bila primerno okrašena; na srednjej steni nad odrom pa je visela cesarska podoba. Društveuikov in drugih obiskovalcev je bilo toliko, da je je bil slednji kotiček natlačen; ljudje pa, ki niso mogli v sobo, so bili na vratih in oknih kar lugromadeni. Res, čast in hvala vsim gostom, ki se za dobro stvar tako ogrevajo. — Dovoli mi dragi čitatelj, da podam kratek opis naše-ka občnega zbora.
Predsednik pozdravi došle ude ter jim najprej poroča o letnem delovanju društva; omenja marljivo obiskovanje bralnice ter želi, da bi se isto še bolj ukoreninilo. Omenja potem delovanje odborovo, posebno glede na nekoje določbe, ki merijo na red v bralnici. Na to poda v imenu denarničarja račun v 1. 1891. Priporoča po tem večkratno shajanje družabnikov k poučnim govorom in posvetovanjam, poudarjajoč, da kar čita-mo, nas ogreva, a kar slišimo, nas bolj uži-ga ter sili iz sklepov naših v pristna de-
janja. Omenja vrhu tega tudi slabe čase, ki zlasti ubogega kmeta neusmiljeno tarejo ter poudarja, da ubogi kmet stoji v krutej in silnej borbi za lastni obstanek sam ter da mu nihče ne more pomagati iz gmotnega propada, ako tega sam ne stori. Imamo sicer dobre spise in poduke, a sam mora skrbeti, da to izve, kar modri možaki v njegov blagor pišejo in govore. Citati moramo in učiti se, kajti čim več se kdo izuri in izbrusi, tem iažje najde pošteno pot, po ka-terej mu bo hoditi, da se reši pogube in propasti. Mimo gmotne pridobitve bodo imeli marljivi društveniki pa še drug dobiček. Marsikaj se naučijo, česar sedaj ne znajo; mikale jih bodo nove reči in naprave, katerih sedaj niti od daleč ne slutijo, in namesto sedanjega praznega žlobodranja in škodljivega blebetanja, grdega opravljanja in še gršega obrekovanja, razširijo se med ljudstvom pošteni in pametni, pogovori, ki bodo dobremu našemu ljudstvu v čast in v vsestransko korist. V to ime Bog pomozi!
Potem so se vpisali v društvo še ne-koji novi udje, tako da jih je sedaj 50. Koj na to je bila volitev novega vodstva. Polovica odbornikov je novih in upati je, da bodo složno s starimi delovali v društveni prospeh. Listov bode osem slovenskih, nemškega ali laškega nobenega.
Po kratkem počitku, v katerem so se zapele nekoje kratke a mične pesnice, sledil je poučni govor: „Svoji k svojim1*. Tu je govornik povedal, kje nas čevelj žuli, a da narod naš tako krvavi, da je tako reven in ubog, da je skoraj res podoben popolnoma izžmeti citroni, — krivi s m o si sami!! Opisujoč rane, bolesti in hudo bedo naroda našega, dovede govornik zveste svoje poslušalce do jednoglasnega sklepa, ki ga naše društvo razglasuje kot naslednji:
„Po*ivl
Častiti gospodje trgovci in obrtniki slovenski! V novejem času ste se jeli v slovenskih listih pogosteje oglašati. To nas iz srca veseli! A s tem nismo še zadovoljni, ampak želimo, da se Vaša imena, Vaše blago in Vaša kupčija še bolj upozna in udomači, — želimo, da si ne bomo tujci v Jeruzalemu, ampak da se vsi tisti, ki imamo iste težnje, iste namene, iste svrhe, hrepenenja in stremljenja — popolnoma spoznamo ter si z roko v roko bliže stopimo. V ta namen je občni zbor bralnega društva ,,Narodni dom“ jednoglasno sklenil, da razobesi v svojej čitalnici velik oglasnik z napisom „Svoji k svojim!" Na ta oglasnik se bodo zabeleževali narodni trgovci, obrtniki, podjetniki i. t. d. Tu bodo razobešeni njih ceniti, prospekti in vsakovrstna njih priporočila. K tej tabli bomo hodili čitatelji ter bomo videli svoje brate, ki tržijo in delujejo po mestih in deželi ter bodemo potem tudi k njim hodili ter jih tako podpirali. — Uljudno se tedaj obračamo do vsili gospodov trgovcev, obrtnikov i. t. d. ter lepo prosimo, naj nam takoj blagovolijo poslati svoje cenike in oglase, — ako nimajo tiskanih priporočil, dobra so tudi pisana. Ker pa je naše društvo še mlado iu v slabih gmotnih razmerah in ker nas bode tak oglasnik, (velika stenska tabla v okvirju z napisi) že nekaj stal, lepo prosimo, naj nam pošiljatelji blagovolijo priložiti v pisenskih znamkah majhno svotico, kojo uporabimo za napravo oglasnika. Kdor bi pa ničesa ne dodal, se vsejeduo drage volje sprejme na oglasnik. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Predsedništvo bralnega društva „Narodni Domu v Škrbini, p. Komen. Na noge tedaj! Prosimo in pričakujemo!“ — Po tem z odobravanjem sprejetem sklepu bilo je še par navdušenih besed, kojim je sledil gromoviti trikratni živijo presvetlemu našemu cesarju. Na to so se pele avstrijska himna, „IIej Slovenci", Naprej. “ In ko smo si s temi krepkimi pesnimi pretresli dušo in srce, končali smo 3 ure trajajoče zborovanje ter se razšli, želeč si, da bi se še mnogokrat sestali ter složno delali v prid in čast bornemu narodu svojemu in milej domovini.
Ti pa, bralno društvo „Narodni dom“, ostani vredno prekrasnega svojega imena, ter kličem ti: Živi, cveti, rasti!
Politični razgled
Hripi moramo odkazati tudi v »političnem razgledu“ nekaj prostora, kajti prav bridko je sekala smrtne rane premnogim kronanim, maziljenim in drugim visokim glavam, lci so imele'važen glas v političnem življenju raznih narodov in držav.
Prav hudo ]e hripa obiskala vladarsko hišo habsburško. Našim čitateljem je znano, da sta v kratkem času umrla drug za drugim nadvojvodi Henrik in Sigismund (za prvim je v istem dnevu šla tudi njegova soproga), a v ponedeljek popoldne je umrl za hripo in pljučnico nadvojvoda K a rol S a l v at o r. Pokojnik je bil rojen l. 1839. v Hrenci; l. 1859. je zapustil Totkanko in se je udeležil bojev proti Franciji. L. 1860. je postal polkovnik in mejitelj 77. polka, l. 1876. pa podmaršal.
