mesec, 25. maja bomo vsi delovni ljudje Jugoslavije v besedah in mislih, ob prisrčni zbranosti voščili našemu dragemu tovarišu Titu za njegovo sedemdesetletnico življenja.
Ali res 70-letnico? Saj si tak. kot bi se nikdar ne staral, mladeniško čil in veder, pa klene delavske besede. Zdi se nam, da si tak kot ljudstvo, ki mu ne moreš šteti niti dni niti let. In si ljudstvo; izšel si iz njega in živel le zanj. Tvoje ime smo zapisali na prapore naših proletarskih brigad. Tvoje ime nas je vodilo skozi trnje težav prvih let svobode. Kot svetilnik stojiš ter nam kažeš pot le naprej k socializmu, k osvobojeni človekovi osebnosti.
Rodili si se v brezimni bedi zapuščenega ljudstva. Zdaj so vate uprti pogledi milijonov. Prehodil si ne-zansko pot od preganjanega proletarca do voditelja socialistične države. Tvoje ime predstavlja poroštvo varnosti in pravic za delovne ljudi in ne le za nas Jugoslovane. Za vse zatirane po svetu si postal simbol svobode in napredka. S Teboj smo si priborili v svetu ugled, kakršnega ima redkokatera država na svetu. Ne po svoji gospodarski moči ali po številnosti prebivalstva, temveč po moralni moči idej svobode, miru in neodvisnosti.
Ko Ti ob tem visokem jubileju čestitamo in v duhu stiskamo roko, Ti tudi Gradisove! obljubljamo, da bomo v tej težki preskušnji letošnjega leta zastavili vse sile, da se izkopljemo iz težav. Tako kot v osvobodilnem boju bomo strnili svoje vrste v borbi za višjo storilnost, za čimboljše gospodarjenje na vsakem gradbišču in v vsaki delavnici. Zavedamo se težine obljube, ki Ti jo dajemo, toda hkrati iuis zavest, da bomo uspeli pod Tvojim vodstvom in vodstvom Zvez komunistov, ko smo zmagovali pod Tvojo zastavo vse doslej.
Srečno, dragi tovariš Tito!
maj
Proi maj — najoečji praznik deidonih ljudi. Kohl. i lepih spominov nas veže na ta praznik, koliko pa tudi grenkih, kajti praznovanje prvega maja je bilo skozi oso zgodovino, ose do osvoboditve, povezano s številnimi žrtvami. Stara Jugoslavija in njen reakcionarni režim je kroh-oo in brutalno zatiral borbo delavskega razreda. Na tisoče' in tisoče revolucionarjev se je znašlo o ječah in zaporih, od koder se niso nikoli več vrnili. Imena teh revolucionarjev bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino naših nairodov. Kljub preganjanju so naši delavci praznovali proi maj leto za letom in vedno v večjem in večjem številu. .
Prišlo je leto 1941. Po naših cestah so zabrneli nemški tanki in fašistične horde so preplavile našo zemljo. Preganjanje komunistov in naprednih delavcev je bilo še hujše. Čeprav se je okupator na praznik prvega maja 1941 že šopiril po naši zemlji, smo ta dan p/raznovali n znamenju zavesti, da je usoda slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov prešla v roke delavskega razreda. Komunistična partija, ki je že v stari Jugoslaviji kot tudi v najtežjih dnevih okupacije vztrajala v prvih linijah borcev za pravico delavskega razreda, je opredelila novo pot. Enotnost delavcev Jugoslavije je postajala še trdnejša. Udarna moč delavskega razreda pa se je skozi NOB krepila in utrjevala s puško o roki na osvobojenem ozemlju ali pod zelenimi gozdovi širom naše domovine. Naši najboljši sinovi — revolucionarji in zavedni državljani so padali pod kroglami sovražnika, toda naš narod ni klonil. Vrste so se večale in večale . .
Prvi maj v svobodni domovini. Puške smo zamenjali z lopatami, strojnice s kompresorji in pričela se je gospodarska obnova porušene domovine. Ko govorimo o obnovi naše zemlje, ne moremo mimo imena ^Gradis«, kajti to ime je simbol obnove porušenih objektov, industrijskih gradenj, hidrocentral itd., ki so spremenile zunanjo podobo domovine m vplivale posredno ali neposredno na naš ekonomski razvoj. Giganti so rasli in z njimi zavest članov našega kolektiva, in delavsko upravljanje se je dvignilo na višino, ki je kvantitativno in kvalitativno spremenila notranje odnose. Izvedli smo decentralizacijo, v kateri ekonomske enote same odločajo o svojih uspehih in delitvi dohodkov. Nenehna rast produktivnosti dela in utrjevanje socialistične zavesti to sta dve komponenti notranjega življenja o kolektivu. Lahko smo ponosni na naše uspehe ...
In danes? Daljnosežni sklepi Centralnega komiteja /.veze komunistov Jugoslavije pa nam narekujejo nove naloge. Gre namreč za boj proti deformacijam in postopkom, ki kvarijo družbene odnose, gre zn nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja in za odpravo pomanjkljivosti na političnem in ekonomskem področju, Sistem naše družbene ureditve omogoča svobodne in demokratične razprave, toda ko so sklepi sprejeti, jih moramo dosledno izvajati. To velja za sklepe delavskih svetov, sindikata in vseh političnih organizacij Delavski sveti so najoečja pridobitev naše revolucije in zalo je naša dolžnost, da le-te stalno širimo in utrjujemo. Mi moramo slediti velikim družbeno-eko-nomskim spremembah, vendar pri tem ne moremo gledati samo na lastne interese, na svojo ekonomsko enoto, temveč na celotno podjetje in na oso socialistično družbo. To je izhodišče našega dela. V času, ko gre za utrjevanje našega gospodarskega sistema, ko živimo o dobi velikega tehničnega napredka, moramo mi kot podjetje >Gradist biti vedno o prvih vrstah velikih dogajanj. Letošnji prvi maj pomeni za nas poziv, da bomo sledili in izvajali vse nove gospodarske ukrepe in bili složni v stremljenju za napredkom podjetja, razumeti skupne potrebe ter se zavedati naših nalog in mesta v podjetju, komuni in celotni družbi, kajti uspehi podjetja niso samo preteklost, temveč tudi sedanjost in bodočnost.
Vsem članom kolektiva, n hliovm svo jcem in delovnim ljudem širom domovine želimo, da praznujejo praznik Prvi maj čimbolj slovesno, in veselo.
■ Obrat gi-adbeiiin ^olizdob kov — V obratu imajo tri ob-računske enote. Po zaključ-nem računu za leto 1961 so §§| ugotovili, da je bila v lan- s skem letu najboljša enota Bre- == žice. Ustvarila je 23 °/o presež-ka. Najslabše se je odrezala |g obračunska enota separacije, ;= ki izkazuje 2,5 milijona mi-nusa. Negativno stanje obra-čunske enote separacije izvira v glavnem zaradi prevelike Hf najemnine težke mchanizaci- ==
Na zadnji seji delavskega =-— sveta so razpravljali o planu za leto 1962, ki znaša 700 mi-lijonov dinarjev. V plan so postavili 670.000 ur. V eni uri morajo narediti za 1080 dinar- Hi iev bruto produkta.	HI
Ob petih nnnoldne sem le s težavo pripravil jeseniške uslužbenke, Mladina, pred tabo je lepša bodočnost! — Mladi zidarji na stavbišču »a so stopile pred lotokamern
KAJ PRAVIJO MLADINCI LJUBLJANSKEGA GRADBENEGA VODSTVA
* Celje — Svet ekonomske enote je na seji dne 6. aprila potrdil zaključni račun za leto 1961. Iz poročila šefa komerciale Ivana Keršiča je razvidno, da je bila skupna realizacija eno milijardo 299 milijonov dinarjev. Najslabše so se odrezali na sektorju Velenje. Ko so razpravljali o delitvi doseženega čistega dohodka, so sklenili, da bodo za rekonstrukcijo gramoznice v Otiškem vrhu porabili 5 milijonov, za adaptacijo baze v Celju 5 milijonov ter za stanovanjsko izgradnjo 4 milijone 900 tisoč. Preostali znesek pa nameravajo uporabiti za osebne dohodke.
■ Jesenice — Mladinske delovne akcije na cesti »Bratstva in enotnosti« se bo udeležilo nekaj članov jeseniške mladine.
Frogram dela -!
Mladinska organizacija gradbenega vodstva v Ljubljani šteje 118 mladincev. Razdeljena je v dva aktiva. Smatrajo, da je delitev mla-dinske organizacije dobra, ker je delo z manjšimi skupinami lažje. Kljub temu pa vlada med mladinci precejšnja ravnodušnost in ne-
zainteresiranost za delo. Mladinskih sestankov se udeležujejo le vajenci in še nekaj kvalificiranih delavcev.
Programskega dela nimajo. Obravnavajo pa aktualne probleme kot n. pr. delitev osebnega dohodka. Pred konferenco ZK podjetja so na sestanku izkristalizirali svoja miš-
ljenja in na njej nastopili z enotno diskusijo. Temeljito so pregledali svoje vrste in predlagali 6 mladincev za. kandidate v delavski svet podjetja. Priznavajo, da se ne
Rada bi pomagala ljudem v težavah
Vstopila je. Niti preveč plaho niti preveč samozavestno. Tovariš Lojze je opravil formalnost predstavljanja. in potem sva začela razgovor.
Marinka Škrjanec je komaj dobro leto dni v »Gradis«. Predlanskim je dovršila srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, 1. avgusta se je že zaposlila v našem podjetju na Centrali.
»Kako pa ste prišli v .Gradis',« sem vprašal.
»Cisto po naključju. S posredovanjem neke sošolke.«
Vprašal sem jo natanko, kako gleda na delavsko samoupravljanje in na možnosti mladine, da se v njem uveljavlja.
»V šoli sem o delavskem samoupravljanju dobila nekaj teoretičnih pojmov. Šele v podjetju pa sem spoznala, da samoupravljanje ni zgolj formalnost, kot sem si v šoli mislila. Delavec-proizva ialec zdaj reis odloča o svoji usodi, čeprav...«
»Kaj — čeprav ...?«
Malo se je nasmehnila, kot bi prišla v rahlo zadrego. »Mislim, da ne gre včasih še vse gladko, tako kot bi moralo iti. Sicer pa vem, da je ta stvar še vedno v razvoju.«
»No, in mladi aP«, sem nadaljeval.
»Mladina ima vse možnosti, da se uveljavlja v samoupravljanju. Včasih pa čutim, kot da nam starejši ne zaupajo povsem. Morda se starejši včasih težko nživijo v mladega človeka,« je pojasnjevala.
