: v<;:n>	• - \
u :p*t
•w% rrn w n fffi m
DELAVSKA
: ■ - ■ ■ -_ _• ■ ■■
ENOTNOST

IIBlIlIllillllllllli ■tM*l!Sli»llll
Sobota, 9. novembra 1963 Št. 44, leto XXI
RAZMIŠLJANJA O PLAČEVANJU DODATNEGA PRISPEVKA ZDRAVSTVENEMU ZAVAROVANJU
Z DODATNIM PRISPEVKOM KAZNUJEMO PRIZADEVNOST
Morda bo najbolje, da za uvod našega sestavka, ki ima namen prikazati »senčne« strani dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in poiskati vzroke, zakaj in kje je ta prispevek izgubil stimulativni karakter, spregovori eden od številnih kolektivov, ki te težave grenko občutijo.
— Bolniški stalež nam je uspelo znižati, pravijo v »Muri« v Murski Soboti. Najprej smo spomladi cepili delavke proti gripi. Stroški so se izplačali, saj je bilo občutno manj obolenj kot lani. Uvedli smo tople malice in za ureditev jedilnic smo dali 3,300.0p0 dinarjev. Tudi z zobno ambulanto, ki nas je veljala 3 milijone dinarjev, so se zmanjšali izostanki od dela. V povprečju treh mesecev imamo sedaj 3,7 Vo izostankov zaradi bolezni. Prizadevanja pa so bila poplačana tako, da je komunalna skupnost določila za naše podjetje dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 2,52 •/« od bruto osebnih dohodkov. Tako visokega odstotka nismo poprej nikoli plačevali, čeprav smo imeli veliko več bolniških izostankov.
Tako ugotavljajo v mnogih delovnih organizacijah. Kje so vzroki, da dodatni prispevek ni odigral svoje vloge kot element pobude posameznim delovnim organizacijam, da bi si prizadevale s smotrnimi ukrepi znižati stroške zdravstvenega zavarovanja za njihove delavce? Zakaj se ti-
stim, ki so se potrudili za zmanj-1 sanje bolniškega staleža, ne zmanjšajo ali povsem ukinejo njihove obveznosti za plačevanje dodatnega prispevka?
Če hočemo odgovoriti na to, moramo najprej povedati, kaj naj bi dodatni prispevek v novem sistemu finansiranja zdravstvenega zavarovanja predstavljal. Zamišljen je kot poseben finančni instrument, ki na področju komunalne skupnosti prilagaja osnovni prispevek nevarnosti, ki jo za zdravstveno zavarovanje pomenijo posamezne panoge, skupine oziroma podskupine delovnih organizacij.
Naloga dodatnega prispevka je torej, da zbere sredstva, ki bi zbrana iz osnovnega prispevka sicer zmanjkala, ker so v določenih delovnih organizacijah povprečni stroški za zdravstveno zavarovanje višji od povprečja, ki se šteje za utemeljeno in normalno. Povsem stimulativni instrument, ki delovne organizacije spodbuja, da bi si prizadevali čimbolj znižati bolezenske izostanke in zboljšati higiensko tehnično varstvo. Stimulativen, če bi...
NEENAK START
Vendar pa je prispevek stimulativen le v načelu, v praksi pa delovne organizacije ne glede na to, ali znižajo izostanke od dela ali ne, plačujejo dodatni prispevek enostavno zato, ker sredstva iz osnovnega prispevka
ne zadoščajo za zdravstveno varstvo.
Višina osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (vse komunalne skupnosti v Sloveniji so ga določile z osmimi odstotki) je odvisna od višine povprečja osebnega dohodka na območju posamezne komunalne skupnosti. Če so povprečni osebni dohodki taki, da je mogoče v komunalni skupnosti zbrati z osnovnim prispevkom toliko sredstev, da se z njimi pokrijejo normalni stroški zdravstvenega zavarovanja, potem ima predpisovanje dodatnega prispevka smisel, ker spodbuja k štednji.
Če pa je treba z dodatnim prispevkom le zbirati manjkajoča sredstva za financiranje zdravstvenega zavarovanja, ker osnovni prispevek ne zadošča za pokritje normalnih izdatkov v komunalni skupnosti, se namen obrne kot mlin v vetru. V takem primeru komunalni skupnosti (in teh je v Sloveniji več kot polovica) ne preostane drugega, kot da z dodatnim prispevkom obremeni praktično vse delovne organizacije na svojem območju. Tako se ta instrument izrodi v dodatno zbiranje sredstev.
O spodbudnem delovanju dodatnega prispevka pa še zlasti ne moremo govoriti v tistih ko* munalnih skupnostih, kjer sta oba prispevka, osnovni in dodatni, izkoriščena do najvišje dopustne mere (z dodatnim se
OB PLENUMU SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE
Številke so dejstva
NISO PA TUDI ŽIVLJENJE
Ko ocenjujemo letošnja gospodarska gibanja in spremljajoče pojave teh gibanj, ne delamo tega zaradi ocene teh gibanj in pojavov, temveč predvsem zato, da v tem sklopu ocenimo delo sindikata industrije in rudarstva od njegovega republiškega foruma do osnovne organizacije in da osvetlimo nekatere aktualne ekonomsko politične probleme, pri katerih reševanju mora tudi naš sindikat industrije in rudarstva delovati spodbudno in biti eden izmed nosilcev naprednih tokov v teh gibanjih.
(Iz referata Iva Janžekoviča, predsednika sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije.)
Plenum sodi, da so rezultati gospodarjenja dobri, čeprav so nekatere številke, ki ugotavljajo rezultate letošnjega gospodarjenja, torej trenutno stanje, take, da bi lahko govorili o nasprotnem. Tega mnenja je plenum zato, ker presoja celotna dogajanja v gospodarstvu od uvedbe novega gospodarskega sistema in na osnovi njih sklepa tudi za prihodnost.
Indeksi, odstotki in sploh številke, ki ponazorujejo kakršne koli rezultate, so orientacija, po kateri se ravnamo prav tako kot vozniki na cestah po prometnih znakih — če jih razumemo in če so ti znaki povsod ‘hdi na pravem mestu. V našem Neučakanem življenju pa se če-stvo zgodi, da na cestah gospodarjenja teh znakov orientaciji Ne najdemo vedno na pravem Ntestu in ne celo tudi na istem Nfaju. Včasih so tako zamotano Nakopičeni, da nam ne preosta-Ne drugega, kot da se ravnamo *arno po enem samem ” najbolj trdnem orientira, pri tem pa je VSe odvisno le od nas samih ali -orno prav presodili, kaj nam m treba storiti.
. Na kaj pa smo bili vselej najbolj pozcusni? Na
do-
raz-
merje med osebnimi dohodki in skladi; na delitev čistega dohodka. Čim smo opazili, da se osebni dohodki večajo, skladi pa zmanjšujejo, že smo »ocenili«, da osebni dohodki ogrožajo normalni razvoj podjetja. Vprašali smo se ali so v delovni organizaciji zaposleni tovariši upravičeni do večanja osebnih dohodkov. Nismo pa analizirali vzrokov, ki so privedli do takšnih premikov v delitvi čistega dohodka, niti se nismo trudili doumeti, ali taka delitev res vodi v poslabšanje gospodarskega položaja podjetja, ali pa je to le odraz resnejšega gospodarjenja, ki bo privedlo do utrjevanja podjetja in boljših rezultatov gospodarjenja šele čez nekaj časa. Na ta način smo često obsodili za slabe gospodarje delov-
ne organizacije, ki so si zelo prizadevale ohraniti enake prodajne cene ob vedno večjih proizvodnih stroških in si s tem zagotoviti primeren prostor na tržišču, ki jih bo zelo poplačalo takrat, ko bodo lahko, bolje organizirani, povečevali proizvodnjo in tako zmanjševali proizvodne in poslovne stroške. Nasprotno pa smo zelo radi hvalili tista podjetja, ki so si zagotavljala visoko akumulacijo z višanjem cen in niso skrbela za znižanje kakršnih koli Ž£-stroškov z odkrivanjem notranjih rezerv. Tako smo tem delovnim organizacijam povsem neupravičeno prisojali pravico do višjih osebnih dohodkov, kot smo prav take osebne dohodke po krivici odrekali tovarišem iz prvega primera.
Čeprav je to zelo veliko poenostavljanje, pa je v bistvu resnično. Ne da bi se tega zavedali, smo delovali v nasprotju z načelom delitve dohodka po delu. Prav zato, ker se je sistem delitve dohodka po delu vse močneje uveljavljal, smo tudi doumeli to našo napako, ki žal še obstaja v vsakdanji praksi — predvsem zaradi tega, ker so sistemi delitve po delu še vedno premalo dosledno oblikovani in ne zajemajo vseh članov delovnih kolektivov in tudi ne še vseh delovnih organizacij. Uveljavljanje sistema delitve dohodka po delu pa nam odkriva tudi druge slabosti, ki jih prej nikakor nismo mogli opaziti. Zaradi tega smo vse bolj nezadovoljni z našimi evidenčnimi službami in nekaterimi zavodi in ustanovami, ki objavljajo ali kakorkoli posredujejo analize o gospodarjenju, za katere lahko (Nadaljevanje na 2. strani)
sme po zakonu zbrati največ 25 odstotkov sredstev od zbranega osnovnega prispevka), pa kljub temu predvidevajo finančni načrti ob koncu leta primanjkljaj.
Trditve, da so komunalne skupnosti po svojem startu osnovnega prispevka res v neenakem položaju, naj podkrepijo primeri komunalnih skupnosti Šoštanj in Kočevje ter skupnosti na območju komunalnega zavoda v Ljubljani — Bežigrad. Center in Šiška.
Obe komunalni skupnosti, Šoštanj in Kočevje, sta uporabili dodatni prispevek do najvišje dopustne meje. Ker pa je že osnovni prispevek nižji kot v ljubljanskih komunalnih skupnostih vsled nizkih osebnih dohodkov, jih tudi dodatni prispevek (pobran v višini 25 % od osnovnega prispevka), ne bo izvlekel iz primanjkljaja.
Komunalne skupnosti Bežigrad, Center in Šiška imajo visoko povprečje osebnih dohodkov zavarovancev in tako tudi veliko več sredstev, ki so zbrana iz osnovnega prispevka, Z dodatnim prispevkom jim je treba zbrati še manj kot 10«/o sredstev, da bodo pokrili vse izdatke zdravstvenega zavarovanja, pa še bodo imeli dobiček.
Neenak start pri osnovnem prispevku v bistvu sicer ni nič nepredvidenega in napačnega. Vedno bo tako, da bodo gospodarsko razvitejše komune na boljšem tudi kar zadeva zdravstveno zavarovanje. Kako bi sicer ustvarili načelo — zdravstveno varstvo naj se razvija v skladu z gospodarsko močjo komun.
Torej je treba vzroke za izgube poiskati najprej doma in potrebe usklajati z možnostmi. Vendar pa je ob tem le treba tudi proučiti, ali ni za že vnaprej brezupne sklade osnovnega prispevka vzrok tudi premajhna toleranca nevarnosti, objektivnih težav in težjih pogojev, v katerih poslujejo posamezne komunalne skupnosti. Praksa je pokazala, da je register »olajšav« za nevarnosti in težje pogoje, ki se pokrivajo iz republiškega sklada za pozavarovanje, preozek in da ga bo treba razširiti. Tako bi se ublažila stiska v skladih osnovnega prispevka nekaterih komunalnih skupnosti. Seveda pa bodo s predlogi morale priti na dan
(Nadaljevanje na 2. strani)
V teh tednih — ali tudi dneh, kot že pač kdo hoče — v občinskih statutarnih komisijah formulirajo določila statutov, v katerih naj bi med drugim za daljše obdobje utemeljili tudi kulturno politiko. Sredi dela so, ponekod začeli že celo z razpravami in... prihajajo tudi že prve pripombe. Včasih celo zelo ostre pripombe o poglavjih, v katerih statuti obravnavajo kulturno problematiko.
Načelne pripombe, da so ta poglavja pisale predvsem statutarne komisije ne da bi pri tem sodeloval tudi širši krog občanov, pa zdaj postavljajo prav tisti državljani, ki bi naj po vsej logiki bili najbolj poklicani, da o globlji vsebini teh poglavij spregovore tako avtoritativno kot tudi strokovno. To so prosvetni in kulturni delavci.
Zaradi tega so tudi kulturni in prosvetni delavci na nekaterih posvetih v občinah, ki so jih organizirali sindikati, odkrilo izpovedali svoje nezadovoljstvo. »Izdelava statutov, pravijo, je bila zaupana ozkemu krogu ljudi, ne du bi pri tem sodelovali tudi delavci s posameznih področij, ki jih statut obravnava. To pa vzbuja misel, da nekatera področja dejavnosti ne bodo dobila v statutih mesta in vloge, kot jim gre.«
Sindikati pa se niso zaustavili pri teh pripombah. Zbrali so kakih 17 osnutkov statutov, jih preanalizirali, hoteč pri tem ugotoviti, kako je v njih obravnavana kulturna problematika.
Pri tem pa so sindikati ugotovili, da to področje dejavnosti sicer ni izpuščeno iz občinskih statutov — vsi statuti
KULTURA NA PAPIRJU
vsebujejo ta poglavja o kulturni politiki — res pa je, da jih v celotni materiji, ki jo vsebujejo statuti, lahko najdemo le s povečevalnim steklom.
Ni potrebno posebno dolgo obračati liste osnutkov statutov, pa se lahko prepričamo, da določila o bodoči kulturni politiki niso rezultat studioznega proučevanja tega področja dejavnosti, potreb in možnosti komun. Tak način obdelave, zanj lahko uporabimo izraz formalen, pa je dal tudi temu primerne rezultate: abstraktno-deklarativne formulacije, tako kot so zapisane, ne govore o ničemer.
A pripombe ne gredo samo na rovaš formalizma. Kajti v sedemnajstih osnutkih občinskih statutov lahko ugotovimo:
—	v glavnem ne omenjajo glasbene, likovne vzgoje in razvedrila
—	ni možno ugotoviti, kdo vse in kako lahko vpliva na formiranje kulturne politike in kdo je dolžan, da skrbi za njeno realizacijo;
—	tako rekoč nikjer niso sestavljavci obravnavali problematike kulturnega razvoja in dela na vasi, v zaselkih, krajevnih skupnostih;
—	tako rekoč v ničemer se statuti niso dotaknili kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah;
—	v statutih so tudi zanemarjeni ekonomski instrumenti v kulturni politiki, o samem sistemu delitve sredstev pa sploh ni niti besede.
Morda je bil izbor osnutkov statutov malce ponesrečen, saj bi prav gotovo lahko našli tudi take, ki veliko bolje obravnavajo to področje dejavnosti in uveljavljajo tudi veliko boljše rešitve v prihodnjem razvoju. Toda kljub temu lahko rečemo, vsaj ko prelistavamo omenjenih sedemnajst osnutkov, da je o perspektivah kulturne politike v občini vse premalo povedanega. Samo ugotavljanje dosedanjega stanja, samo naštevanje kulturnih institucij ne pomeni veliko, tudi zato ne, ker smo s tem dali primat ustanovam ne pa njihovim dejavnostim.
Le kaj naj pomenijo občanu formulacije o kulturni politiki v njegovi komuni, če so take:
...»širjenje kulturno-prosvetne dejavnosti se v občini zagotavlja preko gledališča, delavske univerze, ljudske knjižnice, knjižnice delovnih organizacij,' kulturno-umetni-ških društev, simpozijev, revij in časopisov, radia, zgodovinskega arhiva, živalskega vrta (!) in mestnih kinematografov...«
Kultura je ostala na papirju. V tem primeru na papirju statuta komune.	V. PETROVIČ
Prekoračene kompetence
— Kaj pa mislite, tbvariš inženir, vaša naloga je, da dvignete proizvodnjo — ne pa, da bi začeli delati red v tovarni!!!
Karikatura: MILAN MAVER
■■■■■■■■■■■■■■■■HUM
e
K
■
■
B
m
e
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
fl
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Z DODATNIM PRISPEVKOM KAZNUJEMO PRIZADEVNOST
(Nadaljevanje s 1. strani) komunalne skupnosti same. To jim najbrž ne bo težko, saj se veliko delovnih organizacij u-pravičeno pritožuje.
Ob objektivnih korekturah (seveda pa brez teženj po lahko dobljenih sredstvih) ne bo več treba komunalnim skupnostim predpisovati dodatnega prispevka po dejanskih potrebah, pač pa po objektivnih pokazateljih — zvišanje ali zmanšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni.
V NAPOTO SO MEJE KOMUN
Samo s tako »republiško« korekturo pa dodatni prispevek še ne bo tak, kakršen naj bi bil po intencijah zakona. Eventualna sredstva iz sklada za pozavaro-vanje še ne bodo napolnila vreče. Pošteno se bodo morale z remedurami spoprijeti tudi komunalne skupnosti in njihovi samoupravni organi. Treba bo poprijeti za delo, ki so se ga doslej po večini otepali, čeprav so v letošnjem drugem polletju že imeli pokazatelje, kje začeti. S tem mislim predpisane stopnje dodatnega prispevka za delovne organizacije na osnovi splošnega povprečja zdravstvena zavarovanja v komunalni skupnosti. Najbrž tako določena povprečja izdatkov za zdravstveno zavarovanje, kakršna so sedaj, še bolj zahtevajo popravkov kot pa ugodnosti iz republiškega pozavarovalnega sklada.