Da sta bivši braziljski cesar Dom P e-d r o in egiptski podkralj Tevfik paša umrla za hripo, smo tudi že povedali. Na Angležkem je umrl kraljevič in naslednik Albert Vi k-t o r, vojvoda Clarence, ki je v kratkem imel slaviti svojo poroko s princeso Marijo. Na
Angležkem vlada zaradi te smrti velika žalost.
Na Angležkem je umrl za hripo tudi slavni kardinal Manning, nadškof vestmin-sterski-, imel je 83 let. V svoji mladosti je bil anglikanske vere, a 1850. je prestopil h kato-ličanstvu; v Rimu se je pripravljal za duhov-shi stan. L. 1865. je postal nadškof, deset let pozneje pa kardinal. Bil je velik prvobori-telj za katoliško cerkev. Po njegovem prizadevanju se je spreobrnil tudi vojvoda Norfolski. Tudi drugoverci so ga jako spoštovali zaradi njegovega človekoljubja.
V Rimu je umrl kardinal Simeoni, glavni prefekt zavoda, vde propagandafide“. Za hripo bolehajo tudi mnogi višji prelati v Vatikanu.
Notranje dežele.
'žavni zbor. ■— Poslanska zbornica je po osemdnevni razpravi sprejela v torek vse trgovinske in carinske pogodbe tak6, kakor jih je predložila vlada ; druzega tudi nismo pričakovali. Klaičev predlog, naj se pogodba z Italijo vrne vladi- v prenaredbo, propadel je z 88 glasovi- proti 211. Zanj so glasovali Dalmatinci, Trmtinci, Mladočehi, Laginja, Spinčič, Nabergoj, Gregorčič, Alfred Coronini, Ferjančič in še nekateri drugi. Grof Franc Coronini je glasoval za pogodbe z Italijo, Jordan pa se je glasovanja vzdržal.— Ostale pogodbe so bile sprejete z 254 glasovi proti 42.
Danes teden sta poslanca Spinčič in Laginja izročila zadnje peticije, ki so jima došle iz Istre proti pogodbi z Italijo. Poljak K o zlo to sle i je govoril za pogodbe, princ L i e c h te n stel n pa proti njim. Zadnji je neoporečno našteval nevarnosti, ki preti Avstriji po teh pogodbah. Govornik poudarja, da ima Rusija 87 milijonov hektarjev rodovitne zemlje v enem samem okrožju skupaj; koliko žita se pridela na njej, ko bo Rusija obdelovala zemljo po našem načinu! Takrat preplavi celo Nemčijo s svojim žitom. Avstrija pa ostane s svojim doma. Levičar Fournier je hotel ovreči Liechtensteinove izjave, a se mu nič kaj ni posrečilo. — Pioti pogodbi z Italijo sta govorila Dalmatinec B ul at in Trentinec baron M alf a 11 i. Zadnji je zatrdil, da bo ta pogodba za Trentin pogubotiosna; vrednost posestev se zmanjša za 30 do 10%, na tisoče ljudij bo moralo iti v Ameriko. Dalje povi, da skl se kmetijski družbi v Trentu in Rove-redu izjavile proti govoru Franca grofa Co-ronini-ja, isto taki vsi ostali poslanci z Goriškega. Da, grof Alfred Cor oni n i mu je dokazal cel6 s Številkami, leoliko koristi je donašala vinska kupčija južnim pokrajinah države, ko je carina znašala 20 gld.— V soboto je qovoril dr. Laginja proti pogodbam. Izjavil se je za združenje razkosanih delov hrvatske domovine ter odločno proti vsem pogodbam, s katerimi se ne more sprijazniti iz političnih, še manj pa iz gospodarskih ozirov. Narod hrvatski bo močno oškodovan po teh pogodbah. Naposled je še ostro prijel profesorja Š u k l j e j a, ki je v imenu vseh Slovencev odobril sedanjo zunanjo politiko naše države. Govor dr. Laginje je bil od somišljenikov viharne» sprejet. — V torek mu je odgovoril prof. Suklje, češ, da je govoril v imenu vseh slovenskih poslancev, ko je odobraval sedanjo zunanjo politiko. Dr. Laginja je na to
o	Igovoril, da dr. Gregorec, Spinčič in on (govornik) sam so tudi slevenski poslanci, lci pa prof. Šukljeju niso dala pooblastila za take izjave.
Deželni zbori se ne snidejo še meseca februarja, marveč še le početkom marca. Taki je baje vlada zdaj zatrdno sklenila. Državni zbor se pa potem baje ne snide^ več do jeseni. V deželnem zboru kraljevine Češke pričakujejo se viharne razprave, ker vlada na-mereva na vsak način dati postavno obliko znani češko - nemški „spraviu.
„Klnb konservativcev11 je dosegel svoj namen, namreč da vstopi minister F alk enh a y n kot član, ki bo zastopal stranko v ministerst-vu. Prihajal bo redno k sejani klubov im. Pa tudi minister grof Sc h o n-b o r n bo doslej nekak član tega kluba, ker prihajal bo k posvetovanjam veleposestnikov s Češkega. Levičarji se močno jezijo, da se grof Taajfe ne mara ločiti od konservativcev, marveč da je stopil ž njimi še v ožjo zvezo. — V ponedeljek	ob 5. popoldne	vršil se	je sijajen
obed k o n s er v at i v n	e g	a in p	o l j s k e-
ij a kluba;	katerega sc	je	udeležilo	okoli 90
poslancev)	med njimi	so	bili tudi	ministri.
Falkephai/n, Schonborn, Pražak in Zaleski. Obed je imel bolj prijateljsko lice, zato ni bilo napitnic političnega pomena. Levičarjem ni po volji Judi ta prijaznost med konservativci in Poljaki, ker v njej vidijo veliko oviro, da ne morejo splezati na krmilo. — Poslanec Spinčič je 19. t. m. naznaail predsedniku, da definitivno izstopi iz kluba.
Zunanje države.
Ital kanske države. — Časopisi pišejo o dveh zarotah, ki sta se baje razkrile te dni na Balkanu. Prva se je odkrila v Sredcu, kjer se je baje 40 častnikov zarotilo proti princu Ferdinandu, ali pa proti Stambulovu, mnogo Častnikov je zaprtih. — Drugo zaroto so baje razkrili v Carigradu, kjer se je kakih 300 oseb zarotilo proti Sultanu.