»Kaj pa mladina, mislite, da ima vedno prav?«
»To ne. Včasih je nezaupanje odraslih do mladine tudi utemeljeno. Mladi včasih kaj obljubijo, pa ne izpolnijo.«
»Velja to tudi za vas?«
»Tudi,« se je spet nasmejala. »Sicer so bile malenkosti, toda priznam, da vedno nisem naredila vsega, kar sem obljubila.«
»Kako pa gledate na svoj poklic? bte zadovoljni z delom.«
»Še kar. Toda če pomislim, da bi morala vse življenje ostati pri šte-vjlkah — zaposlena sem kot finanč-ni knjigovodja — pa le ne morem biti zadovoljna.«
»Kaj pa si želite?«
»Rada bi delala v kadrovskem od-delku.v Ali pa študirala naprej na višji šol. za socialne delavce. To me veseli. Vidim, da imajo ljudje ogromno težav in problemov v življenju. Rada pa bi ljudem pomagala reševati vsakovrstne težave.«
^ »Kako pa sicer vaše življenje? i>e udejstvujete v mladinski orga-nizaci ji, v športu, kulturnih društvih?«
»V LMS sem bila vključena v šoli, bila sem član razredne skupnosti, i u pa nimamo mladinske or^ani/a-cije. Za šport nimam časa.'veliko izgubim vsak dan na vožnji, ker stanujem pri starših na Bizoviku. Neka i se je govorilo, da bomo tu Y podjetju začeli igrati odbojko. Pa je ostalo samo pri besedah.«
»In vaše zabave?«
»Enkrat ali včasih dvakrat na teden kino. Ob nedeljah grem plesat na Tabor ali v Sočo.«
»Vsako nedeljo?« sem vprašal.
^Ne, ne vsako. Doma pravijo, da me že med tednom ni nič doma, pa naj vsaj ob nedeljah ostanem v oružini. Včasih vsi trije — imam še mlajšega brata in sestro — disku-tiramo s starši in tako po svoje rešujemo razne probleme med mlado in starejšo generacijo,« je povedala v smehu. »Sicer pa imam tudi med tednom dovolj dela. Dvakrat tedensko se učim angleščine, prej sem obiskovala predavanja »Šola za življenje«. Včasih delam tudi popoldne. Tako sem prosta res samo ob nedeljah.«
P.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno
ukvarjajo dovolj s političnim delom in proizvodnimi nalogami. Vsa krivda glede nedelavnosti pa vendar ne leži na njih posebno še, ker se čutijo zapostavljene. S političnimi in upravnimi organi v in izven podjetja nimajo prave povezave. Namesto da bi jih le-ti vključili v svoje delo, imajo občutek, da se jih raje prezre. Sami tudi ne iščejo stikov, ker se največkrat njihovi predlogi ne upoštevajo. Prošnje pa odklanjajo ali milostno odobrijo. Zgleda za svoje delo pa ne najdejo niti v občinskem komiteju LMS, v katerem imajo svojega člana, še manj pa v osnovni organizaciji ZK kolektiva, v kateri jih je precej. Oh takem sodelovanju in zgledu je težko pričakovati boljše uspehe, večjo zainteresiranost in delovni polet. Mladinci niso slabi. Manjka Jim le širše obzorje in premalo čutijo, da kdo bdi nad njimi. Mlačnost pa je ob neuspehih nalezljiva.
Od političnega in družbenega dela pa se bistveno razlikuje delo na kulturno-prosvetnem področju.
Mladinci se zelo aktivno udejstvujejo pri igranju namiznega tenisa. Nogometno moštvo igra načrtno in organizirano. Zelo pogosto so prijateljska srečanja med ostalimi podjetji in JL.A V dokaz, da so nogometaši dobri, so ceste zmage.
I ekme izgubijo le v 10%. Tudi odbojko dobro igrajo. Za prvomajske piaznike imajo v načrtu turnejo po Prekmurju s 4 ekipami. Strelci so vključeni v strelsko družino gradbenega vodstva Ljubljana, kjer tudi dosegajo lepe uspehe.
Poskrbeli pa so tudi še za zabavo drugačne vrste. V zimskih mesecih so organizirali skoraj vsako soboto ples v dvorani našega obrata družbene prehrane. Posebnega uspeha pri tem sicer niso imeli, ker nimajo prave glasbe. Plošče ali magneto-tonski trak so za veliko dvorano preslabe. Na katerikoli, pa čeprav skromen orkester niso mogii misliti, ker nimajo denarnih sredstev. Pri-pravljali so se tudi za prireditev »1 okazi kaj znaš«, ki pa je le delno uspela. Nastopili so samo s petimi točkami. Za spremljavo solistov niso imeli denarnih sredstev, lastnih instrumentov pa nimajo. Recitatorjem pa je menda zadnji trenutek trema preprečila nastop.
Za novoletno jelko so pripravili program in izvedli obdaritev otrok elanov kolektiva. Sindikalna podruž-nica jih je zato nagradila z 20.000 dinarji. To pa je bil tudi edini do-nodek. ki so ga imeli v vsem lanskem in letošnjem letu. Sindikalna podružnica sicer določi del svojih sredstev za obnovitev najnujnejših rekvizitov, za kaj več pa se niti ne upajo prositi, saj vedo, da tudi on, n ima j o toliko denarja na raz-J3° ago. Brez denarja pa je vseeno dolg cas Nekaj instrumentov bi nuj-
si0J'a£ Ylrje}n,° bi se Lid, obre-alo, c= bi talentirane mladince kdo inštruiral ali pa bi jih celo Posluh v glasbeno šolo.
zdaleč niso dosegli popolnega uspeha, če puščajo politično delo ob strani. Zato imajo v programu mladinsko konferenco, na kateri se bodo temeljito pogovorili o svojem delu in sestavili detajlni načrt dela. Za pomoč in sodelovanje bodo prosili naše politične organe družbenega upravljanja. Računajo na uvidevnost z željo, da bi jih le-ti pritegnili in bolje vključili v sodelovanje.
Razen tega želijo, da bi mladina iz ostalih kolektitov več pisala v »Gradisov vestnik« in da bi se vsaj na ta način seznanila z njihovim delom in življenjem.
M. C.
Tovarišu Dragu Štancerju
v slovo
Ne moremo verjeti, da smo te poslednjič spremljali na tvoji poti. Mlad in še pred kratkim poln zdravja in moči in.s zanuščaš, tvoje sodelavce, tovariše in prijatelje. Ko se spominjamo skuono preživelih čatsov, vemo, da si bil med prvimi, ki so pričeli organizirati naše pod-
V planu imajo tudi nekaj izletov, toda cisto brez denarja verjetno ne
z ml, j- • Sno P,j",atelisko srečanje z mladinci ,z ostalih kolektivov pocl-fetja bi jim lahke le razširilo nji-]>nva obzorja. Stroški bi bili sicer
sredstev"ni.t0da ^ minimalnih
in^1	Sj STOi,rn športnim
m kulturnim udejstvovnn iem še
Centralna volilna komisija, ki jo sestavljajo: sekretar podjetja Milan Šu.k. Martin Pižent, Boža Železnik, Vincenc Gartner in Anton Jeraj, je imela pred in po volitvah ogromno dela
jetje v Mariboru, da si živel, delal in pomagal v podjetju takrat, ko je bilo najtežje v tistih prvih povojnih letih, da si se odrekel marsikateri prosti uri samo zato, da bi bilo v pocjetju čimveč in čimpreje narejeno, mogli smo te postaviti samo za zgled, vzor požrtvovalnega delavca in pravega tovariša.
V svoji naporni n odgovorni službi si prešel dolgo pot več sto tisoč kilometrov. N n vsej tej dolgi poti nisi povzročil zla nikomur, priznati moramo, da si znal ceniti življenje drugih bolj kakor svoje lastno.
Poleg svojih službenih dolžnosti pa si našel vedno čas tudi za stanovsko udejstvovanje, saj si bi! vedno v krogu in družbi svojih stanovskih tovarišev pripravljen delati za skupno dobro.
Ko nas zapuščaš, ostaja za teboj v naših vrstah vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Se mnogo težje pa te bosta pogrešali tvoja osamljena žena in hčerka, ki si jima posvetil vso družinsko skrb.
fUfal na,,, |,0g v Sp0D,im, fcof ne.
pozabni sodelavec, tovariš in prijatelj.
Spomini na trda lota
Kako so pred vojno naši gradbinci praznovali 1. maj in kako so se morali
boriti za svoje pravice
V našem kolektivu imamo precej »starik« gradbincev (seveda ne-
koliko starejših samo po letih, zato pa še prav mladostnih po duhu), ki so že pred vojno delali v takratnih naprednih sindikalnih organizacijah. Pred letošnjim prvim majem smo jih zaprosili, da bi nam povedali kaj o svojem delu pred vojno, o tem, kako so včasih gradbeni delavci proslavili 1. maj in o tem, kako so se sploh morali boriti za svoje pravice.
Leteče patrulje, udarna pest proletariata
Rožniku visela tudi rdeča zastava. Z »Internacionalo«; smo begali policaje, ki jih je na Rožniku za 1. maj kar mrgolelo. Včasih smo se zbrali tudi na Taboru nad Črnučami, malo vzpetino nad mostom čez Savo. Če so nas od tam pregnali Tovariša Franca Grudna poznajo žandarji, smo šli v gostilno pri skoraj vsi »Gradisovci«, saj je v Štirnu in tam nadaljevali zborova-našem kolektivu že dolgo vrsto let, nje,« je pripovedoval tov. Grmek, vrh tega pa je bil v Obratu grad- »Bdi pa smo tudi zelo iznajdljivi; Lenih polizdelkov že tudi predsed- če smo opazili, da se bližajo poh-
nik delavskega sveta in tudi član centralnega delavskega sveta. Tovariš Gruden je bil takoj pripravljen obuditi nekaj spominov na predvojna leta.
»Moj oče, ki je bil delavec v kemični tovarni,« je pričel pripovedovati tovariš Gruden, »je bil komunist. Seveda je razumljivo, da me se spomnil smešnega dogodka iz
čaji, smo takoj začel' plesati, tako da se je politično zborovanje hitro spremenilo v »nedolžno« — veselico s plesom. Znano shajališče naprednih gradbincev je bilo tudi v gostilni »Pri Magistru« v Gameljnah.« nah.«
Zasmejal se je. »Prav zdaj sem
tistih težkih časov. Bilo je — če se ne motim — leta 1937 ob nekih demonstracijah. Policaji so nas lovili na konjih in preganjali po ulicah. Tedaj pa sva se z n 'cim prijateljem znašna na obrežju ob Ljubljanici. V bližini sva zagledala policaja, ki je nekam hitel. »Ti malo popazi, jaz pa ga bom namočil,« je dejal moj prijatelj, ki je bil precej krepek delavec. Zagrabil je policaja za hlače, ga dvignil in — štrbunk — je čofnil policaj v Ljubljanico.«
Ce ne odnehate podremo oder
Tovariš Franc Raket' je prav tako svoje ime neločljivo povezal z »Gradisom«, saj ga pri nas pozna staro in mlado Iz svojih spominov je pri-
, »V tistih časih je bil sindikat — mislim seveda naše rdeče sindikate — resnično borbena revolucionarna organizacija. Seveda je ta borbenost bila nujno potrebna, sicer ne bi imeli uspehov.
Vsako leto smo praznovali t. maj, čeprav so nam delodajalci to bru-
ščen, kdor ne bi za 1. maj prišel na delo. Vendar pa nam prav zaradi naše enotnosti niso mogli do živega. Spominjam se, da je mojemu svaku
je že kot otroka usmerjal in mi raz grinjal vse krivice, ki so jih takrat morali trpeti delavci. Spominjam se vseh štrajkov, ko so se delavci borili za svoje pravice; zlasti se še dobro spominjam tiste velike in krvavo zadušene stavke železničarjev leta 1922 na Zaloški cesti, čeprav sem bil takrat še na pol otrok.
Dobro se še spominjam, da smo se urno skrili za neke kostanje, ko so nam okrog ušes zažvižgale prve svinčenke iz žandarskih pušk, ki so podrle do. smrti toliko tovarišev.