Res je, da komunalne skupnosti v začetku letošnjega leta, ko so začeli obračunavati po novem zakonu, niso imeli izkušenj. Tudi pokazateljev ne, kako določiti dodatni prispevek. Ker je v zakonu rečeno, naj se povprečje izdatkov za zdravstveno zavarovanje vzame po povprečju izdatkov za delovne organizacije istih panog, skupin in podskupin na področju komunalne skupnosti, so samoupravni organi upravičeno prišli v zagato. Le redki so namreč prh^o meri, da sta na območju ene komunalne skupnosti po dve delovni organizaciji iste panoge, skupine ali podskupine. Ni jim preostalo drugega, kot da so določili splošna povprečja izdat-
kov za zdravstveno zavarovanje v komunalni skupnosti in na osnovi teh postavili mejo, od kje naprej je treba predpisati dodatni prispevek. Mejo povprečja pa so v posameznih komunalnih skupnostih zniževali tem bolj, čim večjo sušo1 so imeli v skladu osnovnega prispevka.
Zaradi takih »splošnih« in »potrebnih« povprečij, so tudi posamezne panoge delovnih organizacij po posamezni hkomu-nah različno obremenjene z dodatnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje. Tako so na primer živilsko industrijo v Celju obremenjevali z 1,49 °/o dodatnim prispevkom, v Posavju so ji odmerili 2,54 %, v Kopru 2,91 % dodatnega prispevka na bruto osebne dohodke. Kovinska industrija ima predpisan dodatni prispevek v Ljubljani-Center 0,20%, v Celju 2,54 °/o, v Šoštanju 1,50 °/o, na Vrhniki in v Kočevju pa kar 4 %.
Vendar sama višina odmerjene stopnje dodatnega prispevka ni zadosten pokozatelj dejanske obremenitve organizacij, ker je treba upoštevati povprečni osebni dohodek zavarovancev v posameznih delovnih organizacijah. Čeprav se dodatni prispevek plačuje iz materialnih stroškov, se odmerja prav tako kot osnovni prispevek — od osnove osebnih dohodkov.
Po takem ključu je nagrada za višjo produktivnost višji ■ osebni dohodek, ki ga kaznuje višji dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Tako pride do nemogočih anomalij, da sta dve delovni organizaciji, ki jima je predpisana sicer ista stopnja dodatnega prispevka, pa imata različno povprečje osebnih dohodkov, dejansko različno obremenjeni z dodatnim prispevkom. Pri tem so zlasti prizadete delovne .organizacije z-risokim povprečjem osebnih dohodkov. Morda so pri njih izdatki za zdravstveno zavarovanje res nad povprečjem, vendar zelo verjetno lahko krijejo del razlike nad tem povprečjem že z osnovnim prispevkom, ki se
prav tako pobira od višjih osnov kot v drugih delovnih organizacijah v komunalni skupnosti. Pa kljub temu morajo plačevati še dodatni prispevek' in tudi tega od višjih osnov.
Več kot pol leta je dovolj, da se pokažejo napake, da se lahko ugotovi, kaj je prav in kaj bi kazalo popraviti. Predlogi, naj bi povprečje normalnih izdatkov za zdravstveno zavarovanje določili v posameznih panogah, skupinah oziroma podskupinah po širših območjih, kot je ena komunalna skupnost, najbolje za vso republiko skupaj, so vsekakor vredni premisleka. Morda izkušnje že kažejo, da so za gotove panoge, na primer proizvodnjo in predelavo premoga, črno metalurgijo ipd., tudi meje republike preozke, Prav gotovo bo treba povprečja urediti tako, da bodo najbolj objektivna in tudi najbolj spodbudna.
Tudi za Rudnik lignita v Velenju bi kazalo najti ustreznejše dopustno povprečje izostankov. Če so njihovi podatki točni, se res upravičeno pritožu--jejo. Dodatni prispevek jim je komunalna skupnost določila v višini 2,5 °/o od bruto osebnih dohodkov. Pravzaprav bi ji ne smeli zameriti, ko pa se duši v primanjkljajih. Je pa razumljivo, da gre rudarjem taka »nepravičnost« na živce, saj je to kazen za podjetje, ki je znižalo bolezenske izostanke od 8 na 5,8 %>. Razen tega je bila v rudnikih vedno telorirana večja nevarnost pri delu, kar je dobilo odraz v dopustnem normalnem odstotku izostankov, ki je bil vedno višji kot v ostalih panogah. Sedaj pa tega upoštevanja ni, ker od nekje je »pač treba dobiti sredstva«.
PRISLUHNITI PREDLOGOM IN GRADITI NA IZKUŠNJAH
In končno naj povemo še tisto, kar, je. v kompetenci komunalnih skupnosti samih, pa se tega otepajo. Individualno, obračunavanje po posameznih de- . lovnih organizacijah.
Predlogov za tako obračunavanje je dovolj, izkušenj tudi,
OBČNI ZBOR OBSS LJUBLJANA-CENTER
VENDAR SPOZNANJE, KAJ POMENI SINDIKAT
Še v najbližji preteklosti so se sindikati v ljubljanski občini Center posvečali predvsem drobnim perifernim nalogam. Kolikor pa so bila prizadevanja usmerjena tudi na. druge, za delovnega človeka in proizvajalce pomembnejša vprašanja (predvsem na delitev dohodka in decentralizacijo samoupravljanja) pa v večini sindikalnih organizacij ni bilo prave zavzetosti, da bi se vodstva organizacij in kolektivi kot celota tudi borili za uveljavljanje lastnih stališč.
Po oceni dejavnosti občinskega sindikalnega sveta Ljublja-na-Center, izrečeni v obeh poročilih in s praktičnimi dokazi podprti v malone vsaki razpravi na, letošnjem občnem zboru, se zdaj razmere v pozitivnem smislu obračajo na glavo. V večini delovnih organizacij so namreč
M
Glasilo RepuDllškesu sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani L1s1 ip ustanovljen 20 novembra !942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odeovornt urednik
VINKO TRINKACJ9
Naslov uredništva m uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul 5 poštni predal 313-Vl. telefon uredništva 33-722 ln • 36-672. uprave 33-722 ln 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani St NB 600-1VI-368 - Posamezna številka stane 20 din - Naročnina 1e: četrtletna 250. polletna 500 tn letna 1000 din - Rokopi sov ne vračamo — Poštnina ola čana v gotovini - lisk In kll-špjl C.7.P »Ljudska oravlon* Ljubljana
vendarle doumeli, kaj pomeni sindikat in kakšna je njegova naloga in vloga v našem družbenem sistemu. Zunanja značilnost tolikšnega premika v mentaliteti bi bili podatki o organizacijski in kadrovski utrditvi sindikalnih organizacij. Druga, notranja in bistvena sprememba pa j£ v tem, da se sindikalne organizacije prožneje vključujejo v konkretne družbene ekonomske in politične situacije oziroma drugače rečeno; s tem da opuščajo razpravo o »tradicionalnih« nalogah in problemih in se usmerjajo v poglobljeno politično delo po — zvečine — vnaprej pripravljenem programu, že preraščajo v dejansko politično tribuno delovnih ljudi. Tako seveda lahko vplivajo na to, da k reševanju posameznih nalog, za katere se delovni človek zanima in pri katerih je potrebna tudi politična pomoč, že vključujejo vedno širši krog neposrednih proizvajalcev.
Narobe bi seveda bilo, če bi po taki oceni pričakovali, da omenjeni procesi enako hitro in enakomerno potekajo v vseh podružnicah na območju občine Center. Toda res je, da malone ni več osnovne Organizacije, kjer se ta proces ne bi začel. Kako, zlasti kako hitro bo potekal, pa je odvisno predvsem od tega, s kolikšnim pogumom in doslednostjo obenem se bodo sindikati spuščali v politično razčiščevanje pogledov in stališč v problemih, ki prizadevajo tako kolektiv kot delovno organizacijo in kako bodo na ta način olajšali delo samoupravnim organom in strokovnim službam, da bi tudi v praksi z večjim uspehom in hitreje urejali te zadeve.
Če torej sindikati v občini Ljubljana-Center postajajo raz-
gibana politična tribuna proizvajalcev, v bližnji prihodnosti najbrž lahko pričakujemo, da se bodo kolektivi te komune resneje zavzeli za vsestransko obravnavanje trenutno aktualnih in perspektivnih pomembnih zadev in da jih bodo tudi bolje urejali. Težav in problemov je v tej komuni (ki je sicer »intelektualno« najmočnejša v naši republiki) namreč prav toliko, kot povsod drugod ali še celo več. Tudi njim primanjkuje strokovnih kadrov (zato med drugim pomanjkljivo delovanje služb in pomanjkanje najrazličnejših analiz); tudi v tej komuni marsikje na perspektivni načrt razvoja gledajo enostransko kot na seštevek investicij; tudi v tej komuni naposled zastaja delo pri izdelavi statutov. Vendarle praksa kaže, da so delo — tako pri statutih kot pri vsem ostalem — zastavili dosti bolj resno predvsem v tistih delov-, nih organizacijah, kjer se je v razprave vključil celotni ali vsaj pretežni del kolektiva. Tudi v tem pa je pojasnilo (ali dokaz, kakor pač vzamemo), da na primer zaostajanje pri izdelavi statutov ni samo posledica nekaterih objektivnih težav, pač pa v dobršni meri tudi slabost sindikalnega dela znotraj delovnih organizacij.
Za zaključek samo še drobna pripomba: zares škoda je, da so v razpravi — čeprav dovolj kritično — obravnavali predvsem problematiko storitvenih dejavnosti; precej manj proizvodnjo,, medtem ko so družbene službe skoraj obšli.
Če bi dejavnost sindikatov ocenjevali samo po razpravi, bi si najbrž ne ustvarili pravilne sodbe.	-mg
še več pritožb delovnih organizacij. Večinoma upravičenih. Pa tudi takih, ki'se pritožujejo samo zato, ker jim nihče ne more dokazati, da so neupravičeni.
Komunalne skupnosti, žal je večina takih, se branijo individualnega obračunavanja. Branijo se ga letos, pa tudi za drugo leto ne kažejo preveč razumevanja zanj. Bolje rečeno, se tega dela branijo zavodi za socialno zavarovanje. Komunalne skupščine zavarovancev kot samoupravni organi pa se na to premalo spoznajo, da bi bolj pritisnili.
»Deset novih uslužbencev bi potrebovali za to,« je bil odgovor na predlog družbenih organov občine Ljubljana-Center, naj bi naslednje leto začeli z individualnim obračunavanjem, koliko v posameznih delovnih organizacijah presegajo normalno povprečje izostankov in ali ga sploh presegajo. Novi uslužbenci, novi izdatki — pa so razprave in predloge »preložili«.
Drugače bi bilo, če bi delovne organizacije prišle pred družbene organe s konkretnimi podatki, ki bi jih dobile iz točne evidence bolniških izostankov. Če bi upravičile svoje zahteve s številkami. Vendar s potrebnimi številkami in ne tako kompliciranimi, kot jih daje na sejah v svojih poročilih Strokovna služba socialnega zavarovanja. Z enostavnimi pokazatelji bi se dalo prepričati skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev, da je s krivičnim pavšalnim predpisovanjem dodatnega prispevka zavrta stimulacija za boljše gospodarjenje.
Tako so naredili v kranjski komunalni skupnosti že letos v drugem polletju. In menda je to edina skupnost, ki predpisuje dodatni prispevek individualno in ga individualno tudi obračunava. Povprečje predpisanega dodatnega prispevka se je tako zmanjšalo od 4°>na 3,5 "/n-. Vendar le povprečje, ker sedaj plačujejo več .tiste delovne Organizacije,- ki- imajo ;tudi-v .resnici več bolniških izostankov.
Evidenca v kranjski komunalni skupnosti je na tekočem in točna. Zato mora plačevati tudi dodatni prispevek delovna organizacija, ki je poprej veliko godrnjala. Predlog, naj se jim dodatni prispevek ukine, so utemeljili takole: Podjetje je trikrat prizadeto — zaradi bolniškega staleža nastaja izpad v proizvodnji in s tem se zmanjša dohodek podjetja, podjetje mora plačevati vsem obolelim nadomestila (skoraj vsi bolezenski izostanki so do trideset dni), če jih je več tudi preko dela prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga dobi od komunalne skupnosti. In končno mora zavodu še plačevati dopolnilni prispevek.
Predlog so utemeljili s svojega zornega kota, kar tako »na oko«. Komunalna skupščina socialnega zavarovanja pa jim je, zahvaljujoč se točnim podatkom zavoda, le predpisala dodatni prispevek. Tokrat brez slepo-mišljenj, na podlagi konkretnih podatkov in izračunov — prav zanje.	NENA LUZAR
JI!lllllillllllllllllllllll||||||||l|||||||||||||||||||il|||||||||lllll|||||||]|l|||lllllllll|ll|li|l|]IW
Številke so dejstva
niso pa tudi življenje
(Nadaljevanje, s I. strani) mirno rečemo, da so najmanj-netočne, saj nas s svojimi zaključki zavajajo v povsem napačne sklepe in tudi dejanja. Čemu na primer te službe govorijo o 30-odstotnem povečanju celotnega dohodka v letošnjem polletju, če pa je ta rezultat gospodarjenja za polovico manjši, če ga korigiramo s posledicami lanskega prehoda s fakturirane na plačano realizacijo?! Zakaj govorimo o nenai vadno velikem zmanjšanju Sredstev, s katerimi razpolaga podjetje, ne povemo pa tega, da se je povečala amortizacija, da so večji stroški investicijskega vzdrževanja in obresti za osnovna sredstva, če so se sredstva, s katerimi razpolaga podjetje, prav zaradi tega občutno zmanjšala. Pa ne samo zaradi tega. Potem pa poslabšanja gospodarskih uspehov ne smemo v celoti naprtiti delovnim organizacijam niti jim ne smemo očitati višanja osebnih dohodkov, če pa so ti vsaj približno usklajeni s storilnostjo, torej z delom, ki ga opravljajo. -
Prav gotovo je res, da podjetja, ki imajo zadnje čase manj sredstev za lastno uporabo, manj skladov, pa Iste obveznosti do proizvodnje, katere stroški se zaradi zviševanja cen surovinam, transportnim uslugam itd. povečujejo, jemljejo več kreditov predvsem za stalna obratna sredstva in so tako v vse večji odvisnosti od bank, da teže skrbijo za razširjeno reprodukcijo, toda resnica je tudi to, da delovni kolektivi vedno bolj skrbno gospodarijo. Prav zaradi tega, ker jim ni vseeno, kako bodo obrnili ustvarjeni dinar, pa tudi zahtevajo korekture zastarelih predpisov, kot so predpisi o amortizaciji, izrednem prispevku od dohodka, o knjigovodstvu in drugem. Prav tako upravičeno predlagajo spremembe v poslovanju bank, družbene kontrole in sploh vse evidenčne službe, v deviznem režimu in v vsem, kar je zaradi prevelike togosti in zastarelosti gospodarjenju v škodo. Seveda je vrsta problemov, podobnih naštetim, še daljša, vendar o vseh ni treba naenkrat govoriti, saj vemo, da vsega, naenkrat ne moremo rešiti. Prav zaradi tega ker vemo, da zahteva prehod na gospodarjenje po zakonih ekonomike še veliko časa in potrpežljivosti, pa ne smemo delati preuranjenih zaključkov in se zaletavati v trenutne negativne pojave, katerih ne moremo odpraviti drugače kot s sistematično krepitvijo delitve dohodka, decentralizacijo upravljanja, ekonomskih enot in drugih oblik gospodarjenja, katerih se poslužujemo, da bi zagotovili rast proizvodnje in proizvodnosti.
Prav tako kot ne smemo prenagljeno reagirati na negativne pojave, če jih poprej temeljito ne proučimo, da bi se prepričali ali so res negativni, ne smemo dati prevelikega duška veselju, če slišimo za kakšen dober rezultat gospodarjenja, kot je na-primer letošnji porast proizvodnje za tretjino nad predvidevanjem — torej za 13,3 odstotka. Čeprav se nam zazdi ta uspeh še večji, ko vemo, da se je število zaposlenih povečalo samo za 3 odstotke, kar je omogočilo povečanje osebnih dohodkov zaradi povečanja storilnosti, pa bodimo kritični in se vprašajmo ali je to povečanje proizvodnje posledica večanja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti ali pa zgolj novih naložb v industrijo. Iz izkušenj lahko trdimo, da je
investicijskih vlaganj še vedno preveč in da gredo pri tem lepe vsote za zgradbe in ne za opremo in stroje.
