ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 485 
BIBLIOGRAFIJA DR. VLADIMIRJA MURKA 
DELA Z ZGODOVINSKO TEMATIKO 
(Samostojne publikacije so označene z zvezdico) 
1. Razvoj Jugoslovanskih borz, v : Tr­
govski tovariš, Ljubljana 25/1928, š t 
2, str. 42—45, št. 3, str. 64—65, š t 4, 
str. 89—90. 
2. Pomembna 45-letnica. Ob priliki raz­
stave Mestne hranilnice ljubljanske, 
v : Jugoslavenska propaganda, Ljub­
ljana 2/1934, št.3, str. 12. 
3. Jadranska straža in njen oddelek 
na Jadranski razstavi, v : Ljubljana 
v jeseni — Jadranska razstava 1935 
— katalog, Ljubljana 1935, str. 14— 
18. 
4. Pomen Mestne hranilnice ljubljan­
ske za gospodarski procvit Ljublja­
ne, v: Kronika slovenskih mest 
Ljubljana 2/1935, št. 2, str. 146—150. 
5. Naše morje in Jadranska straža, v: 
Tehnika in gospodarstvo, Ljubljana 
3/1935-36, št. 1-2, str. 30—33. 
6. Mestna občina in hranilnica ljub­
ljanska, v: Kronika slovenskih mest 
4/1937, št. 2, str. 21—24. 
7.* Vrednostni papirji. Kaj je treba 
vedeti o njih, Ljubljana 1938, 135 
str. 
8. Kako so silili samce k ženitvi, v : 
Naša moč, Ljubljana 5/1940, š t 3, 
str. 33—35. 
9.* Denar ( = Slovenska poljudnoznan­
stvena knjižnica »Svet«), Ljubljana 
1/1943, š t l , 171 str. 
10. K dvestopetdesetletnici pomembne 
narodnogospodarske knjige I. S t 
Florjančiča de Grienfeld: Bos in lin­
gua sive discursus academicus de 
pecuniis vetero-novis, v : Zbornik 
znanstvenih razprav, Ljubljana 21/ 
1945-46, str. 69—88. 
11. Zgodovina javnih denarnih zavo­
dov, v : Zbornik znanstvenih raz­
prav, Ljubljana 21/1945-46, str. 89— 
126. 
12. Nastanek državnih podjetij v Ju­
goslaviji, v: Zbornik znanstvenih 
razprav, 22/1948, str. 111—170. 
13. Bibliografija del M. Murka, posve­
čenih srbsko-hrvatski in slovenski 
narodni epiki, v : Matija Murko, Tra­
gom srpsko-hrvatske narodne epike, 
Zagreb, 1951, str. 905—908. 
14. Oražnov dijaški dom. Njegova zgo­
dovina in delovanje, v : Tribuna, 
Ljubljana 1/1952, š t 8-9. 
15. Plebisciti in znamke, v : Nova fila­
telija, Ljubljana 4/1952, št. 4, str. 39 
—40, št. 8, str. 85—87, št. 10, str. 126— 
127. 
16. Zemeljski plin na Ljubljanskem 
barju, v: Proteus, Ljubljana 15/ 
1952-53, št. 3, str: 76—79. 
17. Cehi in naše planine, v : Planinski 
vestnik, Ljubljana 9/1953, št. 9, str. 
501—513, št. 10, str. 595—600, št. 11, 
str. 652—658. 
18. Izumitelj Josip Ressel, v : Tovariš, 
Ljubljana 9/1953, št. 28, str. 752. 
19. Josip Ressel, v : Gospodarstvo, Trst 
7/1953, š t 149, 150. 
20. Josip Ressel in njegov vijak, v : 
Primorski dnevnik, Trst 9/1953, št. 
153. 
21. Josip Ressel kot gozdar in izumi­
telj, v : Gozdarski vestnik, Ljublja­
na 11/1953, š t 8-9, str. 225—231. 
22. Jugoslovani med pobudniki trža­
škega zavarovalstva, v : Gospodar­
stvo, 7/1953, š t 148. 
23. Vloga posameznih narodnosti v 
gospodarski zgodovini Trsta, v: Eko­
nomska revija, Ljubljana 4/1953, š t 
5-6, str. 267—278. 
24. Dokaz o starosti šentjernejskih 
konjskih dirk, v: Kronika, 2/1954, 
š t 2, str. 130. 