Največji štrajk zidarjev in sploh gradbincev je bil leta 1936. Stavka je trajala skoraj tri tedne in smo jo gradbinci dobili. Seveda se je tu in tam našel tudi kak mlačnež, ali celo stavkokaz, ki se je za nekaj borih dinarjev prodal kapitalistu.
Toda takrat smo že imeli močno, zelo trdno in disciplinirano sindikalno organizacijo. Med stavko smo ______________ ,
organizirali leteče patrulje na ko- vlekel marsikaj zanimi-ega lesih. V vsaki patrulji je bilo po pet tovarišev. Na kolesih so krožili po ljubljanski okolici in po mestu ter nadzorovali gradbišča. Spominjam se, da smo v Rožni dolini na nekem gradbišču našli nekaj stavkokazov, ki so delali. Pognali smo jih domov in jim vse razdrli. Pozneje so nas lovili policaji in so nas tudi ujeli.
Imeli so nas tri dni zaprte, nato pa so nas le izpustili.
Dobro se spominjam, da so z nami na zasliševanju ravnali precej surovo, mojemu tovarišu Johanu Beliču so celo primazali klofuto.«
Malo se je zamislil in spet nadaljeval.
»Veste, rečem pa vam, enotni pa smo bili takrat, da je bilo kaj. Kdor je bil za našo stvar, da je bil vztrajen in neomajen. Spominjam se še, da smo med stavko za gradbince kuhali hrano na dvorišču Delavskega doma na Miklošičevi cesti, kjer so stavkajoči dobili hrano brezplačna. No, in slednjič se je ob naši trdni enotnosti zlomil odpor kapitalističnih oblastnikov.«
Policaj leti v Ljubljanico
Tudi tovariš Ivan Grmek, ki se je pred vojno izučil za tesarja, je že leta 1922 delal v sindikatih.
»Pred vojno je bilo več sindikatov — zeleni, modri in rdeči, pač po političnih strankah, ki so bile pred vojno. No, napredni delavci so se seveda združevali v rdečih sindikatih, v tako imenovanih »URS-ih« (Udruženje radničkih sindikata). Takrat delavcu ni bilo tako lahko kot danes; kapitalisti-delodajalci so vodili tako imenovane »črne knjige«. Kdor je enkrat prišel v tako knjigo, je praktično za vedno ostal na cesti — kamorkoli je prišel prosit za delo, povsod so ga odslovili. Kapitalisti-delodajalci seveda niso marali imeti med svojimi delavci revolucionarjev, organiziranih sindikalnih delavcev in komunistov.«
»Kako pa je bilo ob 1. maju,« sem vprašal tovariša Grmeka.
»Po stari tradiciji smo 1. maj proslavljali na Rožniku. Seveda nismo šli v povorki, kot gremo danes, za to nismo imeli dovolienja. Sli smo v malih skupinicah, po trije, štirje skupaj. Običajno je za 1. maj na
Florjanu Stopraju, ki so ga med vojno ubili gestaoovci, nekoč delodajalec odpovedal službo, ker ga je imel, kot pravimo, na piki. tedaj so vsi delavci solidarno nastopili in zagrozili, da bodo vsi odšli, če mojega svaka ne vzamejo takoj nazaj na delo. Delodajalec je moral, hočeš, nočeš, popustiti in je svaka res vzel spet na delo.«
»Kako pa je bilo ob veliki stavki leta 1936?«
»Takrat smo držali v šahu celo Ljubljano in okolico. Na kolesih smo križarili sem in tja in pazili, da je bilo na vseh gradbiščih res mrtvo. V Borovnici smo na neki stavbi našli stavkokaze. »Takoj stran, sicer vam pod nogami razde-remo oder,« smo jim ukazali. Stavkokazi so se prestrašili in res izginili. Spominjam se tudi, da smo v Zeleni jami nekega stavkokaza, ki je mešal apno, enostavno vrgli — v apno.«
Ves 1. maj na Rožniku
Tovar Jože Kapelj je predsednik upravnega odbora v gradbenem vodstvu Ljubljana, pred vojno pa je prav tako že mlad začel delati v sindikatu.
»Leta 1957 sem bil med drugim tudi član delavskega pevskega in glasbenega društva,« je pripovedoval. »Spominjam se, da smo na predvečer 1. maja imeli pevsko vajo. Ro vaji je pevski zbor — kakih 35 ali 40 tovarišev — odšel na Rožnik, kjer smo vso noč prepevali borbene delavske pesmi. 3e ves drugi dan — na 1. maj — smo hodili po Rožniku, skozi Koseze in tamkajšnjo okolico. Sele naslednjega dne smo spet odšli na delo. Ce bi nas takrat delodajalec prijavil policiji, bi seveda vsi bili ob službo, verjetno pa bi se tudi marsikdo znašel v zaporu.«
»Kako pa je bilo s tistim velikim štrajkoni leta 1936?«
»Takrat smo se delavei-gradbmci borili za to, da bi dobili na uro 1 dinar več, kar je bilo žal takratne čase kar precej. (8 ali 10 dinarjev na dan, kolikor ur so pač delali). Rogajanja z delodajalci so trajala več kot 14 dni in slednjič so se morali kapitalisti-delodajalci ukloniti. Večji del delodajalcev je podpisal kolektivno pogodbo in s^ tem je bilo delavcem priznano zvišanje mezde.«
»Imate kak poseben spomin na tisti štrajk,« sem ga vprašal.
»Nekaj dni pred štrajkoni so mi
Franc Rakef, prvi predsednik centralnega delavskega svela
sto na vlak, sem drugo jutro odšel na gradbišče, kjer rent bil delavski zaupnik. Delavci so mi povedali, da se gospodar silno jezi, ker me ni bilo — kot sva se dogovorila — na postajo. Cez nekaj časa je prišel delodajalec in mi dejal: »Dam vam 5 minut časa za premislek! Ali greste v Mojstrano, ali pa boste ob
V.I ^ nuncij Cl 1 in	./1 l ^ 1VCI j vi n 1 |Z i v-VA	W. .	n
nili. Grozili so. da bo vsak odpu- ponudili precej dobro plačano de- službo.« Odvrnil sem mu: »oem
vv	11	1 •	«	•	•V i .	1	TVT ____ 1 •	__ir	^C11Y1 l‘cl l' I 1 z« P n 7 II D ID I mn r Cl (
Mojstrani. Na po bi moral v že premislil!« Pozneje je moj delo-
torek zjutraj z vlakom. V ponedeljek pa sem izvedel, da se bo naslednjega dne pričel štrajk. Name-
dajalec priznal, da sta ga prav moja odločnost in nedmajenost popolnoma razorožili, c
predsednik IS LRS Boris Kraigher, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Fr. Kunovcc-1	Žiga, zastopniki Železarne Jesenice in drugi
»Se nekaj bi rad pouaarit,« j'e ob koncu razgovora on ;i ' tovariš Kapelj. »Takrat nam res ni bilo z rožicami postlano, pa smo vendarle bili trdni, borbeni, disciplinirani m predani. Večina nas je že takrat imela družine, žene in otroke, bili smo navezani samo na svoje roke, na tisti košček kruha, ki smo si ga morali prislužiti, vsak dan sproti. Klini) temu pa nihče ni okleval, če je bilo treba žrtvovati, če smo se dogovorili za štrajk in podobno. Na te stvari pa bi morali po mojem večkrat opozoriti nekatere mlade tovariše, ki jim je že najmanjša žrtev danes odveč, ki mislijo, da jim mora skupnost samo dajati, oni pa niso skupnosti dolžni nobene stvari vrniti. In slednjič bi bilo tudi prav, da se mladi rod vsaj nekoliko bolje seznani s tem, kar se je zgodilo v preteklih dobah, sa; je konec koncev naša velika stavba, v kateri danes uživamo, zgrajeni na temeljih, ki so bili položen' v tistih težkih časih, o katcih sva pravkar govorila.«
P n
Naši jubilanti
V aprilu in maju praznujejo 50-letnico:	Tomo Stipetič, gradbeno
vodstvo Ljubljana, Iztok Zečir, gradbeno vodstvo Ljubljana, Janez Bogataj, Škofja Loka; Alojz Čarman, Škofja Loka: Peter Ferenček, Celje; Jurij Zalokar, Celje; Avgust Cizič in Ivan Gavez iz Maribora, ter Franc Fras, šofer iz Kovinskih obratov Maribor.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
Pismo iz JLA
Tooariš loica Kooačeoič, ki služi do jaški rok d odjn' pošti 1274 lž Trebinje o Hercegovini nam je poslal naslednje pozdrave:
•»Dragi drugovi:
Mnogo vas sve skupa pozdravljam iz jedinice JNA i želim vam mnogo uspeha u radii, posebno pa kolektivu u Kranju Sobna ieVzn. da bi po-stigli dosla novih rezultata za prijeme moje odsotnosti.
Uojeren sam. da rete se sooiski zalagati da. naš kolektiv ostane kolektiv u pravom smislu z
Ing. Hugo Keržan
direktor podjetja
Ing. Borut Maister
šef gradbenega vodstva Maribor
Ing. Štefan Mesarič,
šef gradbenega vodstva Ljubljana
Ing. Branko Vasle,
šef obrata gradbenih polizdelkov
KAJ STORITI,
DA BO GRADIS
iilllilllllill!!!!!!
RES GRADIS?
Vse kaže, da z decentralizacijo podjetja, s tem, da so dobile naše edinice polno samostojnost pri delitvi dohodka v skladu z osrednjim pravilnikom podjetja, stvari vendarle nismo pripeljali do kraja. Opažamo, da so se vezi med edinicami podjetja zrahljale in da marsikdaj ter marsikje prevladujejo edinice pred interesi celotnega podjetja. Zelo različni pogledi so na to, kaj je tisto, kar naj veže podjetje, in kaj bi bilo treba storiti, da bi bil Gradis res »GRADIS«. Zlasti so različna mnenja o tem, kakšno vlogo naj ima centrala podjetja.
Zato se je naše uredništvo odločilo vprašati za mnenje direktorja podjetja inž. Huga Keržana, šefa Mariborskega gradbenega vodstva inž. Boruta Maistra, šefa ljubljanskega gradbenega vodstva inž. Štefana Mesariča in šefa naših obratov gradbenih polizdelkov inž. Branka Vasleta. Njihove odgovore priobčujemo v istem vrstnem redu, kakor smo jih obiskali.
INŽ. BRANKO VASLE, OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV:
Laslno usodo oioraoio imeti sami v rokah
INŽ. ŠTEFAN MESARIČ, GRADBENO VODSTVO
LJUBLJANA:
Ne reorgaoizacij sredi leta
Naj začnem s ustim, kar mi je inž. Mesarič povedal na kraju: Pri nas v Ljubljani nismo čutili potrebe po tem, da bi znova začenjali razpravo o decentralizaciji in o vlogi centrale podjetja. Če pa že bo kakšna reorganizacija, menim, da bi je ne smeli uresničevati zdaj, ko imamo plan pred seboj. Diskutirali smo dovol j čez zimo, ko je bil čas za to, zdaj je treba delati.