Če pa smo kritični do uspehov, pa bodimo kritični tudi do slabosti. Iz podatkov statistik in družbene evidence vemo, da so se lani poslovne zgube povečale celo za skoraj dvakrat. Vsakdo, ki bi prebiral samo številke o lanskem oziroma letošnjem gospodarjenju, bi dejal, da ta evidentirana zguba samo še podkrepljuje številke o slabih rezultatih gospodarjenja, ki se najbolj izražajo v manjšanju dohodka. Potemtakem so poslovne zgube samo nujna posledica slabega gospodarjenja! Toda to je samo tako dolgo res, dokler ne vemo, da so šele po uvedbi novega sistema gospodarjenja evidentirane tiste zgube, ki so bile dolga leta skrite v nekurantnih ali drugače prečenj evanih zalogah, tudi v samo knjižno prikazanih zalogah, ki jih dejansko ni bilo toliko, v predimenzioniranih a neizkori-ščanih kapacitetah, v napačno usmerjenih rekonstrukcijah in podobnih oblikah nerentabilnega gospodarjenja.
Če gledamo na gospodarjenje g takšnega gledišča, potem so tudi te izgube, čeprav se zdi trditev smešna — rezultat izboljšanega gospodarjenja. Vsaj v svojem bistvu. To bomo bolj razumeli, če vemo da so letos nekatere gospodarske organizacije prvič izkazale aktivo. Še več pa nam povedo primeri tistih gospodarskih organizacij, ki so že bile nerentabilne ali na robu likvidnosti, pa so se z združevanji, integracijo in kooperacijo spremenile v zelo aktivne delovne organizacije. Na ta način so se namreč lahko preusmerile v drugo boljšo proizvodnjo in modernizirale, kar jim prej kot samostojnim ni bilo mogoče bodisi zaradi pomanjkanja sredstev, premajhne kreditne sposobnosti ali zato, ker niso imele sposobnih strokovnjakov.
Ko vse to vemo, nam samo še preostane vprašanje ali je storilnost delovnih organizacij res realno plačana? Posebno v primerih tistih delovnih organizacij, ki že dosegajo evropske delovne učinke, še bolj pa tistih, ki te učinke že tudi presegajo in se bližajo svetovnim merilom storilnosti. Res je sicer, da so nekatere delovne organizacije čezmerno poviševale osebne dohodke, toda zato so druge preveč zaostajale in to je teže kot prvo. Kaj je v sedanjem obdobju razvoja gospodarjenja in gospodarstva bolj koristno: ali večanje skladov na račun osebnih dohodkov ali obratna ; Večanje akumulativnosti sicer zagotavlja i razširjeno reprodukcijo i investiranje v proizvodnjo, toda iz izkušenj vemo, da težnje za večanjem proizvodnih zmogljivosti nikdar niso bile skladne s težnjami za večje izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti, izboljševanje organizacije dela in uvajanje nove tehnologije, kar vse vsebuje sedanje prizadevanje uvajanja skrajšanega delavnika. Ali ne bodo zagotovili prav primerni osebni dohodki tudi primerno večje prizadevanje v gospodarjenju? Prav gotovo je to uspešnejša pot do večje akumulativnosti podjetij, kot pa jo moremo zagotoviti s kakršnimkoli moralnim ali celo administrativnim pritiskom v prid večanja aku-mnlntivnosti na račun standarda delavcev.
VIKTOR ŠIREC
iiHluiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiluinnilimmiiimiimiiiiniiniiniiiRmniiiuiiiiiiiiiiluiimniiiinmnniiiminniiiinmtmntiiitAiiimiiminislimntHauinutiiinniiiiiiiluni


g	— Prijateljček, brez barantanja, pri meni so cene ekonomske — ti po pridi, kadar boš
dobil ekonomsko plačo!
Karikatura: D. SAVIČ
OBCNT ZBOR OBSS LJUBLJANA-MOSTE-POLJE o PRIHODNJIH NALOGAH:
Preko statutov v ekonomske in družbene premike
Kdo preprečuje decentralizacijo skladov
Pričakovana ugotovitev: zaostanek pri oblikovanju statutov ® Ekonomske in družbene rešitve pogosto niso zasnovane na temeljitih analizah dosedanjih odnosov in rešitev • Sindikati zavračajo tezo o nezanimanju proizvajalcev
Predstavniki 14 delovnih organizacij so poudarili na nedavnem" posvetovanju v Sremski Mitroviči, da je le malo podjetij, v katerih formirajo delovne enote
Sindikati v ljubljanski občini Moste-Polje so na zadnjem občnem zboru posvetili tako rekoč celotno razpravo statutom delovnih organizacij. Številke o tem, koliko statutov je v razpravi, v katerih kolektivih oblikujejo šele teze, koliko delovnih organizacij je šele zdaj začelo razmišljati o pripravi statuta ali Pa celo .še vedno odlašajo in zavlačujejo s pripravami, so Ostale v predelih statutarne komisije. Sicer pa se bržčas tako ali tako ne bi bistveno razlikovale od ugotovitev meščanskih sindikatov: nekje naprej drugje spet nazaj — v splošnem pa smo pri oblikovanju statutov v temeljitem zaostanku.
Govoriti o tem, česar ni, je nesmiselno. Tako bi se lahko samo vprašali, zakaj tolikšen zaostanek v pripravah statutov delovnih organizacij. V odgovoru na tako zastavljeno vprašanje pa so bili meščanski sindikati precej lakonski: vzroki so taki, kot povsod drugod, bolj subjektivni kot objektivni in čeprav bi nas radi v marsikateri delovni organizaciji prepričali Prav o nasprotnem. In k temu še pripomba, ki pa jo lahko razumemo kot sklep: ni časa za odlašanje, subjektivni ali objektivni vzroki — statute moramo začeti intenzivneje oblikovati.
Sodeč po ugotovitvah, pripombah in ocenah meščanskih sindikatov o dosedanji statutarni razpravi — kolikor je je že pač bilo — tudi zanjo ne velja dosledno uporabljati oznake »pozitivna«. Mnenje sindikatov je v tem primeru skorajda hasprotno. Čeprav z nekaterimi izjemami, pa bi iz dosedanjih razprav vendarle lahko posplošili nekaj osnovnih pomanjkljivosti.
Tako je bila kritika meščanskih-sindikatov usmerjena pravzaprav že na samo izhodišče, ki $e ga je oprijela večina delovnih Organizacij pri oblikovanju statutov. Statutarne komisije pogosto sploh niso zasnovale svo-iega dela ha temeljitih analizah hotranjih ekonomskih in družbenih odnosov, dosedanje orga-hizacije dela, dosedanjih rezultatov gospodarjenja, temeljiti Presoji dosedanje razvojne stopnje proizvajalnih sil in sredstev. Namesto tega so se zadovoljile samo z revizijo dosedanjih internih pravnih norm, jih kvečjemu še zunanje formalno uskladile z določili nove ustave ter v neposrednih ekonomskih in družbenih rešitvah uzakonjevale status quo. Ali, kot je nekdo v razpravi pikro pripomnil: ali Pa ne bomo dosegli s takimi statuti samo to, kar smo z dosedanjimi akti naše interne zakonodaje, ko smo ugotavljali, da jih najpogosteje jemljejo v I°ke snažilke — tedaj ko bri-Seio prah z njihovih platnic?
. Statut bi moral biti po svo-Jem globljem bistvu pravzaprav svoboden družbeni dogovor vseh proizvajalcev delovne organizacije o sedanjem in perspektivnem razvoju notranjih ekonomskih in družbenih odnosov. Toda ob tem se je izoblikovalo v številnih delovnih organizacijah nekako »modno« spoznanje, češ, »ni zanimanja Ded proizvajalci za statut«, njihove pripombe se zamujajo sa-?Po ob »nepomembnih pro-
blemčkih«.
, Moščanski sindikati pa so tokrat nekoliko drugače ocenjevali ta »ni za nimanja med prodajalci«. Če ni zanimanja, po-lem ga bržčas mi sami nismo J'.1 ali vzbuditi. Nismo znali bodisi zato, ker smo že samo razpravo pripravili kot golo formalnost, bodisi zato, ker smo ®ri iskanju rešitev pozabljali na /Jjalizo - dosedanjih notranjih donosov, ker jih nismo pred Proizvajalci dokumentirali v $ej njihovi notranji vzročni in Posledični odvisnosti. Ali kot je pžprava z enim izmed praktič-/lh primerov utemeljila to trdi-6V: proizvajalci v ekonomskih > P°tah pogosto šele tedaj, ko izpuhnejo protislovja v vsej svo-ostrini, lahko spoznajo, kaj Pravzaprav izglasovali. Tako Odi v enem izmed podjetij, ko direktor hotel uveljaviti svo-p? Pravico in zamenjati vodjo $konomske enote, pri čemer pa D mu proizvajalci nasprotovali
7Hr, jinl 1 lolrrt vs vi rini n Acf nnc
fla
zavračali tako pristojnost, češ Posega v njihove samouprav-
ne pravice. V tem sporu so se sicer zavzemali za naprednejše rešitve, hkrati pa so motali sami sebi priznati, da v statutarni razpravi ni nihče oporekal te pravice direktorju in da*so jo iz starih pravil enostavno prepisali v svoj statut.
Dosedanje statutarne razprave pa tudi potrjujejo, da se samoupravljanje v poslednjem obdobju poglablja in razvija nekoliko počasneje — v nekaterih delovnih organizacijah bi lahko govorili celo o stagnaciji — kot bi morda hoteli. In tudi v tem primeru v delovnih organizacijah pogosto iščejo sami sebi pojasnila v tem, da pri neposrednih proizvajalcih še ni razvit interes za samostojno gospodarjenje in upravljanje. Prav tej tezi in takemu samoprepri-čevanju pa je veljal naslednji pomislek meščanskih sindikatov.
Primer je vzet iz obdobja, ko sta se združevali dve delovni organizaciji in ko so izbruhnila nekatera notranja nesoglasja, pri čemer pa je eden izmed proizvajalcev takole reagiral:	»Mi
smo uvedli delavsko samoupravljanje en dan pred vašim obratom in ne dovolimo, da bi nam odvzeli samoupravljanje!« Takih in podobnih pa bi lahko' našteli še veliko. Toda že ta zadostuje, da lahko podvomimo v tezo o »nezainteresiranosti proizvajalcev za upravljanje«.
Ne gre torej toliko za »zainteresiranost in nezainteresira-
nost« proizvajalcev za gospodarjenje in upravljanje, kot za nekatere zaviralne momente v nadaljnjem razvoju samoupravljanja. In namesto da se sprijaznimo z ugotavljanjem te »nezainteresiranosti«, bi morali svoja prizadevanja usmeriti v razreševanje pra\ teh zaviralnih momentov. Lc-ti pa so lahko v svoji konkretni pojavni obliki kaj različni. Od tega, da preveč skromna materialna osnova omejuje samoupravne organe posameznih delovnih organizacij le na razporejanje sredstev za enostavno reprodukcijo, do na primer lastnega nezaupanja v samoupravljanje, ki se razkriva zdaj kot uveljavljanje dveh linij v procesu gospodarjenja in odločanja, zdaj kot zavestne kršitve pristojnosti samoupravnih organov...
In da gre v resnici predvsem za te zaviralne momente, dokazujejo moščanski sindikati s tem, da so bile v številnih delovnih organizacijah osnovane v minulem obdobju delovne enote, da so imele, kot so to v kolektivih tudi razglašali, svoje samoupravne pravice in pristojnosti, medtem ko so zdaj pogosto v osnutkih ali pa celo v statutih — »vse pravice pridržane«.
Tako je teza o nezainteresiranosti proizvajalcev za gospodarjenje in upravljanje v delovnih enotah dobila na občnem zboru meščanskih sindikatov
svojo antitezo. V kolikor pa bi v resnici lahko govorili o nezainteresiranosti, potem si je treba po mnenju sindikatov tudi priznati, da ima le-ta svoje globlje korenine, da ie materialno pogojena. Pogojena z nerazvitimi sistemi lormiranja in delitve dohodka. Kako naj pomeni delovna enota organizirano skupnost proizvajalcev z enakimi interesi, ko pa v mnogih delovnih organizacijah sploh niso razčistili najosnovnejšega vprašanja, to je zajemanja stroškov? Kako naj se razvije ta interes, ko pa v notranjem poslovanju in gospodarjenju niso dosledno uveljavljeni ekonomski odnosi? Kako naj se ta interes razvije, če smo ji priznali samo nekatere družbene pristojnosti, materialnih pa ne? Kako povečati osebni interes proizvajalcev, ko pa lahko ugotavljamo, da je 80 % delovnih organizacij »preobleklo« stare tarifne postavke v točkovni sistem, pri čemer pa je edini element povečevanja ali zniževanja osebnih dohodkov individualni preseg norme?
To pa hkrati tudi pomeni, da v kolikor sploh lahko govorimo o nezainteresiranosti proizvajalcev za gospodarjenje in upravljanje, da smo to povzročili predvsem mi sami. S celo kopico zaviralnih momentov. S statuti pa naj bi jih razreševali in ne uzakonjali, poudarjajo moščanski sindikati.
BOJAN SAMARIN
KAJ VSE JE NOTRANJA REZERVA - TUDI ODMOR?
Navade nas speljujejo na stranpota
V teku let smo se navadili na akcije: sprejmemo nalogo in jo skušamo čim prej opraviti. V taki vnemi hote ali nehote iščemo najlažjih izhodov. Naglica pa nas vodi na stranpota. Ko se tega zavemb, je navadno škoda že storjena. Ta navada je zdaj zavedla že marsikoga v delovnih organizacijah v pripravah na skrajšan delovni čas. V takih primerih iščejo tisti skriti čas, ki ga bodo skrajšali. Toda skrajšanje delavnika se vendarle ne sestoji iz časovnih rezerv! Delovni čas bomo lahko uvedli le z uvajanjem sodobnih tehnoloških in drugih procesov, ki časovne rezerve že s svojo vsebino odpravljajo.
O tem pa marsikje ne razmišljajo.
Razprava o skrajševanju delavnika nas je torej ponekod vzpodbudila k enostranskemu razmišljanju o — času. Nemara se tega povsod res ne zavedamo dovolj, vendar nas prav to veg ali manj — kakor pač kje — zavaja v napačno usmerjanje priprav za prehod na skrajšan delovni čas. Prav tako smo morali kje napačno razumeti formulacijo: dvainštirideset urni delovni teden. Prene-katera delovna organizacija je iz tega povzela, da gre samo za skrajšan delavnik v tednu — za prost dan ali, kot ponekod pravijo, angleško soboto. Zdi se jim torej, da bodo zgrešili, če se bodo odločili za dnevno skrajšanje delavnika ali za mesečno skrajšanje delovnega časa. V podjetjih kjer pa ni možno niti eno ali drugo, pa tarnajo, da sploh ne bodo mogli uvesti skrajšanega delovnika in da bodo torej diskriminirani. Le redki že vedo, da je možno skrajšanje delavnika tudi letno. Tak letni obračun delovnih dni bo veljal zlasti za kmetijsko in gradbeništvo in seveda tudi za vsa ostala podjetja izrazito sezonske proizvodnje.
Toda to, kar v osnovi najbolj moti, je časovni obračun skrajšanja delavnika. Težava je pač v tem, da v mnogih delovnih organizacijah iščejo predvsem časovne rezerve — izgube časa ob prihodu na delo, z dela, pred in po odmoru, med delom in podobno. Ponekod gredo še dalje in vključujejo v take »časovne rezerve« tudi zakonit polurni odmor med delom. Tak način skrajševanja delavnika pa je enostranski, najmanj zahteven in je minimum vsega, kar pričakujemo od skrajšanja delovnega časa. To je v bistvu odstopanje, od načel, ki smo jih usvojili že Zdavnaj z borbo za skrajševanje delovnega časa. Vedno smo namreč zahtevali neokrnjen prost čas za delavce, kajti delo-
dajalci so vselej poskušali skrajševati delavnik s skrajševanjem odmora. Mi pa tokrat ne maramo in ne smemo na eni strani delavcem jemati, kar jim na drugi strani dajemo.
Nivo proizvodnje je seveda najlaže ohranjati s skrajševanjem oziroma ukinitvijo odmora med delom. Na ta način z mnogo manj naporov dosežemo iste rezultate gospodarjenja kot prej. Ce na primer ukinemo odmor med delom smo pridobili v enem dnevu pol ure in v enem tednu tri ure. Dnevni delovni čas se avtomatično skrajša na sedem in pol ur, tedenski pa na petinštirideseturni delavnik. V podjetjih, kjer so že uvedli petinštirideseturni delavnik, pa takoj pristanejo na dvainštiri-deseturnem delavniku. To bi bila torej najbolj enostavna rešitev, hkrati pa seveda tudi naj-slabša. Izhodišče za skrajšanje delavnika je skrajšanje dejanskega delovnega časa, torej od 7,5 delovnih ur na 6,5 delovnih ur.