25. Josef Hecht, ein vergessener Vor­
kämpfer des Weltpostvereins und 
seine Übersicht der europäischen 
Postgesetze, v: Berner Briefmarken-
Zeitung, Bern 46/1954, š t l , str. 2— 
3. 
26. Josip Ressel — izumitelj i pobor­
nik paroplovbe na Jadranu, v: Po­
morstvo, Rijeka 9/1954, š t 3, str. 154 
—155. 
27. Zgodovina jugoslovanskih državnih 
dolgov, v : Ekonomska revija, 5/1954, 
št. 2-3, str. 177—198. 
28. Die Entwicklung und der gegen­
wärtige Stand der jugoslawischen 
Einkommenbesteuerung, v : Finanz­
archiv, Tübingen 1955, bd. 15, str. 
479—497. 
29. Gospodarski nazori Josefa Ressla, 
v: Ekonomska revija, 6/1956, š t 1, 
str. 72—79. 
30. Josef Ressel, v : Jednota, Daruvar 
12/1957 str. 40. 
31. Joseph Ressel 1793—1857. Inventor 
of the Vessel Screw, Forester and 
Economist, Ljubljana 1957, V. Mur­
ko: Biography, str. 9—23, Ressel's 
Economic Views, str. 59—66. 
32. Josip Ressel, iznajditelj ladijskega 
vijaka, gozdar in ekonomist. 1783— 
1875, v: Naši razgledi, Ljubljana 6/ 
1957, št. 24, str. 604—606. 
33.* Josip Ressel. Življenje in delo 
( = Vodniki TMS), Ljubljana 1957, 
208 str. 
34. »Pleterski žolnir« Josip Ressel in 
Dolenjska v češkem leposlovju, v: 
Dolenjski list, Novo mesto 8/1957, 
š t 23 do 25. 
35. Trnova pot izumitelja, v: Pomor­
stvo, 12/1957, š t 8-9, str. 375—367. 
486 M. KAMBIC : V. MURKO KOT ZGODOVINAR 
36. Moji spomini na očetova potova­
nja po sledovih srbsko-hrvatske na­
rodne epike, v: Ptujski zbornik 1957, 
str. 76—81. 
37. Novi podatki o Josipu Resslu. Ob 
stoletnici smrti izumitelja ladijskega 
vijaka, v: Pomorstvo, 13/1958, št. 1-
2, str. 48—50. 
38. Ob proslavi stoletnice smrti Josipa 
Ressla, v: Nova proizvodnja, Ljub­
ljana 9/1958, št. 1-2, str. 1—11. 
39. Joseph Hecht — nepoznati pobor­
nik Svetskog poštanskog saveza i 
njegova jugoslovenska poštanska 
mreža, v: Jugoslovenska revija za 
međunarodno pravo, Beograd 6/1959, 
št. 3, str. 453—455. 
40. Ressel Josef, v: Pomorska enciklo­
pedija, 6. zv., Zagreb 1960, str. 569— 
570. 
41. Ressel Josef, v: Slovenski biograf­
ski leksikon, 9. zv., Ljubljana 1960, 
str. 87—90. 
42. O neznanih in pozabljenih Sloven­
cih na Madžarskem, v: Prekmurski 
Slovenci v zgodovini, Murska Sobo­
ta 1961, str. 91—102. 
43. Vzpominky na cesty Matyâse Mur­
ka za jihoslovanskou epikou, v: 
Wollmanûv Sbornik, Praga 1961, str. 
464—473. 
44. Josip Ressel in Trst, v: Slovenski 
pomorski zbornik 1962, Koper 1962, 
str. 63—71. 
45. Sudbina literarne zaostavštine i fo-
nografskih snimaka srpsko-hrvatskih 
epskih pjesama Matije Murka, v: 
Narodna umjetnost, Zagreb 2/1963, 
str. 107—137. 
46. Josef Ressel (1793—1857), v: Naši 
znameniti tehniki, Ljubljana 1966, 
str. 150—155. 
47. Končna usoda literarne zapuščine 
Matije Murka, zlasti posnetkov srb-
sko-hrvaških epičnih pesmi, v: Slo­
venski etnograf, Ljubljana 20/1967, 
str. 181—184. 
48. Josef Ressel — neizčrpen, v: Go­
spodarstvo, 22/1968, št. 715 do 717. 
49. Pričetki pravnega študija in prav­
ne znanosti pri Slovencih, v: Petde­
set let Univerze v Ljubljani. 1919— 
1969, Ljubljana 1969, str. 285—286. 