V Bolgariji postaja stanje že zares neznosno. Na stotine najboljših Bolgarjevje trinog Stambulov spravil v ječo z ničevimi razlogi in sumnjiČenji, da so mu le s pota, le dni je ukazal zapreti tudi soprogo Karavelovo, katero v ječi hudo mučijo. — Kdaj bode konec Stam-bulovega tiranstva?!
Trgovinske pogodbe zadele so tudi v Italiji in Nemčiji ob hude nasprotnike, ki so pa tudi tamkaj ostali v manjšini. Laški irredentovci so tudi pri tej priliki ropotali proti Avstriji. Obžalovali so, da je Italija vsled carinske borbe S Francijo zgubila francoska tržišča, ki edina morejo pomagati italijanski trgovini; vlada naj si zapomni, da italijanski narod to hoče; zaradi tega se tudi vlada ne bo mogla dolgo upirati pomirjenju s Francijo.
Na Nemškem so izšli tri brošure, ki so ostro bičale te pogodbe. Sluti se, da so se pisale pod uplivom Bismarkovim, ki bi rad izpodbil kancelarski sedež generalu Cap r iv i-ju. — Toda ves upor v treh zaveznih državah ni nič pomagal, ker pogodbe so sprejete z ogromno večino. Za par let bomo mogli že govoriti o sadu, kateri nam donesejo te od večine toliko hvaljenje pogodbe.
Domače in razne novice
-——■
Drobno novice v mesta. — „ Corriereu je imenoval dr. A. Gregorčiča in Alfreda grofa Coroninija p s e u d o - poslanca. Kdo naj se ne smeje! Slovenci bi morali voliti torej kakega „Corrierovca“, da bi bil pravi poslanec naše dežele !
— liči slovenske pesnice Lujize Pesjakove, gospa H. Rieo khoff, živi v Gorici in se peča s poučevanjem petja in sploh glasbe. Gospa RieckhofF ima lep glas. V sredo je pela pri koncertu v društvu „Ca-sino di cura“ in je žela obilo pohvale.
— Vsi psi v Gorici bodo morali do 15. februarja imeti okoli vratu novo znamko, sicer bodo gospodarji kaznovani.
— Brzojavni urad v Gorici bo od prihodnje nedelje naprej odprt vsak dan od 7. zjutraj do polnoči. Ta naredba je občinstvu jako dobro došla!
•— Gospod Ivan Basaj, bivši c. kr. poštni preglednik v Gorici, je dobil že naslednika v osebi gospoda Franca Kovačiča (ali Covacig-a) iz Trsta. Naj bi posnemal svojega prednika v prijaznosti in postrež-ljivosti do občinstva!
— Presvetli cesar je že potrdil sklepe v prvi seji deželnega zbora goriškega, ki je imel prvo in edino sejo 29. decembra.
-— Naš dopisnik iz Gorice nam je naznanil nove jako umetno in res izborno nastavljene spletke proti našemu listu ter proti osebam, ki so za njim. Neverjetno iznajdljivi so znani naši nasprotniki, katere je strast že povsem oslepila. Ako ne obširno, podamo to poročilo vsaj ob kratkem prihodnjič.
Občni zbor „Slovenskega bralnega in podpornega druStva v Gorici11 vršil se je v nedeljo od 5. do 8. ure zvečer. Predsedoval mu je veleč. gosp. dr. Gregorčič, ki je moral prav radi tega občnega zbora priti z Dunaja, ker je njegov namestnik gosp. Klavžar zbolel za hripo. Zbora se je udeležila nad 60 društvenikov. — Predsednik otvori zborovanje s pol ure trajajočim govorom, v katerem poda zgodovino o usodi lani premenjenih pravil. — Tajnik gosp. Sivec poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Ker je bilo društvo lani v nekakem prehodnem stanju, ko smo upali, da se vsak hip preosnu-je po novih pravilih, ni bilo pravega življenja; zato tudi ni bilo društvenih veselic po navadi prejšnjih let. Ko se pa društvo prenovi po novih pravilih, bode tudi na to stran takoj bolje. — Na to razloži knjigovodja račun za preteklo društveno leto, ki je trajalo od 1. dec. 1890. do 31 dec. 1891., torej 13 mesecev, da smo prišli že zdaj v soglasje s koledarjevim letom, kakor zahtevajo nova pravila. Vseh dohodkov je bilo i 17.9 gld. 51 kr., štroškov pa le 938 gld. 31 kr.; 150 gld. se je že naložilo pri ljudski posojilnici, 91 gld. 20 kr. pa je ostalo v gotovini. Od tega preostanka pa bo treba plačati še enega društvenega zdravnika, ki ni še prijel svoje plače za 1. 1891. Za zdravila seje izdalo 100 gld. 87 kr., podpore pa so znašale 263 gld. 80 kr. Društvo im tl 4325 gld. 63 kr. premoženja Zaostanki v preteklem letu so prav veliki; znašajo namreč celih 910 gld. Taki dolžniki so bili pri tem občnem zboru skrbuo o-pominjani, naj plačajo svoje zastanke, dokler ne bodo pravila potrjena, sicer zgube svoje pravice do novega društva.
Na to je prišla na dnevni red pre-memba nekaterih točk v pravilih, kakor zahteva visoka vlada. Te vladine zahteve je obširno raztomačil gospod predsednik ter potem nasvetoval spremembe, ki so bile soglasno sprejete. Ob enem je pa občni zbor pooblastil odbor, da kar sam premeni še vse take točke v pravilih, ob katere bi 8e vlada spodtikala. — Naposled se potrdi sedanji odbor z vsklikom, kajti upanje je, da bodo pravila v kratkem potrjena, in takrat se skliče ustanovni občni zbor, ki bo volil predsednika in odbor po novih pravilih. --Na to je bil občni zbor zaključen.
GorlSka Čitalnica* je začela letošnjo pustno dobo s „plesno vajo“ v soboto 16. t. m., ki je bila precej dobro obiskana in živahna. Trajala je od 8. do 11. ure zvečer.