Tako izgleda zadeva računsko. Praktično pa je težja. Večina delovnih organizacij se odloča za proste dneve v tednu ali mesecu in seveda tudi letu. V vseh teh gospodarskih organizacijah bodo torej povečali delovni dan povprečno na 8,5 ur, ker sicer ne bodo mogli uvesti prostega dneva v tednu, tri proste dni v mesecu ali kakor se bodo pač odločili. V nekaterih panogah gospodarstva bodo ohranili celo deseturni 'delovni dan, da bi zagotovili proizvodnjo, zlasti v sezoni. Skrajšanje ali odpravljanje" odmora med delom bi, v teh primerih, zelo slabo vplivalo na stabilnost proizvodnih rezultatov. Bolje in koristneje bo torej razmišljati o daljšem odmoru v daljšem delovnem dnevu.
Kjer so že skrajšali odmor med delom na polovico, torej na
četrt ure dnevno, ne trdijo tega, da je to stalen ukrep. Bolj prepričujejo kot dokazujejo, da so bili v ta »začasni ukrep« prisiljeni zato, ker so bili odmori med delom vedno za četrt ure daljši, kot je bilo dovoljeno. Če pa so iz tega razloga skrajšali odmor, so povsem ohranili stare navade, proti katerim se tudi s skrajševanjem delavnika najbolj borimo. Dovoljen je namreč četrturni odmor, v praksi pa je to polurni odmor! Ali takšna miselnost ne bo morda privedla v podjetjih, kjer bodo letno obračunavali sedemurni delavnik, do tega, da bodo računsko sicer skrajšali delavnik, kljub temu pa v vsem letu delali tako kot doslej?
Podobno kot z odmorom med delom je tudi s tedenskim odmorom, ki je ; sedaj nedelja. Marsikje so se že odločili ali pa se odločajo za uvedbo sedmih delovnih dni v tednu. Le na ta način si namreč lahko zagotovijo nemoteno proizvodnjo. Toda vprašanje je ali bodo tedenski odmor, ki bo poslej katerikoli drug dan v tednu, prav tako spoštovali, kot so ga doslej na tradicionalni dan tedenskega odmora, ki je bil doslej nedelja? Ali ne bodo tedaj delavce vznemirjali s tako ali drugače »utemeljeno« nujnostjo dela, z več ali manj nadur in jim tako razbijali tedenski odmor?
Razmišljanje zgolj o času v pripravah na prehod na skrajšan delavnik je bilo nemara vzpodbujeno tudi s časovnim izračunom količine izgub, ki jih prinaša skrajšan delavnik. Tistih 14 odstotkov minimalnega povečanja proizvodnosti je preveč »oprijemna« točka za start v skrajšan delavnik. Proizvodna merila so z gledišča ekonomičnosti povsem drugačna in zelo različna, zlasti če jih jemljemo vrednostno. Ponekod bodo z majhnim povečanjem količin proizvodnje dosegli visoke finančne vrednosti, drugod bo zopet obratno. Prav tako je tu-d iz vidika tehničnih zmogljivosti. Nekatera podjetja komaj da še lahko izboljšujejo tehnologijo, drugod so v tem smislu še ogromne možnosti. Pri tem pa so časovne rezerve, disciplina in podobne možnosti za skrajšanje delavnika povsem drugotnega pomena, kajti sodobni tehnološki in drugi procesi te rezerve že s svojo vsebino odpravljajo in ne dovoljujejo.
.VIKTOR SIREC
čisti dohodek
V	kemijsko-farmacevtski industriji »Galenika« (Zemun) se je pred kratkim zgodilo tole: šef ene izmed ekonomskih enot je odklonil nadaljnjo proizvodnjo nekaterih zdravil, ker je bilo v skladiščih dovolj neprodanih zalog
To malo neposlušnost voditelja ekonomske enote so v podjetju takoj razumeli: ljudem ni več vseeno, ali samo proizvajajo ali ne. mislijo tudi na prodajo svojih proizvodov. Izdelek, ki ne potuje na trg, marveč ga zadržujejo v skladiščih, ni blago, ker ne zagotavlja dohodka — ne glede na to, kako so urejeni odnosi med podjetjem in ekonomsko enoto.
Delavcem pa tudi ni več vseeno, koliko bo stal njihov proizvod. V kraljevski tovarni »14 oktobar« so se izkazali v orodjarni zaposleni delavci kot zelo dobri gospodarji, brž ko se je uveljavila določba, naj ekonomske enote poslujejo med seboj na temelju pogodbe, po kateri — kjer je to mogoče — druga drugi prodajajo proizvode. Ti delavci so v tovarniškem skladišču škarta zelo poceni kupili staro železo, ki so ga spretno izkoristili pri izdelavi orodja več vrst. »Zaslužek«, ki so ga ustvarili s tem, so seveda spravili ljudje iz orodjarne,
V	praksi je čedalje več takšnih primerov iznajdljivosti neposrednih proizvajalcev. Zasluga za to gre ekonomskim enotam ter pravici delavcev do neposrednega odločanja in do tega, da jih je treba pred dokončnim sklepom vprašati za mnenje. V sremskomitroviškem podjetju »Mitros« na primer se je lani po zaslugi ekonomskih enot povečala proizvodnja za 30, proizvodnost pa za 28 odstotkov
EKONOMSKE ENOTE IN SKLADI
Ekonomske enote zdaj niso več težnja in želja, marveč obstajajo v skoraj vseh podjetjih. Znano je, da vprašanje, ali ekonomske enote so ali jih ni, niti ni več tako aktualno. Za odnose v delovnih organizacijah je mnogo važnejše naslednje vprašanje: Ali so ekonomske enote postale tisto, kar bi morale biti, in če niso, zakaj ne?
To vprašanje je zanimalo tudi center za delavsko samoupravljanje pri Republiškem svetu ZSJ za Srbijo. Z namenom, da bi dobil odgovor, je center skupno z okrajnim sindikalnim svetom v Sremski Mitroviči priredil pred kratkim posvetovanje predstavnikov 14 delovnih organizacij v sremskomitroviškem okraju. Povabili so tudi predstavnike »od zunaj« — iz zemunske »Galenike«, kraljevskega »14 oktobra« iz »Zorke« iz Šabca. Med enodnevno izmenjavo izkušenj so udeleženci tega posvetovanja potrdili prepričanje, da so ekonomske enote sicer ustanovili v vseh kolektivih, vendar je njihov položaj zelo različen, samoupravna praksa raznovrstna, poti, ki jih ubirajo, pa odvisne od cele vrste činiteljev.
Formiranje čistega dohodka v ekonomskih enotah in delitev osebnih dohodkov v njih sta obvezni temi razgovorov o neposrednem odločanju proizvajalcev. Kaj so povedali o tem na posvetovanju v Sremski Mitroviči?
Med osmimi sremskomitrovi-škimi podjetji formirajo čisti dohodek samo ekonomske enote v tovarni obutve v Indjiji. Centraliziranost skladov po navadi utemeljujejo s potrebami podjetja glede na nadaljnji razvoj. Tako je tudi v drugih tovarnah. »Galenika« na primer potrebuje za graditev obratov 7.5 milijarde dinarjev, zato so sklenili sklade centralizirati, čeprav — tako pravijo —- se zavedajo, da je bistvo samoupravljanja v razpolaganju s sredstvi.
Kaj je torej s sredstvi sklada za skupno porabo, s poslovnim skladom in z drugimi? Kako še
bo razvijala ekonomska enota — se je glasilo vprašanje nekaterih — če nima materialne osnove? Izgovor, češ da je treba sredstva centralizirati zaradi nadaljnjega razvoja podjetja, ni dovolj prepričljiv, so govorili tisti, ki so bolj kritično gledali na takšno ureditev. O perspektivi tovarne se ne odloča samo v njej, so dodajali in s tem pokazali zagovornikom centralizacije skladov, da se ne strinjajo z njimi.
Pristaši centralizacije skladov pa so postregli še z drugim odgovorom. Banka jih ovira — so trdili — da bi ekonomskim enotam pustili sklade v prosto razpolaganje, banka namreč priznava samo sklepe delavskega sveta, ne pa tudi zborov delavcev — takšni so predpisi.
Vse kaže, da so s predpisi težave, očitna pa je tudi težnja vodstev, da bi skupna sredstva ostala v skupni blagajni. V podjetju »Zorka« so ravnali drugače: ekonomske enote so dobile pravico do samostojnega odločanja o porabi dela sklada za skupno potrošnjo ter poslovnega sklada in amortizacije; to je dalo — tako so poudarili ljudje iz tega kolektiva — zelo dobre rezultate. Vsi pa niso ravnali tako kot »Zorka« in to je eden izmed kamnov, ob katere se spotikajo ekonomske enote na svoji poti.
EVIDENCA ŠE VEDNO V ZAMUDI
Čeprav imajo ekonomske enote različne pravice do razpolaganja s skladi, se v vseh podjetjih delijo osebni dohodki v delovnih enotah. V ta namen so izdelali tudi pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Odgovor na vprašanje, ali je ta delitev tudi dobra, pa ni vedno pritrdilen. V lesnem kombinatu Sremska Mitroviča na primer odkrito povedo, da delitev ni dobra. Poslovni pogoji ekonomskih enot so bili različni, zato tudi rezultati niso enaki. Tam niso našli pravih meril za delo, zato so tudi opustili delitev na tej osnovi.
Izenačevanje gospodarskih pogojev je sploh aktualna tema v mnogih kolektivih. Razlike v položaju ekonomskih enot so pogoste, delavci jih čutijo »na lastni koži« in zahtevajo ustrezne ukrepe. Vodstva podjetij, zlasti še njihove strokovnp službe se pogosto izgovarjajo na ob«-jektivne težave pri gospodarjenju, opozarjajo na neurejen problem gospodarskih pogojev, med panogami, namesto da bi v domači hiši kaj storile za izenačevanje pogojev.
Strokovnim službam je mogoče očitati marsikaj tudi zaradi neažurnosti pri evidenci in obračunu. V »Poljostroju« na primer obračunavajo vsak mesec, zato je delo ekonomskih enot dokaj uspešno. Toda takšnih primerov je malo. Namesto '-tega delajo po starem — rezultate seštevajo in pregledujejo polletno ali enkrat na leto. Znano pa je: če ni učinkovite evidence in obračuna, tudi ekonomske enote v teh kolektivih niso napredovale v minulih dveh letih. Napredek je nesporen, vendar pa — po splošnem mnenju — ni zadovoljiv. Med razpravo je dejal eden izmed udeležencev posvetovanja, da bi bilo pretirano zahtevati od kolektivov, da bi morale njihove ekonomske enote po tako kratkem času delovati brezhibno, zlasti še, če upoštevamo, koliko novega prinašajo v življenje podjetij. S takšnim mnenjem bi se strinjali, vendar ne v celoti; nadaljnji razvoj kolektivov je v marsičem odvisen od uveljavitve ekonomskih enot in od neposrednega odločanja delavcev v njih. To pa praktično pomeni: prej ko se bodo ekonomske enote postavile na lastne noge, hitreje se bo razvijalo tudi podjetje.
Tudi to misel je bilo slišati na posvetovanju.
DJ. VITEZ
Illlllllll!ll!!ll!llllllllll!llllllll*!!!llllllimill*
KALE! DOS KOK
m
g
Diskreten nasvet
Imate kakšnega sorodnika ali znanca, ki bi se ga radi na hitro znebili? Mislim za zmeraj. In tako, da ne bi padla na vas senčica suma.
Potem mu nemudoma svetujte, naj se zaposli v ljubljanski Avtomontaži. Vseeno, ali v proizvodnem obratu ali v pisarni. Namen bo dosežen v obeh primerih.
Smrt se namreč tako rekoč že sprehaja po tej tovarni. Ni še dolgo tega, ko je za šalo mahnila s koso. Pravzaprav ni uporabljala kose, ampak veliko modernejše in učinkovitejše sredstvo: acetilenski razvijalec. Šala pa je bila zelo neokusna: Z majčkeno eksplozijo je pognala delavcem tak strah v kosti, da so jo panično ucvrli proti izhodom, in si je eden pri tem celo prerezal kite na nogi.
Ko se bo pošteno razjezila, bo pognala v zrak vse živo in mrtvo. Zraven, seveda, tudi vašega osovraženega sorodnika. Z nitro lakom.
Teren si je že pripravila oziroma so ji ga pripravili kdo ve kateri strokovnjaki. V tovarni je toliko nitro hlapov, da smrti ne bo potrebno dodajati smodnika, kadar se resno loti dela, Na več koncih proizvodnega obrata
loščijo avtomobile z nitro lakom. V istem prostoru pa tudi varijo. Kdo je tako imenitno organiziral delo, ne bi vedela povedati, če želite dobiti informacije iz najve-rodostojnejšega vira, se pravi, v tovarni, potem pohitite, da ne bo prepozno.
Toliko pa vem, da niti delavci niti vodstvo tovarne nimajo samomorilskih namenov. Pred poldrugim letom, ko je začela tovarna obratovati, so občinski strokovnjaki ob tehničnem prevzemu opozorili, da je treba analizirati sestavine zraka v proizvodni hali. Iz zdravstveno varnostnih razlogov. Vodstvo tovarne je to nalogo zaupalo zavodu, ki se ukvarja s tem delom. Ta pa jo je tako resno vzel, da se je z njo' ukvarjal poldrugo leto. In zdaj je končno ugotovljeno: v zraku je (najbrž že poldrugo leto) toliko nitro hlapov, da... no, naprej pa že tako veste.
Torej: osovraženih zemljanov se lahko hitro znebite.
MODRIHE
Vrag jih pogruntaj, zakaj to počnejo!
Na raznih sestankih povzdigujejo tožeči glas:
»Poglejte naša cestišča. Saj to niso več cestišča, ampak kotanje, ki se kdo ve po kakšni sili še držijo skupaj. In hodniki, ali so to sploh še hodniki, če si v nenehni nevarnosti, da si polomiš noge?«
Da, tako govorijo in potem enako otožno opozarjajo na neurejeno kanalizacijo, vodovod in podobne komunalne naprave, da bi omečili srca tistim, ki delijo občinski denar.
Toda poglejte jih pri delu!
Danes cesto posujejo z gramozom in jo zvaljajo.
|
I

|
|
I
I
1
a
1

Jutri zvaljano cesto prekopljejo zaradi vodovoda. In jo spet zasujejo in zvaljajo.
Pojutrišnjem drugič zvaljano cesto drugič prekopljejo zaradi odvodnega kanala ali jaškov. In jo znova zasujejo in zvaljajo.
Čez tri dni jo tretjič prekopljejo zaradi telefonskega kabla. In jo znova zasujejo in zvaljajo.
Toda, hm, zakaj to počnejo?
Možna sta dva razloga:
1.	bojazen, da jim ne bi zmanjkalo dela, ker je pač občinskih sredstev za komunalne naprave premalo;
2.	nenehno prizadevanje, da bi pristojnim dokazali upravičenost 'svojega lamentiranja nad preskromnimi sredstvi za komunalne zadeve.
Predlagam, da občinske skupščine stvar razčistijo.
H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	Avtomontaža, Ljubljana — Zavod SRS za zdravstveno varnost — MARIOLA KOBAL.
2.	Urejevalci Groharjeve in sosednih ulic v Ljubljani — MARIOLA KOBAL.
siiMiiniiiiiiniimmiinininininiitnnniiiniiiiintiniiiiiinnitiiininmimninHiiiniiiiiiiHiiiiiiiiniminiinmnniininnniinnninfiHnnimnnninoiinnininnRnnnniiinnnRniiiu
STATUT V GLAVI
"lovariša Dragana Ferjana so Imenovali za ■ predsednika komisije za pripravo statuta de-lovne organizacije. Ta čast ga je doletela zato, ker je na vseh sestankih in konferencah govoril o tem, kar vse manjka podjetju v organizaciji, upravljanju, nagrajevanju in še marsičem. Za takšno govoren j e je bil kot šef kadrovsko organizacijskega sektorja tudi kompetenten in zato najbolj primeren za oblikovanje statuta podjetja.
Po tistem, ko so ga imenovali za predsednika statutarne komisije, se je tovariš Dragan razgovoril o tem, kako pomembna zadeva je statut delovne organizacije za ves kolektiv in posebej za slehernega posameznega člana. Po tem, kako goreče je govoril o osnovnem zakonu podjetja, so vsi sodili, da mu je popolnoma jasna oblika kot tudi vsebina tega temeljnega akta. Ko pa so mu to tudi rekli, je pritrdil:
»Da, v glavi imam — cel statut. Samo na papir ga moram še spraviti.«
Potem je tovariš Dragan sklical komisijo, ji naredil predavanje o statutu in dal je vsakemu članu komisije brošuro o statutih. S te seje so odšli tovariši s trdnim prepričanjem, da jim bo na prihodnji seji predsednik že prebral osnutek statuta. Tovariš Dragan pa je naslednje tedne obiskoval posvetovanja o temeljnem aktu podjetjia, konference o ustavi delovne organizacije, seminarje o pripravi statutov in razgovore o statutarni problematiki.
V	pisarni — kot se spodobi predsedniku statutarne komisije— se je redko oglasil. Le tedaj je prišel, ko se je tam sestal s kakšnim članom statutarne komisije drugega podjetja.