Ob decentralizaciji smo se dogovorili, da ostane težka in del srednje mehanizacije pri centrali podjetja, da edinice samostojno ugotavljajo in dele dohodek, da same sprejemajo svoje pravilnike glede tega itd., ko.r so znane stvari. Na posebno vprašanje, kdo naj prevzema nova dela, je odgovoril, da kažejo izkušnje preteklih let, da se edinka pogaja za prevzem novih del. Pri večjih zadevah se posvetujemo z odgovornimi ljudmi na centrali podjetja, ker tako sodelovanje mora biti že zaradi uporabe mehaniza-oije in kadrov. Meni tudi. da bi pri Gradisu moral tudi v prihodnje obveljati teritorialni princip, to je, da prevzema gradbeno vodstvo vsa delo na njegovem področju. Če še pride na to področje druga edinica, bodi. ker zmogljivost teritorialne edinice ne zadoščajo, da bi prevzela še kakšno za Gradis interesantno delo, mora za to vedeti teritorialna 'cdinica in dati svoje soglasje na to. Bazlog: politika prevzemanja del na določenem področiu mora biti enotna, teritorialna 'Minica pozna konkurenco in njene možnosti.
Ali konjunktu rna služba ne bi mogla analizirati tržišča na vseh teritorijih, kjer nastopa Gradis, in potemtakem tudi n. pr. v Ljubljani? Naloga konjunkturne službe bi bila po mnenju tov. inž. Mesariča predvsem v analizi razmer na področjih, kjer Gradis še ni nastopal. Taka analiza naj bi omogočila razširitev Gradisa še na druga področja.
In kako je glede nadaljnjega poglabljanja delavskega samoupravljanja v Ljubljani?
Na občnem zboru naše sindikalne podružnice, je pripovedoval tova-
riš Mesarič, sem razložil načela, kako bi delavsko samoupravljanje pri nas še poglobili. Po tem predlogu bi oblikovali več obračunskih enot, in sicer po vrstah del. Tako bi imeli n. pr. posebno obračunsko enoto za nizke gradnje, drugo za PBM, treljo za polmontažno gradnjo ter več not visoke gradnje. Vsa-La enota bi imela svoj zbor kot n a j v iš j i organ samoupravljanja v obračunski enoti, imela pa bi seveda tudi določena pooblastila:
Sodelovala naj bi pri prevzemanju del, da že od vsega začetka vzbudimo interes za določeno gradnjo. Potlej naj bi sama sprejemala in odpuščala delovno silo, sama bi tarifirala dela in delovna mesta, oddajala dela v akord, skrbela za HIV službo, soodločala pri zalogah materiala pri angažiranju mehanizacije itd. Osnovna in obratna sredstva pa W ostala pri podjetju. Enota bi plačevala najemnine in obresti na osnovna ter obratna sredstva, ki bi jih imr'a na uporabi.
Dalje bi organi samoupravljanja teh enot sprejemali periodični obračun, ki bi služil tudi kot osnova za delitev ustvarjenega dohodka. Seveda pa ostane razporeditev na sklade ter osebne dohodke še vedno stvar delavskega sveta gradbenega vodstva. Prednost tega sistema bi bila predvsem v tem, ker zaslužki ne bi bili odvisni od uspeha celotnega gradbenega vodstva, ampak predvsem od gospodarjenja v obračunski enoti. Razumljivo pa je. (*a	llsPehi posameznih enot
različni in potemtakem tudi udeležba na skupnem dohodku podjetja oziroma gradbenega vodstva različna.
O tem je šef ljubljanskega gradbenega vodstva govoril na občnem zboru sindikalne podružnice, vendar kot sam pravi, ni naletel na ugoden odmev med članstvom. Vrsta je še pomislekov, češ, saj je tako kar dobro, moramo biti previdni in podobno. Meni pa, da bi morali zdaj o tem v kolektivu razpravljati, izoblikovati konkretne predlosre. ki naj bi jih nato sprejel novi delavski svet.
umrlimi, uu šivan pri Gradisu napredujejo in da sem velik optimist glede razvoja odnosov v njem. Navsezadnje je že čas, da začnemo stvari sami urejati in do postanejo injekcije od zunaj nepotrebne. Tako je zdaj začela delovati komisija za investicije, ustanovljena je komisija za standardi-za«ijo elementov in objektov, ki na; določi, katere elemente bomo upo-rabl jali pri naših projektih in gradnjah. Ta komisija je dobila tudi gmotno osnovo za svoje delo. Na zadnjem zasedanju zdaj že prejšnjega delavskega sveta smo se dogovorili za poseben svet projektivnega biroja in tudi ime biroja smo spremenili skladno z njegovimi novimi nalogami. Postal naj bi namreč poleg projektivnega tudi center za razvoj gradbeništva v merilu našega podjetja. Opaziti je torej močan napredek, kar bo nedvomno vplivalo tudi na razbistritev vloge centra!6 podjetja in na razvoj tesnejših odnosov med Gradisovimi edinicami.
2e ob najinem zadnjem razgovoru, ko sva govorila prav tako o decentralizaciji podjetja ter o Gra-nisovih perspektivah, sem dejal, da bi morah predvsem okrepiti analit-f , oddelek. Zdaj je namreč položaj tak, da čakamo, kaj nam bo pokazat periodični obračun in sloni naše delo precej na neke vrste loteriji: nikdar ne veš, ali bodo številke pokazale uspeh ali neuspeh. Samo takrat je ze prepozno, ker stvari ne moreš več popraviti in stane precej truda, da nadoknadiš in popraviš.
Na zasedanju delavskega sveta so govorih o lastni ceni ter o tako imenovanem tržnem dobičku. Kdo pa lahko zdajle pove, kakšna je njegova lastna cena? Najbrž bi ga težko našel. Zato menim, da bi mo-ral poseben oddelek na centrali podjetja temeljito oreštudirati stro-
det POi?n^i”'hi GNU normah so naši dejanski direktni stroški, to pred-
vsem stroški materiala. precej manjs, od tistih no GNU normah medtem ko so indirektni stroški —
večli "tT Z]aSti reŽija - precej kakomoramo pri direktnih Stroških prihraniti tudi po 30 »/o, da pokniemo nrimanjk1;;,} v indirekt-vš’ ?SkJ’- T-?da t0 'ie bolezen ihsf gradbeniš*va in ne le Gra-
Anahzirati je treba torei. ko delo prevzamemo, ves material, porabo delovne sile in strojnih ur. Potici je treba sestaviti dinamični plan. kako bo material prihajal na grad-preštudirati organizacijo gradbišča itd., itd., skratka računsko,
gradbišče pripraviti, še preden en sam kamen premaknemo na gradbišču. Po domače povedano, imeti moramo temeljito pripravo dela, ki naj obdela določeno nalogo tako s tehnološke kot z ekonomske strani. Potlej naj stvar šele pride na gradbišče. Potlej pa bomo tudi vedeli, Lnj je naša lastna cena. Ekonomski izračun namreč, ki ga pripravi služba priprave dela v centrali podjetja, ki upošteva ob tem vse čini-telje od tržnih cen do stroškov porabe živega dela itd. — to je naša lastna cena. Po moji sodbi bi mo-rala ta cena tvoriti tudi osnovo za obračun dohodka ekonomske enote. Hazlika med listno ceno, lahko bi ji rekli lastno plansko ceno, ter med dejansko doseženo ceno, pri čemer |*a bi morali povsem izločiti vpliv z investitorjem dogovorjene cene — to je rezultat dela ekonomske enote. Le tak obračun dohodka bi bil pravičen za vse. ker so ob tem vse enote postavljene v enak položaj.
Seveda pa to terja, da ostane še marsikaj centralizirano, kar smo doslej smatrali ali smatrajo, da je stvar edinice. To pomeni, da bi morala prevzemati dela in sklepati pogodbe z investitorji le centrala podjetja. Niti ni treba posebej nagla-šati, da imamo delavsko samoupravljanje, da reče končno besedo pri tem upravni odbor podjetja in delavski svet Gradisa, 'lenim tudi, da terja taka areditev medsebojnih odnosov v podjetju, da edinica v takih razmerah in ob takem izenačenju pogojev ne bi mogla diskutirati, ali bo delo prevzela, ali ga ne bo. Edinica mora delati, kar ji naroči centrala podjetja, če smo sploh podjetje in o tem ne more biti razprave. Če pa imajo nekatere edinice doslej svoje kalkulantske oddelke in druge službe, o katerih sva govorila, bi morale biti te službe podrejene osrednji službi podjetja.
S tem pa seveda pade tudi teritorialni princip organizacije edinic.
INŽ. BORUT MAISTER, ŠEF GRADBENEGA VODSTVA MARIBOR:
Pogoj za uspešen napreM je modernizacija podjetja
Zaradi posebnih okoliščin, relativne oddaljenosti od Ljubljane, dobre povezave z lokalnimi činitelji je bila poglavitna prednost dosedanje decentralizacije podjetja v tem, da sarni razpolagamo z ustvarjenim dohodkom. Od skupnih 89,5 milijonti dinarjev, kolikor je znašal preostanek čistega dohodka za lansko leto. smo razporedili na sklade 48,5 milijona dinarjev, milijon dinarjev smo dah v rezervni sklad, ostalih 40 milijonov smo pa razporedili na osebne dohodke.
1 olikšne sklade potrebujemo predvsem za graditev stanovanj. Kot je znano, imamo v Mariboru stanovanjsko zadrugo in prek nje usmerjamo graditev stanovanj za naše delavce. Ker moramo tudi v tem gospodarno ravnati, usmerjamo gra-ditev stanovanj tako. da mobiliziramo čimvečjo zainteresiranost posameznikov in seveda tudi njihova
sredstva. Zato podpiramo predvsem prizadevanja zadružnikov, ki stanujejo v Gradisovih stanovanjih, ker nam ostane naše stanovanje, s katerim moremo rešiti drug stanovanjski problem. Od 20 zadružnikov stanuje 12 v naših stanovanjih. Okrog 10 milijonov dinarjev smo namenili /,a tiste člane kolektiva, ki imajo možnosti sami graditi. Letno nameravamo dograditi jxi štiri sta-novanja. Med drugim smo si kupili J j 1 nekaj opreme, instrumentov itd., ter tudi tako koristna naložili denar,
Kaj storiti, da bi bil Gradis res Oradis?
Poglavitna je modernizacija poslovanja in tehnologije gradnje.
I rvi ukrep v tej smeri smo že sto-rdi z oblikovanjem dosedanjega projektivnega biroja v biro za projektiranje, konstrukcijo in razvoj.
»Nekaj bo le osialo v glavi,« je dejal lov. Vlado Škoda iz Centralnih obratov v Ljubljani — Udeleženci zadnjega tečaja za strojnike
Prometna sredstva na pohodu — življenjski standard se počasi dviguje. Pet minut pred drugo uro na dvorišču centrale podjetja
Ob tolikšni režiji, ki jo terja tolikšno podjetje, ne moremo biti konkurenčni pri klasični gradnji. Naš uspeli je odvisen samo od modernizacije gradnje, od tega, koliko smo sposobni predlagati proti-projekte z modernimi in cenejšimi izvedbami. V teni je tudi največja korist, ki jo more centrala podjetja nuditi edinicam. Operativci nimamo niti kadrov niti časa, da bi mogli znastveno ugotavljati in iskati najekonomičnejše načine gradnje. Prav v tem bo največja podpora biroju na centrali podjetja.
Odločno smo torej za krepitev direkcije v tein raziskovalnem delu. Pozdravljam odločitev delavskega sveta, da je oblikoval pri biroju svet, in mi je ljubo, da tudi sani sodelujem v njem, ker bom mogel prispevati k usmeritvi takega raziskovalnega tlela.