—	Prihodnja vaja bo jutri 23. t. m. in potem bo še ena taka vaja 13. februvarja, vsakikrat od 8. do 11. ure zvečer. V ponedeljek 1. febr. bo veliki ples, na pustno nedeljo 28. febr. pa ples z maskami iu ko-
8tumi. Začetek obakrat ob 9. uri zvečer. Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljenim gostom, ki se pa morajo izkazati z vstopnico. Kdor ni ud; a želi udeležiti se katerega teh plesov, mora poprašati pri odboru za vstopnico.
„Goriška Čitalnica" je naročena na 33 časopisov in sicer: 17 slovenskih, 3 hrvat-ske, 3 italijanske in 10 nemških. Vrhu tega dobiva brezplačno 2 ruska, 3 češke in 3 hrvatske. Med vsemi časopisi je 11 dnevnikov. — Berila torej v obilnosti!
Radodarni doneski. — Tudi ta teden nismo brez njih ! Od zadnjič so došli naslednji darovi za „Slogine“ učne zavode:
V	Kanalu po pogrebu učitelja g. Petra Staniča nabrali prijatelji gld. 2.50; g. A. Češčut nabral v Sovodnjem v veseli družbi pri gosp. županu gld. 3.60, v krčmi pri Vuku pa 60 kr. (Živeli Sovodenjci, ki se tako pogosto spominjajo v veselih družbah tudi naših žalostnih šolskih razmer v Gorici!); pri gospej Fajgelj v Gorici zbrali so igralci tombole 45 kr.; neki dobrotnik za december in januar 2 gld. ; gg. Rožanc Simon, Blažon Franc, dr. Jos. Jakopič in Martin Poveraj za januar vsak po
1 gld.; gospa Marija Kopač v G. 1 gld., g. Jos. Scolaris v G. 2 gld. 50 kr.; g. Jernej Kopač 2 gld.; g. Jos. Faganel, bivši župan
v	Oseku, 3 gld.; sorodstvo pokojnega Fr. Erjavca 15 gld.; č. g. Jan. Kumar v Ravnici
2 gld. — Gospa Poverajova je darovala za „božičnico“ 1 gld., kar po pomoti ni bilo objavljeno.
Možkej podružnici sv. C. in M. so darovali: č. g. Gabršček Simon v Št. Andre-žu 1 gld.; g. Leban‘Franc v Gorici 1 gld.; g. Anton Jenko v G. 50 ki'. Živelo požr-tovalno rodoljubje ! Živeli preblagi dobrotniki !
C. kr. poštni urad v Gorici je imel v
1.	1891. prometa 7, 406.731 gld. in sicer je bilo u p 1 a č a n i h 3,702.679 gld., izplačanih pa 3,704.052 gld. Med uplačani-mi se nahajajo naslednje glavnejše svote: nakaznice 1,295.175 gld., poštna hranilnica 2,281.647 gld., za znamke je došlo 72.626 gld., za brzojavke 13.083 gld.. poštnina od tovorin in denarnih pisem je znašala 9.632 gld. Izplačalo pa se je: plače uradnikom in slugam 37.933 gld., dnine 3.101 gld., nakaznic 1,215.524 gld, zalogi 267.225 gld., odposlalo 1,587.000 gld. — Vseh nakaznic je bilo 84.645 in sicer uplačanih 30.307 in izplačanih 54.338. Pri poštni hranilnici je bilo ulog 14.972. — Ta promet je razmeroma že precej živahen. Pošta daje državi lep dobiček, kajti vse stroške pokrivajo samb prodane znamke in še ostajajo lepi tisočaki!
Peta obletnica po Frauu Erjavcn. — V sredo 13. t. m. je minolo peto leto po smrti rajnkega prof. Erjavca, katerega spomenik je bil ozaljšan o tej priliki s krasnim vencem svežih cvetlic in vijolic. — V cerkvi Matere Božje „Immaculate“ je bila po rajnkem sv. maša, katere sta se udeležili — mej drugimi — obe hčerki Ljudmila in Milena. — V ta blagi spomin je sorodstvo postavilo rajnki, 84-letni, na goriškem mi-rodvoru pokopani Erjavčevi teti in dobrotnici Mariji Bezljaj — primeren ukusno izdelan železen križ in darovalo za naše šolske zavode 15 for. —
Goriški stariši, ki so podpisali prošnjo za slovensko šolo v Gorici, povabljeni so te dni vsi na municipij, da se najbrže tamkaj še enkrat izjavijo, ali res zahtevajo slovensko šolo. Stariši, le brez Strahe povejte svoje želje! Bati se Vam ni treba ni-česa, ker za Vaše pravice se zanima nekoliko višja gospoda nego ona, ki zdaj gospoduje v goriški mestni hiši! Ako bi se godilo kaj takega, kar bi se komu čudno pozde-valo, naj nam pride povedat.
Drobne novice zunaj Gorice — I)ne 14. t. m. je bil v Medani izvoljen za župana gosp. Franc Toroš Kurtin; podžupani so gg. France Zucchiati, Celestin Toroš in Ferd. Sfiligoj.
—. »P}'u$tvo za podporo rokodelcev“ v Ajdovščini je imelo v nedeljo 17. t. m. v prostorih društva „Edinost“ plesno veselico, ki se je prav lepo in dostojno vršila.
— Iz Mirna smo dobili poročilo, da se tamošnje novo društvo imenuje MKatoliško delavsko društvoO delovanju tega novega društva bomo z veseljem poročali našim čitateljem, ki se zanimajo za narodno gibanje v goriški okolici.
— Akademično društvo „Slovenija* na Dunaju priredi 8. februarja v dvorani hotela „Goldenesy Kreutz" B 1 e i w e i s o v o slavnost. Čisti dohodek je namenjen »Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce": Doneske sprejema odbor, Dunaj VIII. AV lekenburggasse 12.
F Smarijah so dobili na pošti nem-ško-slovenski pečat: Samari j a—Š m ar -je. Zdi se nam, da prvi del ni potreben, ker za to vas je le slovensko imč opravičeno. Vsekakor pa je hvalevredno, da je tamošnji poštni urad ustregel opravičeni zahtevi po slovenskem pečatu.
— Delavci za _ „železna vrata“ pri Or-šovi so bili prevaljeni tudi na kolodvoru v Reki, kjer je nastal med njimi tolik nemir, da jih je obkrožila policija. Ljudje so preveč verjeli nekemu agentu Jožefu Valenčiču !
— V Čedadu je umrl tudi v gorenji Soški in Nadižki dolini znani Garibaldinec
dr. Antonio P i c c o 1 i. Naš „Corriere“, seveda, ni smel pozabiti na tega možd !