V	podjetju so bili z njegovo vnemo močno zadovoljni. Predsednik delavskega sveta je celo stavil, da bo imelo njihovo podjetje prvo statut, in sicer najboljši. Člani komisije so prebirali brošuro o Statutih in čakali na Sklic druge seje. Šele čez veliko tednov so vprašali svojega predsednika, kako daleč je že s statutom.
»V glavi ga imam!« jih je potolažil tovariš Dragan in pomembno pristavil: »Samo še nekaj izhodiščnih podrobnosti moram razčleniti, potem pa ga bom kar zdiktiral.«
Da bi razčlenil »izhodiščne podrobnosti«, se je napotil tovariš Dragan v hribe. Tovarišem svojega podjetja je po-1 jasnil, da potrebuje popoln mir, neomejeno samoto, ki sčisti glavo, da bi lahko pripravil svojo stvaritev do kraja. Tovariši so to njegovo utemeljitev z razumevanjem sprejeli, čeprav niso mogli doumeti, kaj so tiste »izhodiščne podrobnosti«.
Potem so se nekega dne oglasili z občine: kaj je z vašim statutom? Bi ga naposled vendarle že lahko videli? Da, so jim odgovorili iz podjetja, čim ga bomo imeli na papirju. Za sedaj je še vedno v Draganovi glavi. Veste, tudi mi smo radovedni, kakšen naš statut.
Medtem je neka gospoda: ska organizacija že objavil svoj statut v tovarniškem č; sopisu. Predsednik delavskeg
sveta, ki je to opazil, je možato prenesel izgubo stave, vztrajal pa je v prepričanju, da bo njihov statut vendarle najboljši. Saj si tovariš Dragan tako veliko prizadeva. Kljub temu pa ga je vprašal, kako je s statutom.
»Saj pravim, da ga imam v glavi,« se je hudoval Dragan nad tem popolnoma odvečnim vprašanjem. »Tudi napisal bi ga že, če ne bi bila nekatera osnovna pojmovanja sporna.«
Da bi tudi ta »sporna pojmovanja« razčistil, si je vzel tovariš Dragan dopust. Pojasnil je, da jemlje dopust samo zategadelj, ker se želi izogniti __ očitkom, da trati delovni čas' za statut. Prinomnil je še, da njegovega truda itak ne bodo mogli poplačati, če bi to tudi hoteli, kajti nihče v delovni organizaciji še pojma nima, kako naporno, odgovorno in zahtevno je oblikovanje statuta.
Ko se je tovariš Dragan vr-r ;l tudi z dopusta, je objavil: »Tovariši, kot sem vam že večkrat rekel...«
Seveda, statut ima v celoti izdelan — v glavi! Svoji tajnici je naročil, naj to pove vsakomur, kdor bo spraševal za njihov statut. In tajnica je kar naprej telefonirala in odgovarjala radovednežem in nestrpnežem z občine in od drugod, da imajo statut v glavi predsednika statutarne komisije.
To je trajalo tako dolgo, dokler delovni kolektiv ni zahteval od komisije statut svoje delovne organizacije v roku enega tedna. Člani komisije so se — vznemirjeni v tako dolgem in udobnem mirovanju — razjezili. Dragan, so rekli, daj nam statut delovne organizacije iz te tvoje glave ali - pa ga sami vzamemo!
Tovariš Dragan se je stresel, prebledel in omedlel. Nihče ni vedel, kaj se mu je pravzaprav zgodilo. Kurir Peter je rekel, da ga najbrž bolijo členi statuta. Zdaj je ves delovni kolektiv v. silnih skrbeh. Nihče namreč ne ve, kateri zdravnik zdravi bolezni statuta.
Zato ta delovna organizacija še zdaj nima svojega statuta.	VIKTOR SIREC
tanovanjsko naselje No-1 vi bloki je bilo zgraje-no šele pred dobrim k	J letom. Preprosto, ker
pač ob gradnji ni bilo dovolj denarja, so namesto centralne kurjave po stanovanjih, se pravi po sobah, postavili kar manjše krušne peči, ki se z ostalim po sobah res niso kaj dosti ujemale.
Toda, prvi mah je bilo vse dobro. Stanovalci so dobili svoje odločbe, na njih napisane številke, ki so pomenile stanarino in število točk.
Kdo ve, kako bi vse teklo naprej, da se niso predsedniku stanovanjske skupnosti tiste krušne peči zazdele neestetske in da jih ni dal podreti.
Seveda, vse to ne bi bilo nič, samo nekaj sto tisočakov je bilo treba odšteti, toda zidarje in pečarje, ki so prihajali k predsedniku na delo, so videli tudi ostali stanovalci Novih blokov, ki so se zategadelj takoj zbrali in zahtevali:
»Tudi pri nas je potrebno, takoj, nemudoma neestetske
krušne peči zamenjati s kamini, kot pri predsedniku. • •» drugače...«
Za to so dobili v naselju štin milijone kredita. iz stanovanjskega sklada in čez dva meseca so vsi imeli po stanovanjih kamine in bili so na moč srečni.
Pretekel je potlej še mesec, pritisnil je mraz, zima je p*]~ šla in tisti kamini, ki so bil: na oko sicer estetski, so dajal: tako malo toplote, da je večina polnoletnih iz naselja Novi bloki hodila celo na sestanke Socialistične zveze, da se 3e vsaj tam ob treh starih krušnih pečeh, malo ogrela.
Takoj pa, ko je mraz malo pojenjal, so stanovalci Novih blokov ponovno protestirali:
»Hočemo nove peči! Stanovanjski sklad naj jih plača. Da bi zmrzovali v teh novih blokih, saj to vendar nikamor ne vodi.«
Iz občine so dobili odgovor, da naj si takoj nabavijo nove peči na drva in premog in v ta namen jim je bilo dodeljenih 5 milijonov dinarjev.
Predsednik hišnega sveta, ki je prevzel nalogo, da bo peči nabavil, si še ni dobro opral nog po naporni hoji in vozarim ju po deželi, ko je pred njim že stala posebna delegacija stanovalcev, ki je zatrjevala, da tistih peči, ki jih je on nabavil, v stanovanja nočejo, ker bodo kvarile izgled. Pravzaprav pa, saj danes tako nihče več ne uporablja peči, ki bi grele s pomočjo drv in premoga. Kaj pa elektrika, so vprašali. In še dodali, da so sklenili, da hočejo in to takoj — električne grelne peči.
Spet je predsednik hišnega sveta odšel na občino. Najprej je trdo zahteval, potlej pa s
solzami v očeh rotil, naj jim vendar ustrežejo še tokrat. Gotovo zadnjič. Samo še električne peči bi radi. Potlej pa mir!
Odtajali so se na občini kot sveča, odobrili milijone in v naselju Novi bloki so že vstavljali električne peči, take, moderne, bele in lepe, ki so se z ostalim po stanovanjih kaj lepo prilegale.
Minil je mesec, minila sta dva. Prišel je inkasant za elektriko, najprej sam in ker mu stanovalci Novih blokov niso hoteli plačati, je prišel skupaj z miličnikom in oba sta malo manj kot s pištolo v roki silila stanovalce Novih blokov, da so plačali elektriko. Jure Kunter, ki je prej plačeval povprečno 788 dinarjev elektrike, je zdaj plačal 4576 in tako z njim vred tudi ostali. Joj meni, kdo pa to zmore, vas vprašam?
Stanovalci Novih blokov tega seveda niso zmogli, zato so iz protesta iz stanovanj zmetali drage električne peči, sami pa zborovali in zahtevali, naj jim takoj postavijo centralno kurjavo, ker so nekje brali, da je tak način gretja še najcenejši.
Tudi to jim je bilo ustreženo. Pa je bilo tudi to gretje kaj drago, nekaj manj sicer že kot električno, toda če primerjamo z gretjem na drva in premog ..., saj tu ni niti primerjave.
In tako naprej in tako naprej ...
*
Zadnjič sem jih ponovno obiskal. Jurija Kunterja. Prijazno se mi je smehljal, ko mi je odpiral vrata.
»Joj, kakšne lepe krušne peči,« sem rekel, ko sem stopil v sobo.
»Lepe. Lepe,« je tarnal, ko je eno izmed njih kot konja Lisca gradil. »Veš, v sosednji sobi imam šž eno ...,« je rekel, »... in tudi sosedje jih imajo. Nekateri celo več kot jaz...«
Potlej mi je dal prebrati še zapisnik zadnje seje stanovanjske skupnosti Novi bloki, kjer je z velikimi črkami pisalo:
Stanovalci Novih blokov so sklenili, da bodo vsako leto praznovali dan krušnih peči. Ko je dal predsednik stanovanjske skupnosti ta predlog na glasovanje, se je vzdignilo tako huronsko vpitje, da se bog usmili. Predsednik je zato menil, da je predlog izglasovan stoodstotno.	J. G.
lllll
Ogromen naval blaga z morja in s kopnega je razblinil zad- 1 | nje dvome v umestnost samostojne luke na Koprskem. Luški j | delavci dnevno pretovorijo okoli 2000 ton različne robe oziroma J | dvakrat več, kot je predvideno v letnem planu prometa. Zmog- 1 | Ijivosti operativne obale, posebno pa še vedno skromnih skla- gj | dišč, so do kraja izkoriščene. Od 12. julija, ko so izpolnili raz- jg | meroma napet letni plan prometa, delajo tako rekoč za pri- j | hodnje leto.	§
Enako presenetljivo lepi so tudi zaslužki delavcev in usluž- g | bencev. Polletno povprečje osebnih dohodkov se je povzpelo na jg |	44.000 dinarjev. Delavci, ki na železniški postaji v Kozini pre- 1
| tovarjajo blago, dobe na izplačilni dan po 80.000 do 100.000 fg | dinarjev, kakor v drugih podjetjih najboljši inženirji.
Toda, če vprašate luške delavce, kako živijo, malodušno od- J vrnejo: »Prekleto klavrno.« In to je res. Zato je luka prišla na i 1 slab glas, vendar ne samo po svoji krivdi.
P	i
il'ill!lllil!ll|i|||||l|lllll![||!l!lllllll!(ll]|]||||l!l!!lllllllll!lllllllll!!lllllll!llll!jill!llllllllllllllllll||llllllli!llllllllllillllll!llillll!l!lll!llllillllllllll!l!llllllllilllllllllll!!lll!!llllllllll
Papirnato zveni, če rečem: dinar je Miko, toda ni vse. Luški delavci iz 5opra pa bi mi brez premisleka prikimali. Po lastnih trdih izkušnjah.
Tisti, ki na železniški postaji v Ko-fitii pretovarjajo blago, namenjeno v uko ali iz luke na kopno, zaslužijo Mesečno več kot inženirji in univerzi-atni profesorji: od osemdeset do sto “soč dinarjev.
Živijo pa slabo.
. Dvaintrideset delavcev spi v baraki, j? meri okoli 30 kvadratnih metrov. ?aj drugega tam tako ne morejo pojiti, saj bi še za ležišča zmanjkalo ®rostora, če jih ne bi postavili drugega Vfh drugega. Kadar kdo piše domov, ?ede na pograd in si položi kovček na j°lena. Umivalnice in stranišča ni. "biivajo se pri pipi na železniški podaji. Z mrzlo vodo, seveda. In na pro-Ce jih zebe ali če se želijo pobiti, sunejo v skladišču Odpada obeljeno avtomobilsko gumo, ki gori e dve uri. Nekateri čepe uživajo bla-®°dejno toploto, drugi polegajo na pa-n atih vrečah ali na suknjičih, vsi se vsake toliko časa obrnejo, kajti ,.°reča guma jih greje samo od ene
strani.
.. Hranijo se v edini kozinski restavra-?ji, ki svoj monopol krepko izkorišča udi pri abonentih.
Priznajte, da to ni življenje, ampak larbo zasilna improvizacija življenja.
so delavci še tako skromni, ne mo-i,eio biti zadovoljni. Kljub debelim Anicam.
h Delajo pa povprečno po dvanajst ur dan...
.Delavci, ki so zaposleni v luških '“iektih, so bili do nedavna samo za .P°znanje na boljšem. Sto trinajst jih je "Snovalo v dveh odsluženih barakah z .Psnitim, majavim podom, s polomlje-lrni ležišči in s preležanimi slamari-Jphi, na katerih še rjuh ni bilo. Brez člpsr, brez stolov, brez potrebnih samarij. V eni baraki sta na vsakem u°gradu spala po dva delavca. h *n temu so v luki rekli samska staranja.
..Razmere so se že precej izboljšale, Qkar je občinska delovna inšpekcija T^egla vmes. Delavce so iz barak pre-j*llU v preurejeni gasilski dom. Poleg Datelj so dobili tudi omare, nekateri pa Z®6 mize. In največ trideset jih spi v ni sobi...
sl po običajnih merilih so tudi ta sam-■ a stanovanja še vedno samo zasilna
naj bi urejali skladno s kapitalno gradnjo.«
Očitek se zdi umesten, ko zveš, da je luški kolektiv vložil v izgradnjo pristanišča štiridesetkrat več kakor v izgradnjo stanovanj. Po razgovoru z vodilnimi ljudmi iz luke pa se zdi resnica vendarle manj črna.
Pomanjkanje denarja je kronična bolezen luke. Odkar jo gradi, luški kolektiv ni nikdar vedel, koliko družbenih sredstev bo dobil za investicije. Kljub temu pa že vsak deseti član stanuje v luškem stanovanju. 56 je novih, 27 so jih adaptirali, kar jih je skupno stalo malo manj kot četrt milijarde. Ce bi več porabili za stanovanja, bi zastala gradnja pristanišča, tega pa zaradi velikega navala blaga niso smeli dopustiti. Nepričakovani naval blaga pa je zaostril stanovanjsko vprašanje. Spomladi so morali dodatno zaposliti več sto delavcev. Ker v Kopru ni prostih sob in stanovanj, so jih pač morali »vtakniti« kamorkoli. Za ta čas, dokler ne bo zgrajen luški dom ...
Tretja plat resnice
Izjavam vodilnih ljudi v luki pa docela vendarle ni moč verjeti.
Ce bi bila luka res v tako težavnem finančnem položaju, kot zatrjuje vodstvo, ne bi mogla zahtevam občinske inšpekcije dela glede življenjskih pogojev in higiensko-tehničnega. varstva delavcev (skupno je inšpekcija ugotovila
'V
ovizacija doma.
Druga plat resnice
o neurejenih življenjskih razmerah luki Koprčani takole govorijo:
, “Vodstvo se je brigalo predvsem za lr.adnjo luke, na delavce pa je po-°‘lo. Zgradili bi 500 kvadratnih me-°v operativne obale namesto 550, pa ostalo precej milijonov za stanova. Življenjski standard zaposlenih
štiridest grobih prekrškov) ugoditi še pred potekom postavljenih rokov.
Potemtakem očitki o premajhni brigi za delavce le niso neosnovani.
Tega mnenja je očividno tudi občinski delovni inšpektor, ki je v odločbi, namenjeni luki, zapisal:
»Neustreznih razmer so deloma krive objektivne težave, v katerih se je luka znašla . zaradi nenormalno hitrega razvoja, deloma pa šta jih kriva samoupravno vodstvo, ker nista posvečala dovolj pozornosti vprašanjem življenjskega standarda in zdravstvene varnosti kolektiva. Predstavniki podjetja so v glavnem soelašali, z našimi ugotovitvami. ....«
Četrta plat resnice
Vsiljuje se vprašanje, zakaj delavci že prej niso odločneje zahtevali primernejših stanovanj, urejene prehrane (do nedavna jim je luški bife lahko pripravljal samo tople malice, v edinem javnem obratu družbene prehrane v Kopru pa se večina luških delavcev baje ni hotela hraniti, ker s kosili in večerjami niso bili zadovoljni) in urejenih delovnih pogojev. V upravljanje je namreč vključen sleherni izmed njih. Po novem statutu je vsak član kolektiva celo dolžan soodločati o življenju in delu v luki.
Je kriva neosveščenost Ali' morda papirnate pravice?
Direktor luke odgovarja:
»Ce kdo, potem se jaz trudim, da bi se vsak delavec aktiviral kot upravljavec. Uspel sem, da smo nastavili sekretarja delavskega upravljanja. Vodstva delovnih enot naj bi spodbujal, da bi se sestajala, razpravljala o vseh problemih, ki jih je v takšnem nekonsolidira-nem kolektivu, kakor je naš, več kot drugod.. Toda sekretar je svojo funkcijo opravljal tehnokratsko. Sestavljal in razpošiljal je vabila za seje ter skrbel, da so bili stipkani in razmnoženi sejni zapisniki, To pa je seveda premalo.. Zato smo ga premestili.«
Mislim, da tovariš direktor napak pojmuje funkcijo sekretarja delavskega upravljanja. In to sena mu tudi povedala. Navzkriž pa. mi je. šlo to, da je.bil (in je. še), ta sekretar hkrati pred-, sednik-luškega-sindikata. V tej funkciji bi pa moral razgibati in osveščati upravljavce... In, bi yh tudi lahko saj je v ravenski železarni več. let predaval o funkciji organov upravljanja. Da zdravo gleda na luške razmere, je razvidno iz poročila, ki ga je sestavil za polletno sindikalno konferenco.