V Mariboru smo že prej čutili potrebo po takem biroju, investitor ne prihaja več z že izdelanimi načrti, temveč pove le lokacijo in koliko ter kakšnih stanovanj bi rad na tem prostoru, gradbeno podjetje mora potem samo projektirati in seveda tako projektirati, da bo tudi najcenejši ponudnik. Zato sodelujemo z enim izmed mariborskih projektivnih birojev. Torej nas že življenje samo sili na tak razvoj našega projektivnega biroja in to tudi na terenu pričakujemo od njega.
Kakšni naj bodo odnosi med projektivnim birojem in edinicami? Odgovor je jasen: ekonomski. Razumljivo pa je, da biro ne bo smel delali le po naročilih edinic, ampak bo moral delati tudi za nadaljnji razvoj gradbeništva, iskati nova pota, študirati tuje izkušnje itd., kar
ne bo dalo takoj gmotnega učinka. Zato edinice tudi prispevajo za skupne stroške podjetja, iz katerih se potem financira tudi znanstveno raziskovalno delo. Nekatere študije in konkretne naloge bodo edinice same naročale. Marsikatere naloge so širšega pomena in jih bo treba financirati del sama edinica, drugi del pa podjetje v celoti. Poleg tega pa so še naloge splošnega značaja, ki jih bo moralo financirati samo podjetje iz skupnih skladov.
Ce bomo uspeli tako razviti to našo skupno službo, bomo lahko tudi realizacijo edtitic močno povečali in s tem seveda celotni dohodek podjetja.
Nedvomno so tudi kadri eden izmed osrednjih problemov, ki omogočajo in zagotavljajo nadaljnji razvoj podjetja. V Mariboru smo se odločili za to, da dvigamo dobre delovodje v stavbovodje, s čimer sproščamo tehnike za druge naloge. Menim, da bi kazalo tako pot ubrati tudi v drugih edinicah.
Dalje: ogromno žrtvujemo za razvoj kadra. Že nekaj časa vodimo tako politiko, da pošiljamo dobre delavce na najrazličnejše tečaje, seminarje in v šole, če le kaj koristijo za razvoj našega kadra. Za vse to nam ni žal denarja, ker se stotero obrestuje. Gre torej za to, da pogumno dvigamo kadre, da ima tudi čisto navaden delavec jasno perspektivo, da lahko z odprto glavo in pridnostjo napreduje vse do stav-bovodje, kar je nedvomno močan čindtelj, ki priteguje delavce k podjetju, zmanjšuje flnktuacijo in vpliva na zavest.
Ob koncu še tole: sodim, da smo naihujšo krizo v Gradisu že preboleli in da se stvari že sučejo na bolje.
INŽ. HUGO KERŽAN, DIREKTOR PODJETJA:
Dosedanji uspehi vlivajo vere v prihodnost
Predvsem velja povedati, da je Gradis tudi doslej žel velike uspehe. Naštejmo le nekatere; opažne plošče smo prvi izdelali v Gradisu, mi smo pričeli s polmontažno in montažno gradnjo, pa prednapeti beton, vakuumi ran j e itd., vse to je zraslo v Gradisu. Gradis predstavlja 18 odstotkov vsega gradbeništva v naši republiki, bruto dohodek na zaposlenega nenehno narašča. Vse to so uspehi, mimo katerih ni moč.
Boriti pa se moramo dosti bolj za tržišče kot katero izmed bazenskih podjetij, ker smo kot nekakšni brezdomci, naslonjeni vedno le na lastne sile in ne bi niti posebej naglasu], koliko lastnih sredstev smo ta leta vložili v osnovna sredstva.
Cc govorimo o organizacijskih problemih podjetja, posebej o vlogi centrale in o njenih odnosih do edi-itic, moram reči, da so v naših kolektivih dokaj pisana mnenja o decentralizaciji. Menim, da je poglavitno vprašanje ob tem delitev dohodka, pri čemer se odločno potegujem za načelo, naj bo dohodek vsake edinice odvisen od njenega prizadevanja, torej naj bo delitev po delu. To pa nikakor ne sme pomeniti, da bi pozabili na skupne koristi podjetja in politike podjetja ne moremo prepustiti edinicam in morda njihovi dobri volji.
Katere so miglavitne naloge Gradisa? Prvič je to gradnja industrijskih objektov in drugič industrijska gradnja stanovanj. V tem okviru naj se giblje Gradis. Zaradi tega, ker so edipice vezane na določen teritorij, pa' moramo včasih tudi
stojnost, kaj pa decentralizacija in podobno? Smisel decentralizacije je v razpolaganju z dohodkom. Ta samoupravna pravica pa ni prav v ničemer prizadeta, če delo temeljiteje organiziramo, kajti v proizvodnji pomeni trdo disciplino. Zato
tudi ni demokracija prav v ničemer prizadeta, če centralno zbiramo stroške, če to delo čimbolj mehaniziramo, da bomo ažurni, precizni in da bomo sproti vedeli, koliko nas kakšen objekt stane. Tako organizirano delo, četudi je »centralizi-
rano«, demokraciji samo koristi, saj bodo v edinicah dosti bolj na tekočem, kako tečejo njihovi stroški.
Specializirajmo torej tudi vse pomožne službe, tudi tu dvignimo produktivnost, s čimer zmanjšujemo režijske stroške.
odstopiti od te poglavitne usmeritve in prevzeti dela, ki niso čist« v skladu s to generalno usmeritvijo Gradisa. Vendair takih del ne bi smelo biti več kot petina vsega našega dela.
Z odločitvijo delavskega sveta podjetja na zadnjem zasedanju v pretekli mandatni dobi pa smo položili temeljni kamen našemu razvojnemu sektorju. Seveda bo treba veliko naporov, da ga bomo oblikovali v listo, kar si zamišljamo. Naš biro za projektiranje, konstrukcije in razvoj naj se razvije v institucijo, ki bo ne le študirala nove sodobne metode gradnje, vnašala vanjo čimveč tipiziranih elementov, ampak ki bo dajala in predlagala najekonomičnejše rešitve k posameznim projektom, izdelovala proti-projekte ter s tem največ doprinesla k večjemu uspehu podjetja. V teh službah naj bo osredotočen »možganski trust« Gradisa, ki bo proučil tudi podrobno organizacijo gradbišča s prevozi in terminsko dobavo materiala. Doseči bomo morali, da bomo že prej proučili vse podrobnosti in se šele potlej lotili dela na gradbišču, saj le to zagotavlja tako ekonomičnost gradnje kot tudi čimkrajše roke gradnje. Naj navedem za primer Zenico, ko je bilo že vse v Ljubljani planirano in je imel potem operativni voditelj gradnje dosti lažje delo. Do tega se bomo morali dokopati skraja vsaj pri vsakem pomembne išem objektu.
Vendar je glede tega že zdaj slišati ugovore: kaj pa naša samo-
list® tf
remo prevzeti
Zunaj -pa je huda konkurenca ifi nimamo i»knšenj, zaradi česar je stvar precei tvegana.
Ena izmed osrednjih nalog v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah je izvoz, da bi z njim uravnovesili našo zunanjetrgovinsko bilanco. Ali ima naše podjetje možnosti, da se tudi ono pojavi na svetovnem tržišču, kako naj bi se tega lotili, o tem smo se razgovarjali z nekaterimi vodilnimi uslužbenci našega podjetja. Takole pravijo med drugim:
inž. Mesarič: Za izvoz in ovire
Menim, je dejal šef ljubljanskega gradbenega vodstva, da ni ovir za to, da bi prevzel tudi Gradis dela v tujini. Ugodne možnosti zaslužka bedo privabljale ljudi. Ce bo kdo hotel iti. ga seveda ne moremo zadržati. Sicer je pa stvar taka, če drugim uspe privabiti kadre, bo to uspelo tudi nam. Menim tudi, da je Gradis sposoben prevzeti dela v tujini. To sicer predpostavljam, ker doslej glede tega še nimamo izkušenj, saj zunaj še nismo delali.
Za tiste, ki bodo ostali, pa seveda pomeni to dodatno obremenitev, ker bodo morali ■amašiti vrzeli, ki bodo nastale z odhodom posameznih strokovnjakov.
inž. Vasle: Centrala si ni na jasnem
V takšni organizacijski obliki, v kakršni se nahajamo, je dejal šef našega obrata gradbenih polizdelkov, nismo niti sposobni nastopiti na tujem tržišču in prevzeti dela v tujini. Predvsem bi morali spoznavati razmere na zunanjem tržišču, iskati tiste gradnje, ki bi bile za nas interesantne, proučevati pogoje dela zunaj itd. To vse je nujen predpogoj za uspeh. Dozdeva se mi pa, je pristavil, da si v centrali niso na jasnem, ali smo sploh za to,^ da bi gradili v tujini. Z več odločnosti bi se to nemara že lahko zgodilo.
inž. Maister: že zdaj smo sposobni iti v tujino
Pri Gradisu manjka predvsem mladih inženirjev, ker je za prevzem dela v tujini kader problem številka ena, je dejal šef mariborskega vodstva. Kljub temu pa lahko rečemo, da tega imamo in bi lahko Gradis precej sestavil dve ali tri ekipe, ki bi mogle voditi dela v tujini. Ob odločnejši usmerjenosti na to. bi se to lahko že prej zgodilo. Stvar je namreč taka. da smo tudi prva leta po osvoboditvi prevzeli nase naloge, ne da bi imeli za to potrebnih izkušenj. Pa smo
uspeli. Nekdo bodj, drugi inunj, ne rečem, da ta šola ni bila včasih tudi draga. Toda gradili smo in uresničevali naloge. Pri izvozu sivari bržčas ne bodo drugačne. Toda začeti je treba.
direktor inž. Keržan: Začnimo z izvozom projektov
Ze iloslej smo marsikaj napravili, da bi se naše podjetje pojavilo na svetovnem trgu, je dejal direktor podjetja inž. Hugo Keržan. Tako so bili naši ljudje v turciji, Indiji, Burmi. Etiopiji, Perziji, Izraelu, Siriji itd., v to vložili mnogo sredstev, rezultatov pa ni bilo. Ponekod nismo uspeli zaradi zunanjepolitičnih razlogov, ponekod stvari niso bile interesantne za naše podjetje, ker so naše kapacitete premajhne, za Sirijo n. pr. smo bili trije ponudniki iz Jugoslavije in smo se odrekli v prid podjetju Tehnogradnje itd. Zdaj smo v dogovorih z Industrijskim birojem, ki izdeluje inženiringe in bi se mi vključili z gradbenim delom inženiringa. No, rezultatov še ni.
Navezujemo stike tudi z Zahodno Nemčijo prek raznih investitorjev, da bi namreč prek projekta prišli do dela v tujini. Sodim, da je naj-realnejše v sedanjih razmerah pri Gradisu, da se vključimo na svetovno tržišče prav s projekti in da prek njih pridemo tudi do dela.