50. Josef Ressel. Wynalazca sruby 
okretowe, lesnik i ekonomista, v: 
Nautologija, Gdynia 1970, št. 3-4, str. 
30—46. 
51. Resslu spodobno ulico in spomenik, 
v: Gospodarstvo, 23/1970, št. 802. 
52. Zasluge Jossipa Ressela za hrvat­
ske šume, v: Šumarski list, Zagreb 
1970, št. 1-2, str. 42—61. 
53. Delovanje Slovencev na tujih uni­
verzah (do konca 18. stól.), v: Naši 
razgledi, 20/1971, št. 21, str. 635—636. 
54. Josip Ressel. Ladjar na Krki, v: 
Delo, Ljubljana 13/1971, št. 95. 
55. Ressel med Slovenci in Hrvati, v: 
Gospodarstvo, 24/1971, št. 838. 
56. Kepler in Slovenci, v : Delo, 13/ 
1971, š t 340. 
57. Ladjar na Krki. Ob mednarodni 
razstavi v spomin Josipa Ressla, ki 
je, čeprav po rodu Ceh, živel na 
Slovenskem in Hrvaškem, v: Delo, 
13/1971, št. 95. 
58. Naša misel na tujih univerzah, v: 
Delo, 13/1971, št. 344. 
59. Nove objevy a nevyfesené otazki 
o Jose&i Resslovi, v: Lodni stavitel-
stvi, Praha 1971, št. 13, str. 47—51. 
60. Novi podatki o Resslovem delova­
nju v naših gozdovih, v : Gozdarski 
vestnik, 29/1971, št. 9-10, str. 335— 
340. 
61. Staro in novo o življenju in delu 
Josipa Ressla, v: Zbornik za zgodo­
vino naravoslovja in tehnike, Ljub­
ljana 1/1971, str. 135—136. 
62. Josef Ressel. Neue Angaben und 
ungelöste Probleme, "v: Blätter fur 
Technikgeschichte, Wien 1972, bd. 34, 
str. 1—64. 
63. Josip Ressel kot gozdar na Krasu, 
v: Jadranski koledar 1973, Trst 1973, 
str. 221—225. 
64. Prispevek slovenskih znanstvenikov 
k evropski kulturi, v : Gospodarstvo, 
27/1973, š t 972 do 975. 
65. Starejši slovenski znanstveniki in 
njihov prispevek k evropski kulturi, 
v : Naša tovarna, Maribor 22/1973, 
š t 8, str. 17—18. 
66. Starejši slovenski znanstveniki in 
njihov prispevek k evropski kulturi, 
v : 10. seminar slovenskega jezika, 
literature in kulture 1.—13. julija 
1974, Ljubljana 1974, str. 169—178. 
67. Starejši slovenski znanstveniki in 
njihova vloga v evropski kulturni 
zgodovini. Astronomi, v: Zbornik za 
zgodovino naravoslovja in tehnike, 
4/1974, zv. 2, str. 11—41. 
68. Starejši slovenski znanstveniki in 
njihov prispevek k evropski kulturi, 
v : Jeklotehna, Maribor 3/1975, št. 2-
3, str. 4. 
69. Prispevek starejših slovenskih 
znanstvenikov k evropski kulturi, v : 
Slovenija-Paralele, Ljubljana 1976, 
št. 44, str. 63—66. 
70. Univerzitetni profesor Janez Ko­
pač, v: Zbornik občine Grosuplje, 
š t 9, Ljubljana 1977, str. 223—227. 
71. Univerzitetni profesor Janez Ko­
pač v vrsti uglednih slovenskih 
znanstvenikov, v: Gospodarstvo, 31/ 
1977, š t 1172, 1173. 
72. 3. zbornik za zgodovino naravo­
slovja in tehnike — Žagarjev zbor­
nik, Ljubljana 1975, v: Proteus, 40/ 
1977—78, str. 278—279 (ocena). 
73. Jul. Crovâth: Niektoré historické 
a teoretické aspekty rozpoctového 
hospodarstvi, Bratislava 1974, v: Fi-
nansije, 33/1978, str. 225—226 (oce­
na). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 . 3 487 
74. Slovenski predavatelji na tujih 
univerzah do leta 1800, v: Slovenski 
almanah 1978, Ljubljana 1978, str. 
138—149. 
75. »Neznani« skladatelj Gabrijel Pla­
več, v: Naši razgledi, 28/1979, št. 4, 
str. 102—103. 