Zakaj potem ni bolj skrbel, da bi delavci razpravljali o vsem, kar se jih tiče? Tudi o svojih življenjskih razmerah in delovhih pogojih. Morda pa delavci niso hoteli o tem govoriti? Možno je tudi to. Tovariš direktor je sam potrdil, da si nekateri »operativci« prilaščajo preveč pravic in izvajajo razne sankcije nad delavci, ki mislijo s svojimi, ne z njihovimi glavami. Že strah pred kaznijo pa lahko tistim, ki niso zelo pogumni, zapre usta.
Ob tem si dovoljujem še dva pomisleka: Ce ves kolektiv s centralno upravo ve, da posamezni »operativci« kršijo interno zakonodajo, zakaj to tole-rijajo? S tovarišem direktorjem vred, ki se trudi, da bi se delavsko upravljanje razvilo. In drugi pomislek: ali so pravice samoupravnih organov, uprave in direktorja res jasno razmejene? Ce so, potem bi moralo centralno vodstvo samo opozarjati na probleme, ki nastajajo v luki, in od delovnih enot zahtevati predloge in mnenja, da bi pri odločitvah zmagala volja kolektiva, ne manjšine. In da bi bilo zadoščeno notranji zakonodaji...
Spori na višji ravni
Toda pustimo, naj luški delovni kolektiv sam presodi, kaj je v njihovem upravljanju v redu, kaj samo improvizacija samoupravljanja in koliko je ta kriva1 improviziranih življenjskih pogojev, ki luki jemljejo dober glas. Poleg vsega, kar sem omenila, je tudi res, da življenjski standard luških delavčev že morda čez eno leto ne bo več problematičen.
Delavci v Kozini dobe lasten obrat družbene prehrane in še en stanovanjski prostor. Torej vse, kar so zahtevali, razen nogometne žoge in šahovskih desk. (Ja, tudi to si želijo na račun podjetja, odkar se po Kopru toliko govori o slabem življenju delavcev.)
Pred nekaj dnevi so začeli kopati temelje za novi luški dom v Kopru z modernimi samskimi stanovanji in z modernim obratom družbene prehrane, ki bo lahko hkrati pripravil 1000 kosil ali večerij. Dovolj za vse luške ljudi in še za carinike, špediterje in mornarje, ki se bodo mudili v luki. Tako bo klevetani kolektiv pomagal reševati celo koprsko vprašanje družbene prehrane, ne le lastnega. (In velikodušno pozabil, da obratna pomoč ni bila ravno najbolj izdatna.)
Po pravici rečeno, vsaj pritličje luškega doma bi bilo že lahko zgrajeno, če se ne bi štirikrat ali petkrat popravljal projekt.
Denar za vse te novosti pa je še tako rekoč vrabec na strehi. Luka ima za zdaj zagotovljenih samo 135 milijonov. Veliko, toda mnogo ' premalo za izvedbo grandioznih načrtov. Objekti, namenjeni izboljšanju življenjskega standarda, bodo namreč skupno stali (vsaj) 950 milijonov dinarjev.
Finančna negotovost lučane vznemirja, kako jih ne bi, toda tolažijo se, da bodo že kako našli rešitev. Kakor vedno do zdaj. Ker jo pač morajo najti. Luka ima lepe razvojne perspektive. Blagovna izmenjava med Evropo in drugimi kontinenti nenehno narašča. Za normalno poslovanje pa potrebujejo poleg urejene obale, skladišč in mehanizacije tudi ljudi in stanovanja zanje. Na lastni koži so že dovolj občutili, kaj pomenijo neurejene življenjske razmere.
To je sicer trpek, toda dovolj močan adut, s katerim luški delovni kolektiv lahko zahteva pomoč od skupnosti. In svojo zahtevo podpre z nadpovprečnim odstovkom obolenj, ki gr^do tudi na rovaš nizkega življenjskega standarda, kljub velikim zaslužkom.
MARIOLA KOBAL
Motiv iz šole Toneta Čufarja v Ljubljani: v fizikalnem kabinetu pri praktičnem pouku
m
m
Xv
r ocene i
Kkinte

INFORMACIJA Jfj
Ob posvetovanju: mesto izobraževanja in kulture v statutih komun
K NOMENKLATURI PROBLEMOV S PODROČJA KULTURE
Osmega novembra je bilo v Beogradu širše posvetovanje, ki so ga skupno pripravili Centralni svet Zveze sindikatov, Zvezni sekretariat za prosveto in kulturo in Kulturno prosvetni svet Jugoslavije. O rezultatih posvetovanja samega še n« moremo pisati (bilo je včeraj), lahko pa nekaj povemo o namenu te skupne akcije.
Omenjeni forumi so še pred časom formirali delovno skupino, ki je pripravila nomenklaturi problemov s področja izobraževanja in kulture. Ti dve nomenklaturi problemov naj bi služili kot osnova za razgovor in izmenjavo mnenj o problematiki izobraževalne in kulturne politike in njunem mestu v statutu komun. Obe nomenklaturi problemov izhajata seveda iz tistih aktualnih problemov in tudi tistih ciljev našega izobraževalnega in kulturnega razvoja, ki so v tem ob-dobju in na današnji stopnji družbenega razvoja v središču pozornosti. Seveda upoštevata tudi specifičnost ekonomskega, materialnega in kulturnega razvoja posameznih komun, Nomenklaturi problemov z omenjenih področij izhajata tudi
iz celovitosti naših skupnih družbeno-ekonomskih odnosov in na osnovi analiz
■
sedemnajstih izbranih osnutkov statutov ter na osnovi razgovorov s političnimi
MESTNA
GALERIJA
LJUBLJANA JE DOBILA NOVO GALERIJO
To pot se pogovorimo o nečem, kar je neločljivo povezano z moderno umetnostjo: to je lupina, prostor, v katerem se današnji človek s svojo umetnostjo običajno srečuje. Kdo je že napisal, da slikajo današnji umetniki za trg in za galerijo? Kadar govorimo o sodobni umetnosti, nehote mislimo obenem tudi na prostor, kjer to umetnost doživljamo.
Ljubljana je dobila novo galerijo na Mestnem trgu. Ob neprestanih in velikopoteznih prezidavah, modernizacijah in drugih novostih, ki si jih privoščijo hoteli, banke, restavracije in trgovine, je ■ navsezadnje majhna adaptacija stare mestne hiše v sodobno galerijo le osamljen primer. Zato smo je še bolj veseli, kljub temu, da je v tej zadovoljnosti tudi nekaj grenkega okusa ob spominu na podrti Jakopičev paviljon.
Ime nove galerije je sicer drugačno, tako da si kdo ne bi mislil, da je ta galerija pravzaprav nadomestilo za nekaj, kar se je moralo umakniti novi železniški progi. Ne samo ime, tudi značaj obeh stavb je popolnoma različen. Jakopičev paviljon je ležal sredi zelenja, ves pri tleh in gledalec se je sprehodil v eni ravnini po treh zelo enostavnih, prav preprosto opremljenih škatlastih prostorih pavi-Ijonskega tipa. Paviljon je bil prikupnejši na zunaj kot od znotraj. Kar pa je bilo edinstveno, je bila njegova lega.
Mestnip galerija leži v zidovju stare Ljubljane in seveda nima tako subtilne povezave z naravo. Hiša je vklenjena v fronto baročnih palač, nad tlakovnim trgom in je že po svoji naravi zaprta proti zunanjim, tako slučajnim vplivom, kot so pomlad, cvetoči
grmi v Tivoliju ali jesensko pobarvano listje - dreves. Ima pa druge prednosti: njena notranja oprema je odlična, prostor je pametno razčlenjen in gledalec se sprehodi po stopnicah iz ene etaže v drugo, se zadržuje v intimno urejenih am-bientih. S tega stališča moramo reči, da je razstavni prostor živ, dinamičen in vsekakor bodo tu razstavljena dela lahko prišla še prav posebno do izraza. Trenutno je to najnovejši in tudi najzanimivejši razstavni prostor v Ljubljani, ki je ustvarjen za intimno uživanje umetnosti. Zunanjščino fasade sicer moti velikansko okno v prvem nadstropju, ki nikakor ni v skladu z ostalo okolico, toda na take in podobne posege moramo biti pri ureditvah stare Ljubljane navajeni.
FRANCE ZUPAN
ocene kritik« Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Ponesrečeno
AMERIŠKI FILM »SENCE«
Ob ameriškem filmu »Sence« Johna Cassavatesa bi se dalo pravzaprav marsikaj napisati. O tem, kaj nam je hotel povedati in kako mu je to spodletelo, ker sta tako scenarij kot režiser poenostavila in ponaivi.la ameriško življenje, obenem pa jima je zmanjkalo celo one umetniške potence in originalnosti, ki bi vsaj filmsko oblikovno deloma prikrili naivno filozofiranje.
»Sence« je vzdevek za velik del ameriške mladine, ki ne, najde v življenju nobenega smisla in jo ničesar ne zanima. Zato brezdelno tava od ene zabave z rockend-rollom do druge, se zapleta v ljubezenske pustolovščine, se včasih celo pretega, v glavnem pa seveda postopa. Zakaj? .Na to si mora odgovoriti gledalec sam. Težko. Ker pa v zadnjem času
pogosto beremo in gledamo celo filme o mladini podobnih mentalitet, si lahko tisti, ki imajo domišljijo, pomagajo torej od drugod.
Ker postopanje, ki bi naj hkrati menda simboliziralo praznino v mladih ljudeh, le še ni dovolj za film, je v »Sencah« tudi zgodba. Zgodba dveh bratov in sestre, katerih starši so bili po vsej verjetnosti iz mešanega zakona. Starejši, čisto temnopolti brat vzdržuje družino, bela sestrica se zaljubi, tretji pa —? no, on pač samo postopa. In tu in tam ga vrag vedi zakaj, prešine drobno spoznanje, da je na svetu to ali ono lepo ali pomembno. Zakaj? Ne vem.
Ker imamo opraviti torej tudi s črnci, trčimo ob rasni problem in ob karakterizacijo
ameriških temnopoltih državljanov, ki spominja s svojo naivnostjo (danes že žaljivo) na opisovanje teh ljudi v ameriški literaturi izpred let, katera je govorila, da so to dobri, neumni, a pošteni služabniki in na prve nasprotnike rasizma, ki so se zavzemali za črnce s podobnimi argumenti, namesto da bi razlagali z družbenozgodovinskega vidika.
Življenjsko okolje ameriške mladine, njeno naveličanost, praznino, bi naj menda v filmu označevalo zelo premočrtno dolgovezno dogajanje, s skromno glasbeno in zvočno spremljavo. Toda vse to se v »Sencah« klavrno ponesreči.
Torej, ameriški film »Sence« bi mirno lahko ostal na svojem kontinentu.
ALA PECE
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene
NA
STRANSKI
POTI
GIUSEPPE VERDI: »MACBETH«
Prva popolna premiera le- — vsaj ne v svoji prvotni obli- osnovnih vodil, vsaj ne pri tošnje operne sezone (Verdijev ki. Ob večkrat zelo povprečni ansambelsko naravnost raz-»Macbeth« — četrtek, 31. ok- muziki nespretna dramaturška košnih možnostih operne hiše, tobra) je bolj kot marsikatera zgradba, predvsem pa šablona kakršna je naša. Čemu se to-druga predstava pokazala »kje in očitno upadanje napetosti v rej tako izogibamo sodobnemu smo in kam hočemo«. Nedvo- zadnjem dejanju vse preveč repertoarju? Žal je namreč umni sta bili vsaj dve stvari:	razvodenijo poslušavčevo po- res, da so bili predvojni spo-
—	da je bila glasbeno, teh- zorno st... in navdušenje se- redi ljubljanske Opere mnogo nično in režijsko izvrstno pri- veda. Zato opera tudi pri nas naprednejši — kljub manjše-pravljena ter so bile redke po- verjetno ne bo zašla v železni mu številu solistov in verjetne manjkljivosti in spodrsljaji res repertoar — in ostane odprto tudi manjšim finančnim sred-samo malenkosti in trenutna vprašanje, ali bi ne kazalo ob stvom. Tudi je res, da so naši trema, da je — skratka — po- 150-letnici izbrati v Verdije- operni repertoarji po letu 1945 kazala ansambel ljubljanske vem opusu kako tehtnejše de- skoraj brez izjeme prikrojeni Opere v kar najlepši luči.. in lo, »Falstaffa« na primer, za za »tradicionalno« občinstvo.
—	da je bilo delo izbrano v katerega je v ansamblu dovolj da so brez pravega odnosa dc
čast 150. obletnice rojstva Giu- primernih interpretov pa ga domače ustvarjavnosti in mo-seppa Verdija z očitnim na- bomo letos poslušali samo v derne. In priznati je treba, da menom: izogniti se njegovim zagrebški izvedbi.	smo si tako že vzgojili publi-
standardnim delom ter ostati Izbor manj znanih del si- ko, ki ne mara čez Puccinija... kljub temu na dostojni umet- cer priljubljenih skladateljev ter zapravili osnove, ki jih je niški ravni.	je pokazal v nekaj sezonah sem nastavil s svojim delom Mirko
Vendar »Macbeth«, kljub precej slabih strani. Tak prin- Polič. Kje je pravzaprav glasbenim vrednotam v neka- cip je seveda lahko pri se- osnovni vzrok teh razmer — terih, zlasti solističnih prizo- stavljenju repertoarja primer- v letu 1963? rih, ne sodi več na operni oder na osvežitev, nikakor pa eno	BORUT LOPARNIK
prosvetnimi in kulturnimi delavci v nekaterih komunah.
Ker o samem posvetovanju, torej še še ne moremo pisati, pa tako rekoč pred njim lahko še koristno izkoristimo nekatere beležke iz razgovorov v komunah. V našem primeru bi se poslužili razgovora v občini Koper. Ta sestanek je potekel v času, ko je bila izdelana druga verzija osnutka statuta in se je že pripravljala tretja. Pri razgovoru je sodelovalo šestnajst družbeno-politič-nih, kulturnih in prosvetnih delavcev, razgovor sam pa je ponujal dovolj misli o tem, kako naj bi obravnavali kulturo in izobraževanje v statutu.
Tovariši so poudarjali, da materialni položaj kulture ni rešen, odtod nezadostna sredstva za kulturne institucije in kulturne dejavnosti. Razvoj na tem področju zaostaja za gospodarskim kot tudi razvojem drugih dejavnosti. Zaostaja tudi v odnosu na druge komune. V poslednjih letih se je v kulturo malo investiralo. Neopremljenost ustanov itd., itd. Zaradi vsega tega so predlagali, naj bi statut uveljavil sledeče:
—	da se od narodnega dohodka komune oddvoji določen procent za kulturo in da se tako zagotovi stabilen materialni položaj kulturnim dejavnostim (to naj bi določil družbeni plan);
—	naj se formira sklad za kulturo in določijo zanj stalni viri sredstev;
—	da se omogočijo investicijska posojila kulturnim ustanovam, kar naj bi bil predpogoj dolgoročnejšemu planiranju graditve kulturnih objektov;
—	da se stabilnost materialnega položaja kulture ustvari na relaciji odnosov kulturna-gospodarstvo-kultura. To pomeni, naj bodo kulturne institucije s svojo dejavnostjo obrnjene tudi k zadovoljevanju potreb gospodarstva, s čimer naj bi se skladno z gospodarskim razvojem zagotovil normalen razvoj kulture v komuni;
—	sredstva za kulturo naj bi proporcionalno naraščala s porastom narodnega dohodka komune.
Tovariši so opozarjali ob tem seveda na težavo, ki bo nastopila, ko bi morali te principe formulirati v statutu. Namreč, da ne obstaja točen vpogled v materialno stanje kulture v komuni, da ni točno odrejena kulturna politika in da bo zatorej težko odrediti osnovo, ki naj bi služila nadaljnjemu planiranju. Mnenja so tudi bili, da je težko predvideti določen procent narodnega dohodka za kulturo, saj se bo tudi razvoj gospodarstva v komuni vsekakor močno korigiral, kolikor bo prišlo do izgradnje železniške proge. Več tovarišev pa je v svoji razpravi poudarilo, da ne bi bilo potrebno, da statut kvantificira odnose znotraj vseh razpoložljivih sredstev komune, temveč da samo uveljavi principe v tej razdelitvi.
Drugi bistveni problem, na katerega so tovariši opozarjali, je to, da v komuni ni utrjene kulturne politike, kar v marsičem zavira razvoj kulturne dejavnosti. Zato so predlagali, da se v statutu formulirajo naslednje misli:
—	formulira naj se politika perspektivnega razvoja kulturnih dejavnosti na osnovi obstoječega stanja in možnosti in se nakaže razvoj obstoječih institucij kot ostalih oblik dejavnosti v kulturi;
—	formulira naj se potreba, da dobi kultura množično zaledje in se obrne k potrebam najširših slojev prebivalstva;
—	formulira naj se potreba po p°' vezovanju kulturnih dejavnosti z razvojem turizma;
—	in kočno, da se kulturne institucije s svojo dejavnostjo bolj obrnejo k potrebam gospodarstva.