— Za morsko zdravišče v Gradežu določil je deželni odbor štajerski 500 gld. podpore. V isti namen je dal graški magistrat 100 gld.
— Iz ljubušenjske županije se nam poroča, da uprašanje o tamošnji ljudski šoli ni še zatrdno tako rešeno, kakor smo poročali zadnjič, marveč le začasno. Šolske oblastnije niso še rekle zadnje besede v tem perečem uprašanju.
— % radba novega šolskega poslopja na Livku pri Kobaridu ni mogla biti oddana pri prvi dražbi, ker je nihče ni hotel prevzeti za cenjeno klicno ceno. Gospodje cenilci so namreč pozabili, da je Livek nad 700 metrov visoko, kamor treba n. pr. pesek dovažati celo od Soče z veliko muko in z velikimi stroški. Tudi korci in druge stvari morajo se z veliko muko dovažati iz doline!
— Novo bralno društvo za občine Kamnje,^ Dobravlje in Vrtovin pod imenom „Si-
vi	Čaven" se je osnovalo v nedeljo 17. t. m. v Kamnjah. Pravila so se že odposlala namestništvu vpotrjenje.
V	Kanalu se se vršile 9. t. m. volitve v občinski zastop. Borba je bila viharna, ker bile sta dve stranki, ki ste se poganjale za častne sedeže, katere so naposled dosegli gg. Angelj Čargo, vikar pri Mariji Celj, Josip H 6 ni g, trgovec v Kanalu, Karol Kocijančič, posestnik Kanalu, Henrik Malnič, čolni uradnik v Kanalu in Josip Gorjup z Vrha. Nasprotna stranka je baje podala’ priziv proti tej volitvi. Taki prizivi so postali že nekaj navadnega, kar se po vsaki volitvi že samo po sebi ume.
V	Tolminu so dovršene ponovljene občinske volitve, pri kateri sta se borile dve stranki: Devetakova in Kacafurova. Uspeh je naslednji: v III. razredu 6 Devetakovih
2	Kacafurova moža.; v II. razredu vsi Ka-cafurovi s 15 glasovi večine; v I. razredu vsi Kacafuro vi s 17 glasovi večine. V tretjem razredu je prišel v starašiustvo tudi stari g. Devetak.— Pa volilne borbe menda še ni konec, kajti od obeh stranij se poda ugovor pioti veljavnosti volitev. Od Devetakove strani so v III. razredu volili baje celo za take Občinarje, ki že tri leta spe v hladni zemlji. — Od nekod smo prejeli o-čitanje, da je „N. S." kriva, ako je Devetak zopet prišel v starašiustvo, ker ni zadosti ropotala proti njemu. Na to odgovarjamo, da kar smo prejeli proti njemu stvarnega gradiva, smo ga tudi priobčili. Ako to ni odprlo vsem ljudem očij, nismo mi krivi. Sicer pa je v dveh razredih zmagala nasprotna stranka, in to najbrže zadošča, da pride občinsko gospodarstvo v boljše roke.
I/, Podgore nam poročajo o veliki razburjenosti, ki vlada proti vodstvu tamošnje papirnice. Novi vodja je namreč nastopil v prav sovražnem načinu proti Slovencem, dasi bi moral najbolje vedeti, da je papirnici le v korist, ako se nahaja v prijaznih odnošajih z narodom, med katerim deluje. Gospod vodja papirnice pa noče več sprejeti v delo onih treh Podgorcev, ki so bili v preiskovalnem zaporu zaradi tepežke 29. novembra; vrhu tega je odpustil iz dela še nekaj drugih delavcev, ki so bili oni večer v Trpinovi gostilni. Uzroki so ničevi in kažejo le vodjevo neprijaznost do naroda, med katerim prebiva. Ker je razdraženost velika, kar priznavajo tudi merodajni krogi, treba vsekakor nekaj storiti, da se razburjeni duhovi pomirijo. V ta namen je treba gotovo v prvi vrsti odpraviti uzroke takej razdraženosti, zlasti pa poskrbeti, da se sedanji vodja zameni s kora drugim, ki bo znal bolje ceniti narod, med katerim živi.
Peter Markovič, slikar v Rože k u na Koroškem, priporoča se častitemu ob-čiustvu za vsakovrstna slikarska in mode-lirska dela; posebno se priporoča visoko* častitej duhovščini za cerkvena slikarska dela. Izdeluje tudi po fotografijah fine portrete in doprsne podobe iz malca. Zdaj ima v delu slavna škofa Slomška in Stros-mayerja.
Poskoki v naravi. — Mlada marelica blizu cerkve v Gradnem pognala je prve dni t. 1. zeleno listje po vseh vejicah; a zdaj se kesa, ker se je dala zapeljati sladkemu južnemu vremenu. V petek (15. t. m.) padel je na njo sneg, v nedeljo (17.) nastopila je huda poledica, katero nasleduje strupen piš. Revica se zvija in obžaluje svoj zaup. Da bi ne obžalovala tudi Avstrija svojega zaupa v južno prijateljico Italijo! — Gradensld.
100.000 goldinarjev je glavni dobitek velike razstavne loterije v Pragi. Opozarjamo svoje čitatelje, da bo žrebanje že 12 februvarja.
Stedrj-jevega pisarja Cvajerja, še jako mladega fanta, ker leti nalij sum, da je storil ta umor. Do sedaj se še ne ve, je 11 morilec pokradel tudi kaj denarjev. Pri preiskavi v stanovanju Cvajerjevem našla je sodna komisija krvavo srajco in 50 gld. denarjev, o katerih Cvajer ne more dokazati, kje da jih je dobil.
Veliki knez Sergeji brat carja ruskega, živi v Moskvi kot guverner ali carski namestnik. Cuvši, da je kruh v Moskvi jako drag in da so peki nasproti siromašnim ljudem zelo trdosrčni, preoblekel se je veliki knez Sergej o Božiču za pri-prostega delavca in stopil v prddajalnico nekega peka, o katerem je vedel, da je premožen. „Koliko velja hleb kruha", vprašal je veliki knez dobroreje-nega peka. „Jeden rubelj", odgčvoril je pek. „Cele-ga rublja nimam", rekel je za delavca preoblečeni veliki knez,^ „daj mi kruh ceneje." — Pek ni na to nič odgovoril, ampak hotel delavca pahniti iz proda-jaluioe, a ta se je ustavljal. Pek poklical je hitro tri policaje, ki so preoblečega velika kneza gnali na policijo in ga na potu, ker ni bil posebno ponižen in se je zagovarjal, parkrat prav dobro v rebra sunili. Ko so prignali velikega kneza na policijo, vrgel je delavsko obleko raz sebe in s strahom spoznali so vsi velikega kneza, carjevega brata, Tisti trije prijazni policaji so skočili še tisto noč v vodo in utonili, peki pa dajejo kruh tudi zastonj, samo da je kupec strgan in zamazan, ker se boje, da bi bil to veliki knez Sergej.