Kje so naše možnosti, poleg omenjenih proiekiov? V gradnji industrijskih ob i ek tov smo si nabrati obilico izkušeni in sodim, da glede tega ne zaostajamo za tujino. Podobno je pri gradnii mostov, medtem ko pri gradnii stanovanjskih ob i ek tov ne b> usneli. predvsem zaradi zaključnih del. Naši obrtniki s« še vse prepočasni in naši roki predolgi, do bi se mogli lotiti graditve stanovanjskih obiektov v tujini. Doma pa bi mogli izdelovati n. or. železniške prage, kannlete. daljnovodne drogove in podobno, kar je serijska proizvodnja. Seveda pa velikih naročil ne moremo sprejeti. saj so naše kapacitete pre-maihne. Zato tudi nismo mogli sore-ieti ponudbe, da bi izdelali poldrug miliiou /alozrt:aVOi evavov za Sirije, k"" ie bil za nas rep daleč prekratek in ga ne bi mogli uresničiti.
._.	p>i*siuzen denar
Bilo je pred nekaj meseci. Na upravi Centralnih obratov v Ljubljani se je oglasil tov. M. A., po poklicu klepar. Čeprav njegovi prejemki niso bili ravno majhni, se je odločil, da bo šel za nekaj mesecev v Zahodno Nemči jo, kjer si bo »prislužil« kaj več, kot pa tukaj. Redno je odpovedal delovno razmerje. P° odpovednem roku je dobil potni list in mož je odšel v »obljubljeno deželo«.
Po treh mesecih pa sem dobil od njega pismo, ki ga objavljaj1 za* radi iskrenosti, s katero opisuje položaj naših ljudi v tujini. Takole se glasi:
Po dolgem času sem se spomnil na Vas, da Vam napišem par vrstic, ker sem bil skraja zelo zaposlen. Lahko si sami mislite, kako je, če človek pride v luj kraj. Najteže pa je, ker ne znaš jezika. Nekaj mesecev mine, preden se znajdeš. Sedaj je že malo bolje, od začetka pa mi je bilo zares težko. Če mi ne bi bilo nerodno, bi bil že po treh dneh doma.
Zasluži se še kar dobro, ampak življenje ni tako kot pri nas, tako da ne bi nikoli zamenjal Jugoslavije z Nemčijo. Tolaži me edino to, da bom tu le kratek čas in da se mislim kmalu vrniti. Delam po oss dan. Zjutraj začnem ob ?. in delam nato do 19. ali 20. ure zoečer, ali pa še več. Ko grem zvečer domov, sem zelo utrujen tako, da je denar, ki ga dobim, krvavo zaslužen. Čeprav sem doma delal tudi toliko, nisem bil nikoli tako utrujen. Vzdržal bom tukaj. čeprav težko, saj trije meseci so že minili, kar sem se poslovil od Vas. Čas gre kar hitro naprej, vendar ne tako. kot doma. Ce bo ose v redu, se junija ali julija letos že vidimo.
Tu je več Jugoslovanov, pa se večkrat vprašujemo, če se ta delovna doba o Nemčiji šteje n čas za pokojnino ali ne. Ali naj damo to delovno dobo opisati v delavsko knjižico ali ne? Prosim Vas, če ste tako prijazni in mi s kartico sporočite, kako je s to zadevo. Z menoj dela še eden od Gradisa, ki ga gotovo poznate. Piše se Zavodnik Anion. Ne stanujeva skupaj pač pa delava skupaj. Rekel je, naj pozdravim Vas in ose ostale.
Pa še to bi prosil. Ko se vrnem, ali se bo našlo kako mesto zame pri vas? Nekako sem ie navajen dela pri vas in tudi najbolj domač sem. Toliko zaenkrat .
Pozdravile vse ostale člane Kolektiva.	Klepar M. A.
Ali je k temu pismu potreben komentar? Mislim, da ni. Iz tega pisma izvemo, kar nas Zanima. Obljubljene dežele ni. Povsod mora človek trdo delati, če hoče zaslužiti toliko, da lahko dostojno živi. Kako žive izseljenci, ki si o tujini predstavljajo vse najlepše, pa lahko sami vidite iz tega pisma.
Z jeseniškega gradbišča
ravljišče
Tako kot mnoga naša industrijska podjetja, bodo tudi vse
jugoslovanske železarne v prihodnjem obdobju doživele pomem-
ben razvoj. Temeljita rekonstrukcija bo zajela prav vse naše
železarne — od giganta Zenice do železarn na Jesenicah, Kav-
nah, Štorah, Smederevu, Nikšiču in Skopju. Te investicije so tako
pomembne, da bo samo v eno železarno (Skopje) vloženih po se-
danjih predvidevanjih okrog 58 milijard dinarjev.
Na prostoru, ki zavzema 250 km3 je bagerist na UB-1, tov. Alojz Kočar ravno naložil šeststoti kubik materiala. Ustavil sem se, toda za razgovor ni bilo časa. Ze se je pojavil drug kamion — zdelo sferni je, kot da je Belsko polje postalo mravljišče. Promet je tak kot ob konicah na ljubljanskih križiščih. Trenutno je tu sedem bagrov, 46 kamionov, 10 buldožerjev, 3 skreperji itd. Torej večina naše mehanizacije.
V celoti je na Belskem polju
privadil na mrzli gorenjski zrak in kot sam pravi, ga ta še bolj spodbuja — toda o tem ni časa razmišljati, kajti priganja ga delo. Največ problemov ima okrog prestavitve daljnovodov in razlastitve zemljišč, kar še do danes ni v celoti urejeno. Mnogo preglavic pa mu povzročajo stalne okvare strojev in seveda tudi slabo aprilsko vreme.
Delovodja tov. Janez Polajner, star Gradisov veteran, se je veselo nasmejal in dejal: »Tudi aprilsko
vreme nas ne bo, čeprav je blata več kot dovolj. Ukrotili smo že marsikaj in bomo tudi Belsko polje.« Na izkopanem zemljišču so že pričeli z deli na bločni hali za valjarno trakov in pločevine. Delo na gradbišču poteka po določenem načrtu. Včasih nastane problem, ker gradbeniki in strojniki ne najdejo skupnega jezika. Vsak ima svoj prav, toda to prepustimo proizvajalnemu svetu in delavskemu svetu ekonomske enote.
Motorni skreper na delu na Jesenicah s strojnikom Antonom Mišičem, ki pa se ie že medtem prelevil
v šoferja kamiona MAZ
predvidenih šest velikih hal, dolžine ca. 540 m in širine 30 m ter hale za strojnice v širini 20 m.
Vsa novogradnja je razdeljena na yeč faz. Prva faza obsega izgraditev vročih valjarn, valjarn tračnega železa z vsemi napravami. Preden pa bodo lahko pričeli z gradnjo teh velikih objektov, je potrebno izkopati in prepeljati na razdaljo enega kilometra 700 tisoč kubikov materiala. Po izjavi neumornega šefa gradbenega vodstva Jesenice tov. Vovka, so danes izkopali že nekaj nad ISO tisoč m3 materiala.
DELAMO V KOOPERACIJI
Ogromne so te količine, ki jih je treba izkopati in prepeljati in tako velikih zemelj škili mas Jeseničani ne zmorejo sami. Zato so šli v kooperacijo z ostalimi podjetji. To je bila v teh razmerah edina pravilna rešitev. Složno sodelovanje gradbenega podjetja: »Gradis«, »Tehno-gradnje«, »Sava«', »Primorje«, »Projekt« in »Hidromontaža«. Organizacijsko je .to ..dobro urejeno, težave nastopajo le pri obračunu, ker se dela prepletajo. Na splošno pa je to dokaz, da se Tudi v kooperaciji dosežejo vidni uspehi. Delovni čas teli podjetij je različen. Strojniki »Gradisa« delajo od 6. do IS. ure, dočim delajo »Telmogradnje« od 6. do 20. ure ter vse sobote in nedelje. Z deli na Belškem polju so pričeli 20. avgusta 1961.
HLADEN GORENJSKI ZRAK NAS LE SPODBUJA K DELU
Dela na tem ogromnem prostoru vodi sektorski vodja tov. Božo Lukač, ki je bil nedavno premeščen iz Kopra na Jesenice. Navajen tople klime sinjega Jadrana, se je hitro
V	tejle tabeli so prikazani nekateri rezultati uspeha posameznih edinic za pi\ n iromesečje 1962. Takoj je treba pripomniti, da je bilo vreme za gradbeno operativo manj ugodno kakor n. pr. lansko leto, zato lahko smatramo, da so rezultati v celoti zadovoljivi.
V	koloni »plan v milijonih« je prikazan celotni plan podjetja za 1. 1962 po edinicah. V koloni »realizacija plana« je izkazana realizacija posmeznih edinic v I. tromesečju, zraven pa v % tromesečni in letni plan.
V	zadnji koloni je izplačani osebni dohodek za I. tromesečje v %.
Po gradbiščih je položaj takle:
Ljubljana — gradbišče je oskrbljeno z delom in kaže, da bodo čez čas ujeli plan.
Maribor — trenutno je z delom založen in je plan presežen za 1? odstotkov.
Celje — plan je bil presežen za 28 %, ker so se nadaljevala stara dela, perspektivno so pa izg ledi za delo slabi.
Jesenice — plan je bil presežen za 28 %, . z delom so dobro založeni.
Ravne — so 29 % pod planom in bo potrebno razčistiti situacijo '■ z glavnim investitorjem glede denarja in perspektivega dela.
Ljubljana-okolica — plan je prekoračen za 19 %, perspektivno pa situacija ni posebno ugodna. Po izplačanih osebnih dohodkih se vidi, da je za trenutno realizacijo mnogo preveč ljudi.
Koper — plan je prekoračen za 20 % in jim dela ne manjka.
Kranj — je l? % pod planom, v glavnem zaradi pomanjkanja tlela. Trenutno tudi perspektiva ni posebno ugodna.
Obrati so v glavnem blizu plana in tudi perspektivno so za I. polovico leta z delom založeni. V celoti je Gradis presegel plan za 2 %, kar lahko smatramo za dovolj ugodno, če upoštevamo slabo vreme v letošnjem I. četrtletju in nekatere momente reorganizacije ter znaka depresije na trgu gradbene konjunkture.
Za planski oddelek: ing. Dragovan Sever
OB LEVEM BREGU SAVE
Na levem bregu Save, ob železniškem mostu, gradimo sediinentne bazene sistema »DORR«, ki bodo odpadlo vodo očistili mehanskih delov. Tu bosta dva velika betonska rezervoarja premera 21 metrov, v katera se bo stekala odpadna voda. Odpadni delci se tu usedejo na dno, od koder jih bo posebna naprava potiskala proti sredini bazena. Čisto vodo pa bodo črpali nazaj v tovarniške prostore. Potrebo po gradnji teh objektov ie narekovalo stalno čiščenje hladilnih naprav v Železarni. Voda, ki jo sedaj črpajo iz Save, vsebuje precej fine gline, katera se vsede na hladilne naprave in s tem zmanjšuje učinek lila ien ja.
Dela na teh objektih so v zaključni fazi ter bodo v kratkem pričeli že z montažo strojne opreme.
IZPOLNJENA 30-LETNA OBLJUBA
Že v stari Jugoslaviji, posebno pred vsakimi volitvami so prebivalcem Javornika in Blejske dobrave obljubljali, da bodo zgradili most čez Savo, ki bo povezal oba kraja. Toda to so bile le obljube, ki so
bile uresničene šele letošnje leto.
Tudi ta most gradi naše podjetje. Most ima 130 n razpona in 9 m višinske razlike. Čeprav jim je vreme nagajalo, so dela na mostu hitro napredovala tako, da je gradnja mostu zdaj že v naključni fazi in bo predvidoma izročen prometu 15. maja.