Predlagali so tudi, naj statut predvidi konkretno nalogo skupščini, da sprejme letni in perspektivni program kulturnega razvoja, ki bi utrjeval dol' goročnejšo politiko na lem področju-
Zaradi vrste slabosti in številni!1 problemov, ki spremljajo delo kulturnih institucij (zaprtost, nesmotrno trošenje sredstev, nezadostno izkoriščanj6 razpoložljivih možnosti za delo) in K* spremljajo tudi sicer kulturno dejav' nost. so predlagali sledeče:
—	da se v statutu uveljavi sistem dohodka tudi na tem področju družbene dejavnosti',
—	da se predvidijo obveznosti kulturnih institucij, ki izhajajo iz kulturne politike in kulturnih potreb;
—	in končno, da se predvidijo m utrdijo odnosi med vsemi zainteresira nimi, ob skupnih nalogah oziroma akc* j ah več komun, oziroma komune j* republike (koriščenje institucij, sre štev, participacije itd.).
Iz beležk o tem zanimivem razg° voru smo posredovali samo misli. & zadevajo področje kulture. Sestanek J bil morda obrnjen bolj k tistim mislim
ki bi jih bilo treba formulirati v tutu komune, manj k obstoječi Pr8‘ in dnevnim problemom. Toda ker te misli prihajale iz ust tovarišev, sami delujejo na področju
sta-
k*
st
V
kultur®
vsekakor lahko verjamemo, da so ta mišljenja rezultat njihovih konkr6 nih dosedanjih izkušenj. Ker pa 3e njihovem Osnovnem mnenju bil ta d gi osnutek statuta še zelo nekonkre kar zadeva področje kulture (med je seveda potekel določen čas in tovo je tretja varianta osnutka up° . vala mnoge tehtne predloge), bi to ?rgp vsem lahko povzročilo, da kulturni .j voj v prihodnjih letih ne bi bil skladen, dovolj stabilen, lahko bi stagniral.
MNENJA IN STALIŠČA
Se enkrat:
HLEBEC E VOZ
V 40. številki Delavske enotnosti je bil objavljen članek — Hlebec in nož,
0 katerem pa svet za šolstvo in upravni °dbor sklada v občini Ljubljana-Siška ženita, da so navedbe v tem članku rezultat nepoznavanja odloka o kategorizaciji šol in nepoznavanja, kako se formirajo sredstva v skladu in kako se 'z sklada delijo.
Za uvod velja opozoriti, da sta svet za šolstvo in upravni odbor sklada v občini Ljubljana-Siška pred meseci v kranjski gori pripravila seminar, kjer i® bilo govora prav o tistih vprašanjih (na tem seminarju so sodelovali upra-v*telji šol, predstavniki sindikalnih podružnic in aktivov ZK šol), o katerih Pisec zdaj tako osebno in prizadeto piše. /*i ti, upravitelji, predstavniki sindikalnih podružnic in aktivov ZK po šo-ah, so bili na seminarju v Kranjski Sori tudi opozorjeni ter zadolženi, da kolektivom po šolah obrazlože, kako se Armirajo sredstva v skladu in kako po-teka dodeljevanje sredstev iz tega sklada, zakaj je bila izvedena kategorizacija M itd.
Po tem zadnjem pisanju pa je videti, da ti odgovorni činitelji po šolah teh ralog niso opravili, da niso informirali kolektivov in rezultat vsega tega je planje z naslovom Hlebec in nož.
• Da ponovimo samo nekaj načelnih drisli, ki so bile nič kolikokrat izrečene na seminarju.
Sredstva, ki so šolskim in vzgojnim žavodom zagotovljena za njihovo osnov-n° dejavnost, morajo postaviti vse za-v°de v enak položaj. Tega načela sta se držala tudi. svet za šolstvo in upravni °dbor sklada v občini Ljubljana-Siška, Zato sta si prizadevala poiskati za de-‘tev sredstev ustrezna merila, ki pa se porabljajo le kot kriteriji in ne ometejo šolskih kolektivov v samostoj-P°*ti pri razdeljevanju teh dodeljenih Sr®dstev. Po teh kriterijih določena $r®dstva, ki jih kolektiv šole dobi, pred-ftavijajo le kvoto, ki jo nato kolektiv v sporazumu s šolskim odborom Pomensko razdeli s finančnim načrtom. 0 delitev pa seveda opravi glede na ^žnosti in potrebe šole.'
Pri tej dodelitvi kvote pa je nujno “0,-rebno upoštevati družbeni plan ob-'lr>e in s tem tudi sredstva, ki so se igrala v skladu, (Tako ne bi prihajalo vprašanj: zakaj ima učiteljski kader v občini Ljubljana-Center večje osebne Premke kot učiteljski kader v občini Ljubljana-Siška. Kajti, občina Center je Gospodarsko močnejša kot občina Šiška.)
Pisec pa o tem piše tako, kot da bi 1)111 vse to ne bilo znano!
. Zdaj pa si poglejmo: kako in na pod-a51 česa smo se odločili, da dodelimo s‘®dstva za osebne dohodke: 32.000 di-P^rjev za učitelja, 38.000 dinarjev za Predmetnega učitelja in 44 000 dinarjev ^ Profesorja.
Za vsako šolo je seveda najprej važ-0 število učnega osebja in njegova ' r°kovnost. Za prve štiri razrede osnov-.6 šole se število učnega osebja izraba tako, da se vsota vseh tedenskih ncdlh ur (na podlagi veljavnega pravil-p a), deli s količnikom 24. Za višje uZrede osnovnih šol in za gimnazije, se kevbo učnega osebja izračuna tako, da l^sota vseh tedenskih učbih ur deli s ^'čnikom 22.
Sredstva pa šola dobi po določanju i^ov: na enega učenca, na en oddelek na strokovnost učnega kadra, t, Sredstva za osebne dohodke vodstve-kadra in administrativnega osebja, p boleznine in za težje delovne pogoje Se krijejo iz posebnega dodatka, ki s v določenem odstotku priznava po-^znim šolam.
skl^aK ie kriterij upravnega odbora jp ba, ko razdeljuje sredstva, jasno pa l4L,da kolektiv sam notranjo delitev sprovede tudi drugače (da na pri-Upošteva tudi število službenih let, n^ Pa iz prakse ni bilo zaslediti). Po-os velja: za ves ta učni kader so bile za osebne dohodke določene po ki strokovni izobrazbi. Tako ima t4vbazija priznano za vse učne ure pre-2 visoko in višjo izobrazbo, kay šole pa za eno tretjino učnega bstai?11 ki poučuje predmetno. Za ves Predmetni pouk je izvršen obra-hiejba osnovi višje strokovne izobrazbe, l>anVem. ko je za. razredni pouk obračun Uoh avljen na osnovi srednje strokovne razbe.
Iti ?.d tod torej delitev — 32.000, 38.000 1000 dinarjev.
r®» r bi bil izračun po predmetniku 'Jf^pjfultat dejanskega stanja potreb po UsW1 kadru, določa odlok, da se vsaki dr> a°vi dodeli še poseben dodatek (15 ^1« ( ” i na celoten izračun dohodka 0Perativni izdatki in vsi osebni h f^ki učnega in tehničnega kadra), ^hodi?' zneska pa se določijo osebni biku kl upravitelju, njegovemu pomoč-r°a ^°ii in administrativnemu ka azen tega pa daje ta znesek tui
možnost plačevanja nujno nastalih na-domestovanj, krajših bolniških dopustov in povečanja osebnih dohodkov celotnemu kolektivu na šoli, in to lahko za boljše učne uspehe ali večja prizadevanja.
S štipendijsko in kadrovsko politiko nekaj ni v redu
Analiza, ki jo je izvedel OSS Koper v 54 večjih delovnih organizacijah, nam je pokazala, kje so največje vrzeli v
vrstah strokovnih kadrov. Konkretne številke so nas spodbudile, da smo pričeli podrobneje proučevati področja, kjer nam strokovnih, kadrov najbolj primanjkuje. Tako razpolagam z nekaterimi podatki treh anket, ki jih je sporazumno in ob sodelovanju Okrajne skupščine, Okrajnega komiteja ZKJ in zlasti Okrajnega sindikalnega sveta izvedla Gospodarska zbornica, Zal niso vse delovne organizacije podprle skupnih naporov s tem, da bi na anketo odgovorile, zato tudi anketa ni v celoti obdelana.
Izvedli smo anketo o štipendiranju kadrov v 125 delovnih organizacijah okraja, anketo o stanju kadrov v kmetijstvu, ki je zajela vse kmetijske gospodarske organizacije in pa priporočilo oziroma ugotavljanje štipendistov za kadrovsko-socialne službe.
Od 125 anketiranih delovnih organizacij nam je na vprašalnik o štipendistih odgoyorilo samo 105 delovnih organizacij, ki zaposlujejo 47.701 delavcev. (Od tega 359 delavcev z visoko izobrazbo, 248 z višjo in 2071 delavcev s srednjo izobrazbo.)
Do pričetka letošnjega šolskega leta so te delovne organizacije štipendirale 1047 rednih in izrednih študentov. Za letošnje šolsko leto pa naj bi sklenile 426 novih štipendijskih pogodb. Trenutno imajo torej skupno 1473 štipendistov, in sicer 290 na fakultetah, 147 na višjih šolah in 1036 na srednjih šolah.
Iz teh številk vidimo, da bomo v teh delovnih organizacijah torej v nekaj letih imeli vsega 649 delavcev s fakultetno izobrazbo (1,46 % vseh zaposlenih), 395 z višjo strokovno izobrazbo (0,83 % vseh zaposlenih) in 3107 s srednjo strokovno izobrazbo (6,5 % vsefh zaposlenih). Ali ni to mnogo premalo za uspešen razvoj strokovnih služb in modernejšo organizacijo proizvodnje? Saj bodo imele te delovne organizacije šele čez nekaj let vsega 4151 delavcev z visoko, višjo in srednjo izo-
dirati 65 ekonomistov (1,4 % na zaposli ne), 16 pravnikov (0,34 % na zaposlene), 32 kadrovikov (0,67 % na zaposlene), 7 delavcev (0,015 % na zaposlene) itd. Ker nam je že prejšnja analiza, ki jo je izvedel OSS, pokazala, da so prav ti profili zapostavljeni, vidimo, da se tudi sedaj stanje ob štipendiranju bistveno ne izboljšuje.
Tudi druga analiza, ki smo jo izvedli v kmetijstvu, nam kaže približno isto podobo. Samo nekaj podatkov: zajela je vseh 19 kmetijskih delovnih organizacij v okraju, ki zaposluje 3275 delavcev. Te delovne organizacije izkazujejo trenutno potrebe po 65 delavcih s fakultetno izobrazbo (2 % na zaposlene), 34 z višjo izobrazbo (1 %) in 316 s srednjo izobrazbo (9,7 % na zaposlene). Na vseh teh delovnih mestih pa imajo le 376 strokovnjakov in še od teh jih zahtevam delovnih mest ustreza le 334, kar znese 10 % na vse zaposlene. Vseh teh 19 delovnih organizacij zaposluje le 4 pravnike in 1 ekonomista, ki v celoti ustrezajo zahtevam svojih delovnih mest. Približno iste podatke dobimo, če analiziramo delovna mesta strokovnih delavcev, ki delajo v industrijski proizvodnji.
Vsi gornji podatki nam kažejo, da n) nekaj v redu s štipendijsko in kadrovsko politiko in kadrovskimi službami v našem gospodarstvu. Ker nam prav kadrovsko-socialnih delavcev najbolj primanjkuje, sta Okrajni sindikalni svet in Gospodarska zbornica razpravljala o tem na skupni seji obeh predsedstev. Rezultat tega in drugih prizadevanj je bilo priporočilo, ki je bile poslano 99 delovnim organizacijam v zvezi z izobraževanjem kadrov za kadrovsko-socialne službe. Na to priporočilo smo dobili le 54 odgovorov in š« ti so bili večinoma negativni. Po podatkih, ki z njimi do sedaj razpolagamo, bodo te delovne organizacije štipendirale na novo le 20 študentov za delo v kadrovsko-socialnih službah. Ce brazbo, kar predstavlja le 8,7% vseh k temu prištejemo še sedanjih 35, je
zaposlenih. Res da bodo pridobili tudi,. * z ,, f 2	T, ’
nekaj delavcev teh kategorij brez last- potrebovali najmanj 400 strokovnjakov ■	za delo v kadrovsko-socialnih službah.
Kino Partizan Maribor — Kozara?
nega štipendiranja, toda sporedno s tem bo tudi naraščalo število zaposlenih. Starejši delavci pa gredo v pokoj. Menim, da bi po izkušnjah drugih razvitih držav morali procent teh kadrov dvigniti vsaj na 30. Iz tega lahko zaključimo, da s politiko štipendiranja v našem gospodarstvu nekaj ni v redu.
Ce si še na kratko ogledamo nekaj profilov, ki predstavljajo najbolj kritične kadrovske postavke, ugotovimo, da štipendirajo oziroma mislijo štipen-
Podatkj, ki sem jih navedel, so precej kritični, vendar nas ne bi smeli demobilizirati. Ravno obratno. Naj nam bodo spodbuda za to, da se bomo bolj posvetili delu z ljudmi, da jih bomo strokovno usposabljali, tak' ■ da bodo sposobni obvladati modem ~ voizvod-njo, jo kvantitativno in k litativno dvigniti.
BOJAN FERLAN (Iz razprave na plenumu OSS Koper)
Upravni odbor sklada je razen tega dodelil šolam (po finančni zmogljivosti) še nekaj sredstev za financiranje dodatnih pomoči učencem, za delo šolskih organizacij in športnega društva.
Nadalje ima sklad predvidena sredstva, ki bi jih šoli dodelil tedaj, če bi v njenem kadrovskem sestavu nastale spremembe (da bo šola dobila predavatelja z višjo strokovno izobrazbo) ali da je bilo na šoli ustanovljenih več oddelkov ... To stanje se kontrolira vsake štiri mesece.
Toliko o delitvi sredstev. Kljub tarnanju pisca, da so osebni prejemki učiteljev izredno nizki, velja opozoriti, da so se sredstva, namenjena za osebne dohodke v primerjavi s šolskima letoma 1961/62 in 1962/63 tudi v občini Ljubljana-Siška povečala v globalu za 25 %. Tudi to je gotovo eden od rezultatov prizadevanj, da bi bile razlike v primerjavi z ostalimi prejemki (v proizvodnji), čim manj občutne. Obenem pa je res, da so se sredstva, namenjena za materialne izdatke v istem časovnem razdobju, povečala le za nekaj odstotkov.
Ce bi zdaj kritika hotela biti količkaj konstruktivna in ne osebna, tedaj bi se vzrok za morebitne nepravilnosti lahko iskal v tem kotu.
Toliko o glavnem problemu, ki ga pisec v svojem zapisku Hlebec in nož — zastavlja. Vse drugo je stvar kolektiva samega in njegovega dogovarjanja.
Pa še nekaj o očitku, češ: šole so kategorizirali. In kako so jih kategorizirali? Zaradi zagotovitve osnovne dejavnosti šol in s tem v zvezi pravilne razdelitve za to namenjenih sredstev, so bile šole v občini Ljubljana-Siška razvrščene v kategorije. Za to kategorizacijo so bila važna naslednja,merila: število učencev, število oddelkov, število tehničnega in učnega osebja, opremljenost šol, njena organizacijska razvitost ter delovni pogoji.
UPRAVNI ODBOR
Šolskega sklada svet za Šolstvo
OBČINE LJUBLJANA-SISKA
Zabeleženo ob anketi OSS Koper:
Potrebe po finančnih sredstvih
naj bi utemeljevali šolski delovni programi
V Kopru je OSS napravil na osnovi ankete analizo, s katero je želel ugotoviti stopnjo samoupravljanja in način delitve dohodka na šolah v svojem okraju. In kot ugotavljajo, se za zdaj pojavljata še vedno dva osnovna problema:
— Kako zagotoviti zadostna družbena sredstva za osnovno in dopolnilno dejavnost šol ter sredstva za investicije in kako izvesti tako notranjo delitev dohodka, ki bo uresničila delitev po delu (o tem smo' objavili v zadrlji številki našega lista obsežno in argumentirano razmišljanje tovarišice Marte Trobec);
— drugi problem pa je v tem, kako doseči na šolah kar najhitreje tako stopnjo samoupravljanja, na kateri bodo šole sinhronizirano zadihale z družbenim življenjem in njegovimi potrebami ter tako postale resnično njen sestavni del.
Kdo naj razrešuje te naloge, družbene zahteve, notranje odnose v šolah in samoupravne procese? Zato so seveda prvi poklicani učni kolektivi sami in šolski odbori, prav tako pa tudi sindikati, SZDL, mladinske organizacije. V procesu delitve osebnega dohodka in pri razvoju samouprave delovnega kolektiva pa ima sindikat še posebno nalogo.
Iz obširne ankete (h kateri se bomo še povrnili) izluščimo za zdaj dvoje vprašanj, ki jima prav v tem času kaže posvetiti še posebno pozornost. Gre za izdelovanje statutov in izdelavo delovnih programov šol.