Najden zaklad. — Vsak človek vč, da je mnogo denarjev zakopanih in zazidanih, zakaj v starih časih so bili ljudje dosti bolj skrbni kakor dandanes. V Lobniku blizu Železne Kaplje na Koroškem so našli v neki hiši, katere gospodar je nedavno umrl, za 1661 gld. srebrnega denarja zazidanega.
General Valentinčič. — V Gradcu umrl je pred 14 dnevi 96 let stari general Anton pl. Valentinčič, rodom iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Valentinčič je bil kmečkih starišev sin in je v 18. letu svoje starosti utekel z doma in šel prostovoljno k vojakom. Ustopil je kot prost husar in se po svoji neumornosti in hrabrosti povzdignil do generalstva. Presvetli cesar ga je odlikoval s plemstvom. Naj v miru počiva.
čudna komisija. — Pred 14 dnevi obsodilo je deželno sodišče v Ljubljani tri tičke na večmesečni zapor. Andrej Triller, tkalec, Andrej Cegnar, jermenar in Janez Kovačič, gozdni čuvaj, vsi iz Škofjeloke, zmenili so se, da pojdejo k sv. Juštu v Poljanske hribe na „komisijon“, da si prigoljufajo kak groš. Odšedši h kmetom, povedal je Triller, da je živinozdravnik in da je pooblaščen pregledati in popisati vso živino, kar je kdo ima. Cegnar je bil zaupni mož, Kovačič po konjederec in zajedno zapisnikar, vzlic temu, da ne zna pisati. Kmetom se je ta komisija sicer čudna zdela, a oblastno obnašanje sleparjev udušilo je vsak sum. Sleparji pobirali so od vsakega prašiča po 10 kr., od druge živi-vine pa po 5 kr. in nabrane denarje — 6 gld. 50 kr., vkupno zapili. Sodišče obsodilo je Trillerja na 6 mesecev. Cegnarja na 4 mesece in Kovačiča na dva meseca težke ječe.
Grozdne tropine kot gnojilo niti po vinorodnih krajih niso dovolj v čislih in dostikrat jih popolnoma zavržejo. Poskušnje so pa pokazale, da je njih gnojilnost, če so bile tudi za žganje prekuhane, vendar še veliko vredna. Posebno za gnojenje trtam, katerim dajo vse potrebne redilne snovi, so tropine kaj dobre, a v sled obile svojo fosfo-rove kisline ter kalija so sploh dober gnoj, ki se prilega vsaki rastlini. Za vinogradnika pa, ki je ob enem živinorejec, je seveda najboljše, da tropine pokrmi, ker ima potem dvojno korist od njih.
Umor. — Dne 5. januvarja zgodilo se je v Ljubljani pri belem dnevu grozno zločinstvo. Nepoznan razbojnik ubil je namreč agenta Stedryja v njega stanovanju v Frančiškanskih ulicah. Morilec napadel je Stedryja od zadaj in ga udaril najprej s kladvom sekire po glavi tako močno, da mu je razbil čepinjo. Stedry padel je na tla in morilec udaril ga je še dvakrat, s sekiro po sencih, potem pa zgrabil na mizi ležeč nož in ž njim zabodel Stedryja v vrat in v obraz. Na mizi našli so mnogo srečk, katere je Stedry pred umorom bržkone pregledoval. J e srečke so bile vse kryave, Sodnija zaprla je
Poslanica*)
Iz županije Sv. Lucija, 18. jan. (Naše občinsko gospodarstvo.) — Zagotovila g. župana, da rad prepusti „sladki in prijetni županski stol komu drugemu, ker je sedel na njem že čez 20 let in ker ima dosti svojih opravil" — sprejeli smo na znanje. Prepričani smo. da tak mož, kakor je gospod naš dosedanji župan, ostane pri svoji besedi, ker je gotovo poprej dobro premislil, predno je enak sklep tudi javno razglasil.
Ali vkljub temu neka stranka prav | pridno deluje na to, da bi naše občinsko
1	gospodarstvo ostalo tudi v prihodnje v njenih rokah; premenila bi se le oseba županova, drugega pa nič, ali pa bi bilo še slabše nego je zdaj. Zat6 smo prisiljeni javno izpregovoriti o dosedanjem gospodarstvu ter o pravdni času opozoriti volilce, da pri volitvah dajo svoje glasove le takim možem, ki bodo skušali dosedanje nevednosti odpraviti ter občinsko gospodarstvo urediti tako, kakor zahtevata postava in pravico-ljubje.
Da je naše obč. gospodarstvo v velikem neredu, to je sploh znano, kar niti gosp. župan ne zanika. Že šest mesecev kujejo račune za 1. 1888., 1889. in 1890., a še jih ni. Dne 19. jul. 1890. je bila zadnja seja, pri kateri bi imeli biti potrjeni računi za 1. 1888. Toda nekateii ,,sitni" davkoplačevalci so podali proti računom pismen ugovor ter so poslali g. županu 20 uprašanj, naj jih po §. 65. reda pretresuje pri seji. Gosp. župan je pa dal izvoliti odsek petih udov, ki naj bi rešil ona uprašanja. Zaradi tega se je morala odložiti potrditev računov za 1. 1888., dokler odsek uprašanj ne reši. Takrat je g. župan tudi naznanil, da bodo v 14 dneh rešeni lačuni tudi za 1. 1889. n	1890. in	da odsek	odgovori	na
uprašanja. Pa preteklo je že pol leta, a ni še ničesar; zdaj smo že v 1. 1892., a računi za 1. 1888. niso še potrjeni, za druga leta pa baje niti narejeni! Kako je to gospodarstvo ?
Zdaj pa nekaj številk in števil o tem gospodarstvu.