Se in še bi lai.ko naštevali uspehe jeseniškega kolektiva, ki pa se po-Jeg uspehov srečuje tudi s problemi. Trenutno je največji problem gradbenega vodstva Jesenice neplačevanje situacij, ki pa bo, kot sami trdijo, kmalu uspešno rešen.
Na Jesenicali zelo dobro delujeta tudi osnovna organizacija ZK in sindikat in tudi delo organov delavskega samoupravljanja je na visoki stopnji. Pri zadnji delitvi čistega dohodka, so sklenili, da bodo dali 40% redstev na osebne dohodke, 60% pa na sklade. Pretežni del teh sredstev pa bode uporabili za gradnje stanovanj, oziroma samskega doma. Že ta sklep nam potrjuje visoko zavest organov delavskega samoupravljanja, ki ne vidijo le žepa. tem eč tudi potrebe kolektiva in celotne družbe. Jeseničani so dobri gospodarji, kar je poleg dobre vo!>e tudi pogoj za nadaljnji razvoj kolektiva.
Tj. Copnš
(PODATKI SO KOMULATIVNI ZA PRVO TROMESEČJE )
EDINICA	PLAN	realizacija plana					IZPLAČANI
	VMILJON.	VMILJON.	%				OSEBNI DOM-V %
LJUBLJANA	2 350	396	9-f %				92,8
			S ‘G ,'A \				
MARIBOR	2 000						11C,5
			19,9 2				
CELJE	t 150	148	.:T\			lil	171,6
			§|j	12,8 %				
JESENICE	1 100	211					85,8
			5&i	19,1				
RAVNE	800		TU.				75,4
			1	10, G %			
LJ. OKOLICA	700		iiiiliiiiiii			11	224,0
				7,1 %			
KOPER	6 50	110					87,3
			16,9 %				
KRANJ	500						83,5
				12,5 %			
CradsjšČa r	9 250	1459					104,3
				15,8 7.			
C0 LJUBLJANA	1 125	189					95,5
			M *				
KOV. MARIBOR	450		mmmmmmm				125,7 ■
			g	16,7 Z			
LES. ŠKOFJA L.	420						134,0
		bb	3$	15D 7«				
oqP	700		iitililli-i			i	C7,2
			$	12,9 4			
PR0J. BIRO	70	IG	iiiiliiiiiii				70,6
			22,8 %				
,.qRADis" r	12 115	1 8 95	mmmmmm			H	101,0
			M	15,6 %				
			mmmmmmm			esusu :	
							
Delavskemu svetu podjetja, kd ie biil iavoljeli na volitvah v aprilu poteka mandatna doba. V skladu 't veljavnimi predpisi so bile volitve v^hov delavski svet že razpisane tej’'24. aprila že izvedene. Da bi oprtfvil naloge, ki so mu preostale v izyršitev, se je delavski svet podjetja 17. aprila 1962 zbral na zadnje zasedanje v počitniškem domu na fPohorju. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta tov. Martin Zajšek, ki je poleg običajnih procedurnih točk sprejel še delovni program naslednje vsebine:
—	obravnavanje ter potrditev gospodarskega načrta za leto 1962.
—	obravnavanje razmerja delitve ostanka čistega dohodka organizacijskih enot na osebne dohodke in na sklade skupne porabe za leto 1961,
—	razprava o poročilu komisije delavskega sveta za pregled pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov
ongrniizacajskih enot,
— razno.
Glede na pomepibnost in aktualnost vprašanj, kr so bila obravnavana, je bila naprava zelo živahna, izčrpna ter podkrepljena z mnogimi analitskimi prikazi našega gospodarjenja v preteklem letu. Hkrati pa so temeljito obravnavali program dela v letošnjem letu s posebnim poudarkom na splošnem gospodarskem stanju. Na zasedanju so bili na osnovi razpravn sprejeti sklepi naslednje vsebine:
1.	Za overovatelja se izvolita tov. Košir Janko, Centralni obrati in tov. Kapelj Jože, gradbeno vodstvo Ljubljana.
2.	Potrdi se predlog gospodarskega načrta za leto 1962 z letno realizacijo 12.115,000.000 din, pri čemer je posamezna organizacijska enota podjetja udeležena z naslednjo realizacijo:
gradbeno vodstvo	Ljubljana............................ 2350.000.000
gradbeno vodstvo	Maribor.............................. 2.000,000.000
gradbeno vodstvo Celje................................... 1.150,000.000
gradbeno vodstvo	Jesenice............................. 1.100,000.000
gradbeno vodstvo	Ravne.................................. 800,000.000
gradbišče Ljubljana-okolica................................ 700,000.000
gradbišče Koper............................................ 650,000.000
gradbišče Kranj............................................ 500,000.000
centralni obrati Jbjubljana.............................. 1.225,000.000
kovinski obrati Maribor ............................. .	450,000.000
lesni obrati Škofja Loka................................... 420,000.000
obrat gradbenih polizdelkov................................ 700,000.000
projektivni biro . . . ..................................... 70,000.000
Skupaj
12.115,000.000
3.	Upoštevajoč trenutno finančno stanje našega gospodarstva tako v republiškem, kakor tudi v zveznem merilu in poostrene predpise v zvezi z gospodarjenjem tso se organizacijske enote podjetja pri svojem poslovanju z uporabniki družbenega premoženja dolžne držati predpisov Uredbe o zavarovanju za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki družbenega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 53/61).
4.	Cimprej je uvesti sistem lastnih cen, mi čemer poslujejo organizacijske enote Gamo z lastnimi cenami, vsa razlika med ugotovljeno lastno ceno in tržno ceno pa se po zadovoljitvi obveznosti odvede v sklade org. enote.
5.	Delavski svet podjetja potrdi predlog komisije za pregled pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in daje na predlagane korekcije soglasje z naslednjimi pripombami:
a)	predlog za [spremembo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov org. enote gradbenega vodstva Ljubljana se v celoti potrdi in k podani korekciji izreče soglasje. Gradbeno vodstvo Ljubljana naj potrjene spremembe vnese v svoj Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov;
b)	korekcijski predlog obrata gradbenih polizdelkov se odobri z omejitvijo, da se nabavnemu šoferju ne prizna predlagana kilometrina;
c)	predlog organizacijske enote Projektivnega biroja naj z ozirom na razširjeno poslovanje te enote, komisija ponovno obravnava;
č) predlog organa upravljanja centrale podjetja za ponovno ocenitev vrednosti delovnih mest, navedenih v predlogu, se zavrne, pri čemer pa se upošteva spreminjevalni predlog za ponovno ocenitev delovnega mesta kurirja (od dosedanjih 175 točk na 200) in tehničnega risarja (od dosedanjih 325 na 350 točk);
d)	predhodni sklep DS podjetja, da se delovno mesto nekvalificiranega delavca s 175 točkami, se ponovno potrdi v tem smislu, da ne-kvalficirani delavci v nobenem primeru ne morejo imeti manj kot 175 točk. Vsakršna druga interpretacija tozadevnega sklepa je v nasprotju z določili predpisov za delitev osebnih dohodkov, kakor tudi s sklepi delavskega sveta podjetja.
Sklep iz 1. odst. te točke ima značaj avtentičnega pojasnila ter so se ga vse organizacijske enote dolžne držati pri sestavljanju predpisov za delitev osebnih dohodkov.
6.	Ekonomski enoti težke mehanizacije, ki je organizacijsko v sestavu Centralnih obratov Ljubljana, se
dodeli 2,000.000 din zaradi kritja potreb za sklade in viške osebnih dohodkov.
7.	Upoštevajoč dejstvo, da način delitve ustvarjenega viška osebnih dohodkov za centralo podjetja še ni bil določen s sklepom DS podjetja, se sklene, da centrala podjetja za leto 1962 v pogledu prej navedene delitve participira na povprečju podjetja, to je v povprečju uspeha in delitve vseh organizacijskih enot v podjetju.
8.	Poročilo komisije za proučitev problemov težke mehanizacije, katera je bila ustanovljena z namenom, da poda ustrezne predloge za rešitev nerešenih vprašanj prej omenjene ekonomske enote v okviru Centralnih obratov se vzame na znanje s pristavkom, da komisija v sestavu, kot je sedaj, dela naprej do dokončne načelne rešitve obstoječih problemov.
9.	Sprejme se predlog kolektiva projektivnega biroja, da se poslovanje biroja razširi poleg projektiranja še na študij in razvoj tako, da je predmet poslovanja te organizacijske enote projektiranje, študij in razvoj.
10.	Za politiko usmerjanja razvoj-no-tehnične dejavnosti in projektiranja se formira strokovni svet, katerega predsednik je po službeni dolžnosti vsakokratni direktor tehničnega oddelka centrale podjetja. Personalna sestava ie naslednja:
—	ing. Jože Uršič, predsednik, tehnični direktor,
—	ing. Alfred Peaeln, glavni inženir, član,
—	ing. Štefan Mesarič, šef gradbenega vodstva Ljubljana, član,
—	ing. Borut Maister, šef gradbenega vodstva Maribor, član,
—	ing. Janez Gričar, gradbeni svetnik, član,
—	ing. Saša Skr.lj, tehnični pomočnik OGP, član,
—	ing. Ljudevit Skoberne, šef biroja, član.
Strokovni svet posluje po poslovniku, katerega sprejme sam, potrdi pa delavski svet podjetja.
11.	Ker so pravila podjetja trenutno v korekciji, je potrebno glede na dejansko stanje ter zastopanje podjetja navzven, določiti pristojnosti vodilnih uslužbencev in njihove pravice zastopanja podjetja. Zaradi tega se sprejme sklep, da zastopa in podpisuje za podjetje direktor pod-jetja, za tehnične zadeve, gospodarsko računske posle in splošne posle v okviru podjetja, pa zastopajo podjetje po predhodnem posvetovanju z direktorjem podjetja in njegovim pooblastilom, vsak na svojem področju, tehnični direktor, gospodar-
S iC I I P I
IX. redne seje upravnega odbora podjetja z dne 17. aprila 1962 v počitniškem domu na Pohorju
1.	Ker je dal šef gradbenega vodstva Celje ing. Srečko Cvahte odpoved, se ga razreši, delovno razmerje pa mu poteče v rednem odpovednem roku.
Za šefa gradbenega vodstva Celje se imenuje dosedanji šef planskega oddelka centrale podjetja ing. Dragovan Sever.
2.	Razdelitev dotacije športnim društvom in sekcijam v podjetju se odloži do prihodnje seje.
3.	Prošnje za rešitev stanovanjskih zadev, katere so naslovili na upravni odbor podjetja posamezni člani kolektiva, se odstopijo v reševanje pristojnim organom organizacijskih enot, ker upravni odbor podjetja po veljavnih predpisih o decentraliziranem upravljanju za rešitev takih vprašanj ni pristojen.
Predsednik UO podjetja Janko Košir, 1. r.
sko-računski direktor in sekretar podjetja.
Sklep iz 1. odstavka te točke velja do potrditve pravil podjetja.
Da bi izboljšali finančno stanje podjetja, se izvrši izplačilo osebnega dohodka, katero je predvideno za i. maj t. 1., preko posebne plačilne liste, preko posebej za to odprtega akreditiva in s pogojem, da sta za vsako organizacijsko enoto izpolnjena naslednja dva pogoja:
—	za leto 1961 sme biti neplačanih največ 6"/« položenih situacij;
—	za L trimesečje 1962. leta mora biti plačanih 55 •/» položenih situacij.