76. Dr. Primož Simoniti: Humanizem 
na Slovenskem in slovenski huma­
nisti do srede 16. stoletja, Ljublja­
na 1974, v: Naši razgledi, 29/1980, 
št. 8, str. 226—227 (ocena). 
77. Poročilo o porabi dvomesečne šti­
pendije za znanstveno izpopolnjeva­
nje na temo: Slovenski pravniki na 
pomembnih mestih, v: Raziskovalec, 
Ljubljana 10/1980, št. 6, str. 347—348. 
78. Slovenec — pionir poštne znamke. 
Lovrenc Košir je prehitel Angleža 
Rowlanda Hilla, v: Gospodarstvo, 
34/1980, št. 1280. 
79.* Starejši slovenski pravniki in vi­
sokošolski učitelji, Poročilo za Raz­
iskovalno skupnost Slovenije, Ljub­
ljana 1980, 50 str. (tipkopis). 
80. Der Humanismus in Slowenien 
und die slowenischen Humanisten 
bis zur Mitte des 16. Jahrhunderts, 
v: Zeitschrift des Historisches Ve­
reines für Steiermark, Graz 72/1981, 
str. 236—237 (ocena). 
81. Razvoj ekonomske misli pri Slo­
vencih od 17. do 20. stoletja, v: Eko­
nomska revija, 32/1981, št. 1-2, str. 
9—38. 
82. Toussaint Hočevar: Slovenski druž­
beni razvoj. Izbrana poglavja, New 
Orleans 1977, v: Ekonomska revija, 
32/1981, št. 1-2, str. 204—207 (ocena). 
83. Josip Ressel in naši kraji. Ob 125-
letnici smrti iznajditelja ladijskega 
vijaka, gozdarja, ekonomista, vse­
stranskega izumitelja in svetovnega 
genija, v: Slovenski koledar 1982, 
str. 79—82. 
84. Josip Ressel, njegovi predniki in 
potomci, v: Naši razgledi, 31/1982, 
št. 21, str. 612—613. 
85. Slovenski meščani v Vidmu 1. 1452 
in pozneje, v: Gospodarstvo, 36/ 
1982, št. 1377—1380. 
86. Višnjanka Terezija Kastelic — 
druga žena Josipa Ressla, v: Zbor­
nik občine Grosuplje 1982, str. 169— 
178. 
87. Starejša kemijska dela iz Sloveni­
je, v: Življenje in tehnika, 34/1983, 
št. 11-12, str. 99—101. 
88. Nekaj podatkov o nekdanji vlogi 
slovenščine, v: Glas Korotana, Du­
naj 1984, št. 9, str. 53—60. 
89. Razvoj ekonomske misli u Slove­
naca od 17. do 20. stoljeća, v: Pri­
logi za Povijest ekonomske misli na 
tlu Jugoslavije od 15.—20. stoljeća, 
Zagreb 1984, str. 149—171. 
90. O starejših slovenskih pravnikih, 
v: Pravnik, 40/1985, št. 5-7, str. 221 
—293, št. 8-10, str. 367—379. 
91. Resslovi načrti za izkoriščanje ve­
trne energije, v: Zbornik za zgodo­
vino naravoslovja in tehnike, 15/ 
1985, zv. 8, str. 81—99. 
Sestavil : M a r k o K a m b i č 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
UNIVERSITÄTSPROFESSOR DR. VLADIMIR MURKO 
ALS HISTORIKER 
Marko Kambič 
Dr. Murko, der Sohn des bekannten Slawisten Matija Murko, wurde am 4. Mai 
1906 in Graz Geboren. Bis zu seinem Diplom an der Rechtswissenschaftlichen Fakul­
tät in Ljubljana erwarb er seine Ausbildung in Österreich, Deutschland und der 
Tschechoslowakei. Als Privatdozent las er an der Ljubljanaer Rechtswissenschaft­
lichen Fakultät Finanzwissenschaft mit positiven Finanzrecht. Im Jahre 1947 wurde 
er ordentlicher Professor für öffentliche Finanzen und internationales Finanzrecht. 
Die Universität in Ljubljana erteilte ihm 1980 den Titel 'verdienter Professor1. Er 
starb am 11. Dezember 1980. 
Murko gilt als der Begründer der Wissenschaft von den öffentlichen Finanzen 
und des Finanzrechts in Slowenien. Als Verfasser war er fruchtbar, auf in- und aus­
landischen Fachtreffen wirkte er aktiv mit. Er versach verschiedene Funktionen und 
Tätigkeiten an der Fakultät und in anderen Institutionen. 