Dne	19. dec.	1877. št.	12.016 si	je
občina Slap izposodila pri Montu 800 gld. za zidanje farovža	v Ročah.	Pogodba	se
glasi, da	se bode	od onega leta naprej
stavljalo v proračun 8 let po 100 gld. in obresti, da občina dolg lože poravna. To se je tudi zgodilo, pa do 1. 1884. je bilo pri Montu plačanih le gld. 178.80 namesto vsaj 500 gld. Ker se pa niti obresti niso plačevale in ker je Mont začel občino tožiti, na-rastel je oni dolg občine Slap do 29. julija 1891. zopet na 835 gld. 54 kr. Poudar-
*) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne sprejema odgovornosti.
jati pa je treba, daje občina poplačala ves ta dolg z dokladami že 1. 1886., a zdaj pride na dan še večja svota nego si jo je ta občina izposodila 1. 1877. — Do letos smo vsi mislili, da je ta dolg plačan, kajti od 1. 1886. se ni več omenjal ni v računih ni v preudarkih. Račun za 1. 1888. kaže cel6, da ima Slap gld. 402-84 gotovine, ki se ima prenesti v račun 1. 1889. To je dalo povod tajniku, ki je dejal v predzadnji seji, da Slap stoji najbolje. V resnici pa stoji najslabše, kajti te dni so razgrnjeni preudarki za 1. 1892., v katerih se je dolg pri Montu zopet prikazal, ker v povrnitev je vtaknjenih notri 440 gld. (Ali je ta znesek postavljen v preudarek katastral-n e ali politične občine ? U r e d n.)
Dne 25. nov. 1887. št. 20.203 si je občina Idrija izposodila pri Montu 500 gld. s pogojem, da v 5 letih dolg poplača; vsako leto se preudari 100 gld. in obresti. Namesto, da bi bilo do danes plačanih vsaj 400 gld,, znaša oni dolg 564'13, ako ni bilo kaj plačanega zadnje čase. Tudi ta občina ima v preudarku za 1. 1892. celih 400 gld. v povračilo onega dolga. V računu za 1. 1888. pa beremo, da je plačanega dolga po računu 1. 1887. že celih gld. 527-81 Od kod se je vzel zopet oni dolg pri Montu?
Dne 10. julija 1868. sije občina Lom izposodila pri Montu 500 gld., katere naj bi poplačala v obrokih. Občina je za ta dolg plačevala posebno doklado, pa dolg pri Montu le ni bil poravnan. In po 23 letih je dolg znašal še vedno 508 gld. 49 kr.
V	preudarku za 1. 1892. je postavljenih 150 gld. v povračilo dolga pri Montu, na kateri so Občinarji že davno pozabili. Zastopnik te občine je 12 let sedel v obč. stara-šinstvu, a nikoli se ni ta dolg omenjal ne pri računih ne pri preudarkih. K&ko gospodarstvo je to?!
Občinarji! Mislimo, da Vam je dosti teh številk, iz katerih ste razvideli, na kakih nogah je naše gospodarstvo. Ali sme iti po tej poti naprej? Gosp. župan sam je že sprevidel, da ne more dalje ostati v dosedanji častni službi in se je javno odpovedal. Kar se njega tiče, sprejmimo odpoved na znanje in mislimo že zdaj, da mu izvolimo dobrega naslednika, ki bo s srečnejšo roko vodil naše zamotano občinsko gospodarstvo. Stopimo na noge in izvolimo v občinsko starešinstvo le odločne in sposobne može, ki bodo kos svoji nalogi. Pustimo pa na cedilu tiste možakarje, ki se trudijo, da bi obč. gospodarstvo prišlo v enake ali še slabše roke, v kakoršuih je bilo doslej. Pogovorimo se, složimo se in: Bog z nami!
Geslreifte and karrirte SeidenstoIIe,
Louisine —Foulards — Taffetas— Mer-veilleux etc. - v. 45. kr.bisfl. 3.85 per Meter vevsendet roben- und stuckwei«e porto- uud zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K.
u. K. Hoflief.), Ziirich. Muster umgehend. Briefe kosteu 10 kr. Porto.
ANTON JERKIČ
fololraf r Gorici
TEREZIJA KRAGELJ
poročena dač 18. t. m.
Na Rakeku dovoljeni so 4 letni sejmi za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč : na 30. januvarja,
2.	aprila, 30. junija iu 16. septembra vsako leto.
Prvi bode se vršil že 30. januarja t. 1.
ŽUPANSTVO NA RAKEKU
Gorske cvetlice
Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laha r n ar, delo 4., dobe se pri Gašparju Likarju v Gorici in pri skladatelju na S t. V iš-k i go r i, p. sv. Lucija za 50 kr. kos.
v St. Mavru pri Gorici naznanja, da je prodal vsa ona zemljišča, katera je prodati nameraval. Ostal mu je le še eden kos v Gorici, na jako lepem kraju, kateri proda.
Naznanilo.
Podpisana častita si naznaniti, da bo
nadaljevala
Marziuijevo gostilno
pod „ Goriško Čitalnico“ in zagotavlja, da bo skrbela vselej za dobro pijačo in jedi po zmernih cenah ter za točuo postrežbo. Ob enem naznanja, (la ima mnogo spalnih sob s čisto novo opravo za jako zmerno ceno.
MAKIJA udovu MAADLEK.
FotografiČni zavod H. POYER-ja
Glediščne ulice štev. 11 v Gorici
priporoča se za izvrševanje vsakovrstnih fotografij. Ima najnovejše stroje in more delati tudi po noči. Zaradi tega more posneti slike tildi v stanovanju častitih delodavcev. Tudi slabo vreme nima upliva na lepoto slik. Zato se toplo priporoča sl. občinstvu, da bi se ga spominjalo pri večernih zabavah za izdelovanje fotografij. — Fotografi-čen zavod je odprt vsak čas po dnevi in po noči.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.	.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali ieJeznim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske 6ole v Gorici za vinarsko rabo.	.	..
Zdravila za živino 3 konjski cvet, konjski praiek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Branita v Batatlt št. 16,
v najemu
Alojzija Gliubicb-a
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narfejanje izvrstnega i, zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo
naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Iiecep t ge brezplačno prilaga. Za najboljši vspeb in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepčevalno eseneo za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razim teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornica osenčil ih speeijalit v ragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
Solidne agente
išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter. Budapest, Andrassy strasse 56.
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več.
Na TH«h delili z»¥0jiiliie Je moja tu dodan*, zakonito varovana varstvena Kunmka._____________
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Fražlo mrsalio domače mazilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje iu lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine.