Organizacijska enota, ki ne izpolnjuje teh dveh pogojev, ne more izplačati viška osebnih dohodkov.
Kot je razvidno iz sklepov XVIII. zasedanja, se člani delavskega sveta niso ozko omejili na predlagani dnevni red, temveč je bila razprava usmerjena predvsem na področje analiziranja tržišča, kjer se prilagajamo pogojem dela in življenja ter ugotavljanju naših perspektiv in predvidevanj za poslovni uspeh v letošnjem letu. Poostreni predpisi in smernice, ki urejajo poslovanje-med uporabniki družbenega premoženja, so dobili svoj epilog v Uredbi o zavarovanjih za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki družbenega premoženja. Ta predpis, ki ima izredno ostre sankcije za kršitev njegovih določil, naj bi napravil konec neskončnemu medsebojnemu kreditiranju, ki je včasih spravljalo posamezne gospodarske organizacije, med njimi tudi nas, v zelo resen položaj, iz katerega smo se z muko reševali. Spomnimo se trdovratnih bojev za izterjavo ustvarjenih, zasluženih sredstev, ki niso bila likvidna, ker investitorji niso imeli zagotovljenih sredstev, pač pa so v imenu papirnate pravice zahtevali, naj gradimo naprej ter jih na ta način kreditiramo. Da je tak način dela povzročil hude motnje v organizmu našega gospodarskega sistema, je popolnoma razumljivo in samo predpis s tako vsebino, kakršno ima prej omenjena uredba, lahko napravi konec vsem slabostim, ki so se Dokazale. Delavski svet podjetja je imel pri oceni dejanskega stanja našega gospodarstva realno sliko pred očmi in zaradi tega ukrepal tako, kot je razvidno iz navedenih sklepov. Preden stopimo v kakršenkoli pogodbeni odnos in se zavežemo za izvajanje del, je predhodno skrbno proučiti gospodarsko, odnosno plačilno sposobnost bodočega partnerja. Zavedati se moramo, da živimo od svojega dela, ki pa mora biti finančno sankcionirano. Nič nam ne pomaga delati, če pa je usoda plačila negotova. Pri sklepanju pogodb nam nihče ne sme zameriti, če. se skušamo na kakršenkoli način prepričati, ali so sredstva za plačilo storjenega dela res zagotovljena. Samo obljube in lepe besede nam ne bodo reševale težke situacije, ko bomo zabredli, če ne bomo previdni in delali samo v primerih, ko bomo prepričani, da bo delo tudi plačano. Uredba nam ne dovoljuje nobenega popuščanja glede financiranja; zato bodimo previdni pri sklepanju pogodbenih obveznosti. Položaj je tako zaostren, da kršitelja predpisov Uredbe čakajo hude sankcije. Delavski svet je zato tudi sklenil, da, kdor bo predpise kršil, bo tudi nosil vso odgovornost, ne oziraje se pri tem na njen značaj. Stanje nacionalnega gospodarstva zahteva
splošnjo štednp), zaradi česar je potreben vsak dinar, ki ga imamo, dvakrat obrnili, preden ga potrošimo. Kakršnekoli trošenje sredstev, ki bi bilo neracionalno, predstavlja ne samo razsipanje trdo prisiužene-ga denarja, ampak je tudi dejanje, vredno moralno politične obsodbe. Kriteriji za oceno gospodarnosti vsega našega dela so tako ostri, da bi vsakršna uporaba sredstev, ki niso v interesu celega kolektiva pomenila nepravilnost, vredno splošne obsodbe. Zato imejmo sklepe delavskega sveta in sprejete smernice pri svojem ravnanju neprestano pred očmi.
Velikokrat smo že v preteklosti govorili o sistemu lastnih cen, pri čemer smo bili prepričani, da se lastna cena ne da točno ugotoviti. Pri sedanjem stanju pa je očitno, da je lastna cena osnova uspešnega poslovanja, brez katerega si ne moremo misliti jasne slike našega gospodarjenja. Razlika med lastno ceno in tržno cono, to jc tisto, ki jo pogodbeno uveljavimo proti investitorju, pa v nobenem primeru ne sme biti predmet neke delitve dodatnih osebnih dohodkov. Naše potrebe po skladih so tako kričeče, da je ta sredstva nujno usmeriti vanje, pri čemer je še dodatno polagati veliko pažnjo pa še uporabi sredstev iz skladov.
V današnjem položaju si velja zapomniti, da vse tisto, kar je zakonito sklenjeno glede uporabe sredstev, pa vedno še zdaleč ni identično s koristmi družbe in kolektiva. Sklep delavskega sveta, da naj se uvede sistem lastnih cen pa velja glasno pozdraviti.
Gospodarski načrt za letošnje leto je bil sprejet in potrjen ob upoštevanju vseh elementov, ki vplivajo na obseg našega dela. Kot smo bili seznanjeni, so na programu razne redukcije investicij, ki na realizacijo gospodarskega načrta lahko bistveno vplivajo, vendar pa smo trezno ocenili naše možnosti, tako da ne pričakujemo presenečenj. Upoštevajoč dosedaj že zasedene kapacitete podjetja, smo prepričani, da bomo za preostale proste kapacitete sklenili potrebne pogodbe z investitorji, ki 1 :lo imeli na razpolago potrebna finančna sredstva.
Pri analizi razmerja delitve ostanka čistega dohodka na osebne dohodke in na sklad skupne porabe je bilo lahko ugotoviti, da so kolektivi organizacijskih enot v veliki meri upoštevali dosedanja priporočila in lastne potrebe ter dobršen del namenili prej omenjenemu skladu. Pri tem so spet majhna izjema Kranjčani, ki se dosledno držijo pri delitvi osebnih dohodkov (naj so ti rednega ali dodatnega izvora) načela, da >kdor hitro da, dvakrat da«!
Poročilo komisije za pregled pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov organizacijskih enot je bilo sicer izčrpno, vendar glede predlaganih korektur ne preobsežno. Zapaziti je, da vlada na področju osebnih dohodkov le neka umirjenost ter da so napake, ki so bile storjene pri sestavljanju predpisov za delitev osebnih dohodkov, v glavnem popravljene. Ker so se glede priporočila in tozadevnega kasnejšega sklepa, da naj bo delovno mesto nekvalificiranega delavca ocenjeno z najmanj !?5 točkami, pojavile različne razlage posebno glede znižanja števila točk za 10 "/n v primeru, da je delavec začetnik, je delavski
svet da) avtentično pojasnilo, da je 175 točk minimum ne glede na morebitno uoorabo merila znižanja za primer, če delavec ne zadošča pogojem delovnega mesta. Razprava je pokazala mnenje, naj nekvalificirani delavec dobi 175 točk, kar je smatrati za minimum, pri čemer je za dopustno gibanje vrednosti točke, katere start je bil določen s pravilnikom podjetja. V odvisnosti od poslovnega uspeha pa se giblje vrednost točke, kar se ugotavlja z obračunom proizvodnje, določa pa s sklepom delavskega sveta organizacijske enote.
Načelna razprava je bila s tem nekako zaključena. Dodatno k dnevnemu redu so bde lepo podane analize produktivnosti dela, gospodarskega stanja in pa pregled realizacije in izpolnitve plasiranih nalog za prvo tromesečje letošnjega leta. Posebno slednje, kar je podal ing. Peteln, so člani delavskega sveta toplo pozdravili, ker nam tak prikaz točno pove, kako stojimo. Ce bi bila poleg prikazanih elementov podana še poraba materiala, bi bili pokazatelji še točnejši in stanje še lepše prikazano (pri čemer je mišljen seveda sistem in način -rikazovanja).
Glede ostalih sklepov, bi kazalo komentirati morebiti samo še ustanovitev strokovnega sveta za usmerjanje politike razvojno-tehnične dejavnosti in projektiranja. Predlog je bil podan z namenom, da se na področju projektiranja, in usmerjanja razvojno-tehnične dejavnosti zavarujejo predvsem koristi podjetja in določi ...loma politika poslovanja s tega področja. S tem sicer ni rečeno, da je projektivni biro vodil politiko pri izvrševanju svoje dejavnosti, ki bi bila v navzkrižju z interesi podjetja, pač pa je bilo postavljeno in realizirano načelo, da so kapacitete biroja predvsem na razpolago potrebam podjetja, kar pa preostane nezasedenih, pa je po-dna možnost angažmaja navzven. V tem smislu naj vodi ter usmerja podana možnost oganžmaja navzven. V tem smislu naj vodi ter usmerja politiko projektiranja in poslovanja biroja podjetja tudi novo ustanovljeni svet. Detajlne pristojnosti in področje svojega poslovanja bo določil svet sam s pravilnikom, kateri dobi veljavnost s potrditvijo po delavskem svetu podjetja.
Ostali sklepi, ki so bili sprejeti, so manj načelnega značaja ter niso potrebni posebne razlage. Na koncu zasedanja se je direktor podjetja zahvalili delavskemu svetu za sodelovanje in pomoč, ki jo je le-ta nudil pri vodenju in upravljanju podjetja. Predsednik delavskega sveta tov. Zajšek je v zaključnem govoru podal kratko analizo dela delavskega sveta ter pripomnil, da bo v novih pogojili poslovanja novoizvoljeni delavski svet imel dokaj težko stališče. Dosedanji člani delavskega sveta naj svoje izkušnje pri upravljanju podjetja posredujejo novim članom, da bodo čim uspešneje reševali vsakovrstne težave in naloge, ki so pred kolektivom in dosegli uspehe, kakršnih si vsi skupaj želimo!
Milan Šurk

Novi zidarji in tesarji za gradbeno vodstvo Jesenice. V sredini pomočnik šefa lov. inž. Erjavec in sektorski vodja tov. Škafar
Novo gradbišče v Ljubljani — V bližini centrale podjetja je gradbeno vodstvo Ljubljana pričelo z gradnjo bloka za zdravstvo in tehnično varnost — Na sliki: začetek gradnje — izkopati je treba 3500 m3 materiala
M
F f
v'
S seminarja na Pohorju — Skrivalnica, kje je in kaj dela predsednik sindikalne podružnice Maribor, tov. Grajfoner?
Eden izmed naših -najbeljših sfrojnikov-žerjavistov tov. Farkaš, na gradbišču Žalec — gr. vodstvo Celje Žerjav Weit7 v višini 58 m, trenutno najboljši v podjetju
Prvi spomladanski žarki so privabili vajence pred šolo — V ozadju je lepo opremljen šolski center, v katerem so si naši delavci pridobili strokovno znanje
»Stojan, že spet te ni na seznamu za \;	nagrade.z
:	»Eh, mene najdeš samo še na oolil-
»Hm, če bi to bilo pred enim mese- nem seznamu.t cem, bi mislil, da je prooaprijska.i
>Kaj pn je- s teboj? Si bolan?z *
»Veš, Pavliho sem bral, pa me je prijelo ob spoznanju, da tudi on soli' svoje vice ,po butalskih merilih'.z
Novi šef gradbenega vodstva Celje tov. ing. Drago Sever, ing. Franc Rothel ter šofer Peter v razgovoru s predsednikom upravnega odbora gradbenega vodstva Celje tov. Berom Praprotnikom

NOVIM »ŠOFERJEM« NA POT »Na, tu imaš ključ od upravljanja, pa glej, kako boš ,f ur ali <4
Kontrasti — počitniški dom v Poreču — gledan iz gvle tov. ing. Arneža