Schon in seiner Jugend, begann er sich neben seinen engeren Fachgebiet auch 
mit Geschichte zu befassen, zunächst auf dem Gebiet der Finanzen und der Ökonomie, 
später aber, vor allem in seinen reiferen Jahren widmete er sich vollkommen der 
Erfoschung der Geschichte der slowenischen Wissenschaft Murkos Werke, die 
sich mit der Geschichtstematik befassen, lassen sich in mehrere Gruppen ein­
teilen: die Geschichtsthematik als Einführung oder Sonderkapitel in Fachabhand­
lungen zur Wirtschaft und zum Finanzwesen; selbständige Geschichtswerke auf dem 
Gebiet der Wirtschaft und des Finanzwesens; dig älterenen slowenischen Wissenshaft-
488 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 
1er (bis zum Jahre 1800) und deren Beitrag zur europäischen Kultur; Leben und Werk 
von Josip Ressel; unterschiedliche Themen (mit Betonung auf dem Slowentum); Re­
zensionen von werken mit geschichtlicher Thematik — insgesamt 91 bibliographische 
Einheiten (siehe die Bibliographie im Anschluß an den Beitrag). Von größter fach­
wissenschaftlicher Bedeutung ist sicherlich Murkos nie veröffentlicher Bericht für die 
Forschungsgemeinschaft Sloweniens unter dem Titel »Die älteren slowenischen Juri­
sten und Hochschullehrer«, worin er die Ergebnisse seiner bisherigen Arbeit und der 
jüngeren Untersuchungen darlegte. Hier sind zum Teil auch die Quellen und Metho­
den seiner Forschungsarbeit beschrieben. Das Studium der Wirtschafts- und Rechts­
wissenschaftler führte Murko auch weiter zum Studium von Gelehrten anderer Fä­
cher. Von seinen selbständigen Publikationen sei das Werk »-Geld« aus dem Jahre 
1943 erwähnt sowie eine Ressel-Biographie (Josip Ressel — Leben und Werk, 1957). 
In den zahlreichen Abhandlungen, Artikeln und Vorlesungen wies er auf populär­
wissenschaftliche, einem breiten Kreis zugängliche Weise nach, daß die Slowenen 
einen erheblichen Beitrag zur wissenschaftlichen Entwicklung Europas geleistet haben. 
Es gelang Murko, zahlreiche neue Daten zur Slowenischen Kulturgeschichte und 
zu slowenischen Wissenschaftlern unterschiedlicher Disziplinen zu erbringen. Mit sei­
nem reichen und fruchtbaren Schaffen reihte er sich ein unter die angesehenen Ver­
treter der slowenischen Wissenschaftsgeschichte. 
Pri Slovenski matici je izšla knjiga 
Božo Otorepec 
Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov 
na Slovenskem 
S kritično študijo o srednjeveških grbih in pečatih naših starejših urbanih 
naselij smo dobili delo, ki smo ga zelo pogrešali, toda to dokaj obsežno 
delo prinaša v resnici več, kot obljublja naslovni okvir. Avtor je zbral 
domala vse dostopne arhivsko izpričane podatke o starejši zgodovini na­
ših mest in trgov, ne samo tistih v današnjih političnih mejah Slovenije, 
marveč celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Pri tem je kritično 
ovrednotil in mnogokrat tudi korigiral ali vsaj izpopolnil dosedanja zgo­
dovinska spoznanja. 
Otorepčeva študija je znanstveno pomembno delo, rezultat dolgotrajnega 
in zavzetega študija. S svojo akribijo in razgledanostjo presega marsika­
tero podobno tuje delo, pri nas pa je popolnoma pionirskega značaja. 
Lahko rečemo, da je to ena najpomembnejših edicij, kar smo jih za sta­
rejši čas naše zgodovine doživeli v zadnjih desetletjih. Delo spremljajo 
tudi reprodukcije ohranjenih pečatov. 
Po dogovoru med Slovensko matico in Zvezo zgodovinskih društev Slove­
nije imajo člani zgodovinskega in muzejskih društev možnost kupovati 
knjige SM po posebnih članskih cenah, ki sicer veljajo samo za člane 
Matice. 
Slovenska matica, Trg osvoboditve 7, 61000 Ljubljana 
Telefon: (061)214190