V ikatljioah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vseh delih za-vojnlue je moja tu dodana zakonito farutvena znamka
GLAVNA ZALOGA
B. FRAGHEB, Pra»,
St 203-204, Mila strani, lekarna „pri črnem orlu1'.
Poštna razpošiljat ev vsak dan. "Tp(2
Slanoma oHnstva
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje vsakovrstne voščene sveže
Vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče edino le trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici.
Anton Orbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei
prodaja raznovrstno drobno in manufaktarno blago, snkno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku
ima bogato zalogo vsakovrstnega
[USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba“
za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico ALorelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik
v I rtni ulici št-. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Vrbančičem.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STEMELDSKE Pil.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Setneniška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im& zdaj v najemu
Franc Bižjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe zn prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tis kavne.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, ril in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se pripo roča svojim slovenskim rojakom.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi Raštelja- št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno iu na debelo.
Jožef Novic
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in steldenn blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlj a okvirje za zrcala iu podobe.
Martin Poveraj
civilni in -vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina bela in frna istrijanska ter
bela dalmatinska.
Pisarnica se nalmja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Drašček
v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolouijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Sloveucem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Drašček
PEK
Riva Como št. 1. Podružnica
za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Ivan Cijan
krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu iu na deželi,
m
sy. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu naj trdovratni š 3 želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarničah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici CrisSofoietti w Gorici* v Trstu
V lekarni C. Zanetti in G. B- llovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj11; v Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Stipla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Va> •ovati se je treba marsikalcih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
»m m m 11 mii 111111111 n 1111111111111 tu i nn s.un 11 r.i n 11 m ii|
oj Osobe, hi prihajajo mnogo zljucl-§ sirom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
—( LEP ZASLUŽEK )—
spreminja v stalen letni dohodek more uživati do smrti.
n se
§
S trgovci, cestarji, dacarji, občinski slnge S in dimnikarji imajo posebno priložnost fi okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma
pošiljajo naj se pod restar.te v Ljubljano.
šifro I. Z. 31 poste
Proč z navadno kavo, kupujte
Ivneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kiteippa edino le tovarna
bratov Ok v Kregencti
ob Bodenskem jezeru.
| 1801
I Magreb
| ČASTNI DIPLOM
f Kil
korneulmrški
1891
Temešvai*
Zlata svetinja
1D 0 ¥
redilni prašek za konje, govedo in ovce
Že blizu 40 let potrebuje so z
uspehom v mnogih hlevih, ko živina ne more jesti, ko slabo prebavlja, za zboljšanje in pomnožitev mleka pri
kravali; podpira naravno silo živali proti kužnim uplivom.
Cena celi škatlji 70 kr., 1/2 škat, 35 kr.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kuiizdov kOJ’-neuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
Glavna zaloga
Fra&a Jok,
k. n. k. ostorr. n. kun. ruraan. Mieferant.
III1111 M III lil II1111III INI MII Ml' 11111111III IH IIMIH H m S
Kreisapoiheker, Kornenburg C. Wien. |
fr
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo
k
dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge Mjt jedi napol pre-bavljene iz želodca. Kneip-pova kava pa ima veliko	—
redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov O Iz varnostna marka, ponvica, podoba iu podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime m ponvo.
V Gorici jo prodajajo: Adolf Guttmann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Bratje Ois,
tovarna ni Kncippovo sladno kavo v Bregencn.
Velika pražka loterija
GLAVM I>OJSITEK
ZADNJI MESEC
BREČKE PO 1 GLl). priporočata
I. C. Majer v Ljubljani, Lnigi Marsoner Trient.
li- ~~ •	r 4 JSS na dan gotovega zaslužka brez glavnice in ri-
Ca O I d 1 n cl n GV D-IU zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pacati s postav-^w	j	_	i o dovoljenimi sre£kami in državnimi papirji
, — Ponudbe pod naslovom „brecke je tloSiljatj. Annoncen-Espedition J. Danneberg t., Kumpfgasse.
1 jiliL razstavi v Gorici in Zaireli prva in naMšja odlikovanja
Ž000 hooou u prometu.
Najboljši uspeh jamči Ph. Mayfarlh & Comp. Turšiini robkac na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Ilcporezuice, mlini za trojano moko in drozgainice. Mlatilnice na roko in par, žitne čistilnice. Posebni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Mečkalnica za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piče.
PH. MAYFAR1H L COMP.
tvornice za stroje DUNAJ, II. 1. Taborstrasse 70 Ceniki brezplačno in Iranko.______ Solidni	žastopniki	se	iščejo.
,Zum goldenen Reklisapfel."
LEKAMA
NA DUNAJU
I. ISczirk, Singerstrasse broj 15.
TT • y •	„ r_i • • ^ „ nekdaj imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta pos-
KriClStllne krOftlllCC, lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri koiih so te krogljice poka/.ale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo iih mnogi zdravniki in malo je družin, koje 110 bi imele zaloge izbornega Jfga domačega sredstva.
Jcdna škatjica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek sestih skatljic I gld. 5 kr., uri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, 111 stane: 1 zavitek krogljic 1 gld 25. kr 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., o zavitkov o gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
Prosimo da »e izrecno zahteva
it
tt
J. Pserfeoferjsve kričistilse krogljice
pismenih, katerega
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih v	je	videti	na	navodilu	za	porabo.
Balzam za ozebline posodca 40 kr.,
prosto poštnine 05 kr.
ctrvlr P™.4' kataru, krčevitemu ka-
Irpolcev SOK, šlju itd. 1 steklenica 50 Ir.
Amerikansko mazilo za trganje
1 posodica t gld. 20 kr.	..
Prali proti potenju nog, Bo-kr.ca Balzam za goltanec, UfSKfft
/iivljenska esenca proti pokvarjene-
um želodcu in Blabi prebavi stekleničiea 22 kr.
Angležki čudežni balzam j kašlju
steklenica 50 kr.
Eijakerski prašek, iS Tanokininska pomada JedaerhiH'
spešujo rast las, škatljica 2 gld.
U niverzalni plašter domače sredstvo
za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine
prosto 75 kr.	<
Univerzalna čistilna soluHcha1!
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, i zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so
bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštuem^i (^)peo|iljatvj ,|cn,lrja p0 poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor pojiovžetju^
Izdajatelj ia odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.