Bržkone si bodo v bodoče kaj težko zamislili skladno delovanje neke šole,
če si kolektiv te šole ne bo uredil notranje zakonodaje in če ne bo (ali če bo pomanjkljivo) izdelan statut, ki naj bi poleg funkcije, učno-vzgojnih nalog, organizacije šole itd. upošteval vse samoupravne akte tako delovnega kolektiva kot ob tem jasno opredelil tudi naloge in položaj šolskih odborov kot družbenih organov. To je seveda dokaj težavna naloga, poudarjajo na OSS Koper, šolam bo treba pri tem zatorej nuditi pomoč, kar pa ne more in ne sme zamenjati akcije samih delovnih kolektivov po šolah, oziroma sodelovanja šolskih odborov pri tem. Sola je samostojna delovna institucija in kot taka je dolžna, da si svojo ureditev, delovna področja, način upravljanja, poslovanja, svoje notranje odnose, itd. uredi še s pravne strani (skladno seveda z ustavnimi načeli in obstoječo zakonodajo), to je, da si izdela svoj stattft in si postavi program dela.
V času pa, ko so v koprskem okraju anketirali šole (vse osnovne in šole druge stopnje), so imele vse, razen treh, pravila šol sicer napravljena, statutov pa še ne. To je bilo za mesec avgust še dokaj razumljivo in kaj drugega tudi pričakovati ni bilo moč. Bolj zanimivo pa je, koliko šol se je tedaj sploh pripravljalo, se lotevalo izdelave statuta. Večina (45) jih je navedla, da statuta še ne delajo, od ostalih pa so nekatere omenile, da so že pregledali pravila ter vanje vnesli poglavja, ki zadevajo samoupravljanje, delitev osebnega dohodka itd.
Se vedno pa se v koprskem okraju na nekaterih šolah sprašujejo, kaj prav-
zaprav sploh naj bo statut! Ce naj bo to osnovni in najvažnejši samoupravni akt delovne organizacije, se zdi tudi samo po sebi umevno, da morajo statuti izhajati iz konkretne situacije, torej iz razmer posamezne šole in da morajo biti prilagojeni njenim potrebam. Le-to bi vsaj načeloma moralo biti že jasno, saj končno o tem že dolgo govorimo, pohiteti pa bi morali tudi s konkretnim delom, konkretnim iskanjem skupnih dogovorov, ki jih bo v statut treba zapisati in končno tudi bolj odločno začeti uveljavljati.
Drugo, na kar opozarja anketa, so delovni programi šol, kajti tu se kaže zaostajanje za časom. Ce že govorimo, da se je dejavnost šolskih delovnih kolektivov razširila tudi na gospodarjenje s sredstvi, ki jih ima na voljo ustanova, se s tem v zvezi nujno postavlja tudi zahteva utemeljevanja potrebe le-teh na podlagi vseh dejavnosti šole. Osnova za to bi seveda morali biti delovni programi.
Podatki iz ankete pa kažejo, da štirinajst 'šol v okraju sploh še nima napravljenih letnih delovnih programov. In tako je tudi razumljivo, zakaj je v koprskem okraju le ena šola navedla, da utemeljuje finančne potrebe na podlagi delovnega načrta, čeprav bi seveda praviloma povsod, pri vseh šolah to moralo služiti kot izhodišče.
Samo dvoje razlag k temu: šole delovnim programom še ne pripisujejo tistega pomena, ki bi mu ga morale, ponekod pa celo letni delovni program istovetijo kar z učnim načrtom.
JANEZ GOVC
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
!!!l!!lllllllllllll!ll!lllllllllll!llllll!lllllll!llllll!!!llllll!!lllll!l!ll[|l||!ll|||ll!lll!lllllll||||||lll|||l!!||||||||||||||||||||||!l||||||||||ll|||||!l|||||||!ini||l!|||||||||||||||||||||||||||[||l|||||||!|[|||||||||[||||!
Teden »Delavske enotnosti«
|	v Ptuju	|
| Občinski sindikalni svet v Ptuju je zadnje dni oktobra jj |	v svojo kroniko uvrstil nekaj pomembnih dogodkov pod	jj
|	skupnim naslovom: »Teden Delavske enotnosti«, med ka-	jj
|	terimi so najpomembnejši: IV. plenum občinskega sindi-	g
|	kalnega sveta Ptuj, »Ptujska« številka Delavske enotnosti	J
1	(z reportažo na	osmih straneh) in ustni časopis novinarjev	jj
p	našega lista, ki	je bil 30. oktobra.	g
| Osnovni namen »tedna Delavske enotnosti« je bil: se- 1 |	znaniti slehernega delavca z vsebino in vlogo Delavske g
|	enotnosti in povečati število njenih naročnikov.	g
IV. plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj je pro-	g
1	učil, koliko je naročnikov Delavske enotnosti v ptujski	■
1	občini in v posameznih podjetjih, potlej pa sklenil, naj	jj
j	vse sindikalne podružnice do dneva republike tekmujejo,	g
jj	katera bo dosegla najvišji odstotek naročnikov med svo-	jj
jj	jimi člani. Ta	poziv plenuma je	v mnogih	podružnicah	jj
jj	naletel na razumevanje. Tako je	na primer	Vinko Turk	jj
tj	iz Strojnih delavnic sporočil: »Pridobili smo 64 novih stal-	ti
1	rtih naročnikov na Delavsko enotnost«, Janez Ploh iz Tek-	jj
jj	stilne tovarne in barvarne Ptuj: »Pridobili smo 54 jiovih	Jj
jj	naročnikov, 15 izvodov pa smo naročili za kolportažno	jj
jj	prodajo lista med delavci, ki niso 'naročniki. Sedaj je	m
S	28,7 % članov sindikata, ki so naročniki na Delavsko enot-	jj
jj	nost«. Med podjetji, v katerih so se v tem tednu prijavili	jj
jj	naročniki, so tudi »Perutnina«, Podjetje JZ za popravljanje	g
g voz, Opekarna Žabjek in druga.	jj
Ugotovili smo tudi vzroke, zakaj je v nekaterih sindi-	jj
jj	kalnih podružnicah malo naročnikov. Osnovni vzrok in	1
m	krivda ležita na izvršnih odborih nekaterih sindikalnih	1
1	podružnic, ki se ne čutijo odgovorne za širjenje sindikat-	g
jj	nega lista med	delavci.	g
Drug pomemben dogodek v okviru »tedna Delavske	g
g	enotnosti« je bil izid tiste številke našega lista, ki je na	g
g	osmih straneh objavila reportažo o ptujski komuni. To šte-	jj
jj	vilko Delavske enotnosti je v občini prejelo več kot 11.000	jj
g	delavcev in uslužbencev. Tudi mnoge šole so poskrbele,	g
jj	da so učenci dobili to številko Delavske enotnosti. Zlasti	g
jj	ueZja omeniti osemletko v Markovcih in osemletko »To-	g
j[	neta Znido ča« v Ptuju, ki sta za svoje učence naročili	g
g Delavsko enotnost z reportažo o ptujski komuni.
Tretji pomemben dogodek je bil ustni časopis, ki ga je	g
1	v Ptuju priredilo uredništvo Delavske enotnosti in ki je	g
g	bil za Ptujčane, novost in presenečenje. Navdušenje poslu-	g
M	šalcev je potrdilo, da je teden Delavske enotnosti v celoti	g
g	uspel. Ustni časopis pa je dokazal, da si naši delavci želijo	jj
jj	srečanj z novinarji Delavske enotnosti in da cenijo nji-	g
jj	hovo delo.	g
»Teden Delavske enotnosti« v ptujski komuni je poka-	g
g	zal, da na tak način lahko precej povečamo število naroč-	g
g	nikov DE med delavci. Želim pa poudariti, da je število	g
jj	naročnikov našega lista v posamezni sindikalni podružnici	1
E	predvsem odraz politične aktivnosti in prizadevanj izvrš-	g
g	nega odbora. Sindikalni odborniki moramo doumeti, da je	g
g	Delavska enotnost naš list in da je od naše prizadevnosti	g
g	odvisno, koliko bo naročnikov in kakšni bosta vsebina in	jj
1	vloga Delavske	enotnosti med našimi člani.	g
FELIKS BAGAR	j
liiiiinBisiiiuiiiiiiiuHBHinniiiiiiiiiiiiiHUluuiiHHiititiiiiiiliuiBnRianniuiiiniiiniiimilUiuiiiniiimiiiflniiiiimiiimiiitfflmffiitiimffimuliliimiiHiimiiimiiiiiiiminmiiimitnu
Spomeniki — tako bi lahko imenovali stare ptujske vodnjake. Cas pa je tudi z njimi opravil, saj bodo tudi Ptujčani v najkrajšem času dobili svoj prepotreben vodovod. Stari nepotrebni vodnjaki bodo tako v bodoče bržkone le še kot spomin na neljubo
*jht	■ - j'. av‘	- • ••: -;i'	■
Novi naročniki iz šole v Podlehniku pri Ptuju
Prejeli smo naročilo, ki nas je prav prijetno presenetilo, ker se je naročilo 13 učencev Osnovne šole na Delavsko enotnost. To je prav gotovo predlog šolskega upravitelja, ki se je v mesecu septembru udeležil sestanka na Občinskem sindikalnem svetu v Ptuju, kjer so obravnavali akcijo za dvig števila naročnikov. Važno je, da so učenci dobili prvič Delavsko enotnost .26. oktobra t. 1.. ko je vsebovala obširno reportažo o komuni Ptuj, kamor spada Podlehnik. Ta primer naj bo spodbuda tudi drugim šolam v Sloveniji. Doslej je bilo v Delavski enotnosti objavljenih 13 reportaž o komunah, do konca prvega polletja 1964 pa bodo objavljene reportaže prav vseh komun v SRS. Gradivo, ki ga vsebujejo reportaže je pa za pouk zelo primerno, ker zajema celotno življenje v komunah.
preteklost • HRASTNIK
Kljub težavam precejšnji proizvodni uspeh
Delovne organizacije iz področja hrastniške občine so do konca septembra za 0.4 o/o presegle predvideni plan celotnega dohodka, kar je za 27.8 »/o več kot lani. Čisti dohodek je bil za 5.2 °/0 nad predvidevanji, narodni dohodek pa je večji za 6.9 %, izvoz pa za 10.1 °/o in je
—	v primerjavi z lanskim letom
—	večji za 67.8 °fo. Število zaposlenih pa je bilo za 1.9 % manjše v primerjavi s planskimi predvidevanji.
V prvih devetih mesecih letos so v steklarni Hrastnik dosegli 73.6 °/o plana fizičnega obsega proizvodnje (proizvedli so 6841 ton izdelkov). V Tovarni kemičnih izdelkov so v tem obdobju proizvedli 32.J90 ton izdelkov in s tem 72.7 o/o letnega. plana.,
5 "^niških obratih Hudnika
■	premoga Trbovlje-Hrastnik ! so nakopali v razdobju januar-! september že 454.690 ton rjavega premoga, s čimer so do-
j segli 87,3 °/o predvidenega let-j nega plana proizvodnje.
Čeprav dosega Steklarna Hrastnik zadovoljive proizvod-
■	ne uspehe, pa se pojavljajo številne težave, tako zaradi fluk-tuacije zaposlenih, pomanjkanja železniških vogonov in v zad-
I njem času zaradi povečanega 5 loma, za kar je treba iskati | vzroke v ozkih grlih pri notra-| njem transportu, v skladiščih, zmesami in pri dodelavi. Za-
(Foto: M. Šparovec)
radi tega je vse bolj očitna potreba, da začno z zaključnimi rekonstrukcijskimi deli. V Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik se pojavljajo težave zaradi izpada proizvodnje fosforne soli v prvem tromesečju, zaradi pla-foniranih prodajnih cen za to sol (pri drugih proizvodih pa so cene za 16.8 °/o nižje od lanskih)) in pa zaradi izvoza, ki je sicer precejšen, vendar dosegajo pri njem za kakih 25 do 30 °/o nižjo realizacijo kot na domačih tržiščih. Zadovoljive proizvodne uspehe dosegajo tudi rudarji hrastniških obratov Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, saj so nakopali do konca septembra nad 47.000 ton rjavega premoga več kot v istem razdobju lani. -k-
© POSTOJNA:
Problemi
kmetijskih organizacij, ki niso nerešljivi
Na pobudo strokovnih sindikatov je bil sklican posvet kmetijskih delavcev postojnske, sežanske in ilirsko-bistriške občine z namenom: analizirati sedanje stanje v kmetijstvu ter o nalogah teh organizacij pri pridobivanju potrebnih življenjskih ' dobrin in pogojev dela.
Na področju postojnske komune je Kmetijska zadruga v Postojni razen specializiranega podjetja »Kras« Pivka, ki vzreja perutnino, edini nosilec družbene kmetijske proizvodnje.
V- postojnski zadrugi je bil letošnji plan v prvih osmih mesecih dosežen z 68 odstotki. Nedvomno bi bil prav v kmetijstvu lahko plan precej višji, toda proizvodnjo je močno oviralo avgustovsko deževje.
Trenutno je v zadrugi 407 stalno zaposlenih, toda 140 jih še nima ustreznega znanja za delo, ki ga opravlja. To povzroča težave v proizvodnji. Tudi traktoristom bo treba v bodoče omogočiti možnosti za pridobivanje strokovnega znanja.
Perutninarstvo »Kras* Pivka je sprejelo letni proizvodni plan, ki predvideva 1 milijardo dve-stotriinštirideset milijonov dinarjev realizacije. Dosedanji uspehi, oziroma izpolnitev plana niso povsem zadovoljivi. Izredno huda in dolgotrajna zima je močno prizadela proizvodnjo jajc. Zaradi zakasnelega uvoza piščancev bo prišlo do zmanjšane letne proizvodnje jajc za približno 1,5 milijona kosov. Prav tako bodo nastale težave pri krmilih, ker so zaradi zakasnitve v gradnji tovarne pričeli s proizvodnjo krmil šele v mesecu maju, namesto v februarju. Izvozni plan pa bo dosežen, ker se dinamika izvoza stopnjuje proti koncu poslovnega leta.
Delovni pogoji v KZ »4. junij« za sedaj še niso zadovoljivi, predvsem, ker nimajo stanovanj, a tudi skladi zadruge, namenjeni za to, so razmeroma majhni.
Letošnji plan kooperacije predvideva sklenitev kooperacijskih pogodb za 390 glav živi* ne. To delo je bilo doslej precej
Ob 44-Ietnici tovarne dekorativnih tkanin »Induplati« Jarše. Na sliki: Staro in novo	(Foto: M. Šparovec)
otežkočeno in v zastoju, pred' vsem zato, ker se privatni® kmetovalcem bolj splača prodati mlado živino po višjih cenah, ker so pogoji za pitanje precej neugodni.
V	7-letnem perspektivne® planu je predvidena gradnja hlevov za prek 500 glav živine. Proizvodnja mleka naj bi se p°' večala od sedanjih 500.000 litrov na 1,600.000 litrov. Odkupljen® bo 140 ha zemlje, kar pa še ne bo zadostovalo za nadaljnji ra?' voj živinoreje. Veliko skrbi P® bo posvečenih tudi razširitvi sadjarskih centrov.
V	KZ »Kras« Sežana so in-vesticijska sredstva dosedaj vlo-žili največ « povečanje in zboli' šanje vinogradov. Želijo pa si se več novih sadovnjakov in vinogradov. Pomanjkanje strokovnih kadrov pa jih sili, da bodo morali v bodoče temu vprašani11 posvetiti več pažnje in večjo skrb.
O teh in še drugih problemih in težavah so se pogovorili udeleženci in sklenili, da bodo nenehno skrbeli za čim večji dvig proizvodnje in čim boljše sodelovanje s privatnimi kooperanti in da bodo skrbeli za usposabljanje strokovnega kadra.
B. A.
• VELENJE
Sindikalne organizacije in statuti
delovnih skupnosti
V	sindikalnih organizaciji!1 2 v zadnjem času precej razpravljamo o izdelovanju statutov delovnih skupnosti in ustanov-V velenjski občini so na te® področju že nekaj storili, vendar še ne dovolj. Po podatkih našega občinskega sindikalnega sveta je 19 delovnih organizacij že začelo delati osnutke, a*1 pa je pripravilo teze statutov, medtem ko so v 24 delovnih organizacijah v občini o statutih le govorili ali pa tudi ne. Glede tega so najbolj napredovala industrijska podjetja, saj je med njimi že 83,3 <*/o takih, ki se s statutom bolj ali manj resno ukvarjajo. Zlasti so napredovali v Rudniku lignita v Velenj® kjer so osnutek statuta že poslali kolektivu v razpravo in bodo o njem kmalu odločali z referendumom. Prav tako so v zaključni fazi statuti v Tovar® gospodinjske opreme »Gorenje" v Velenju, v Lesno industrijskem kombinatu in v galanteriji v Šoštanju.
V manjših delovnih organizacijah pa so razmere mahi ugodne in jim je treba pomagati z izkušnjami kolektivov v večjih gospodarskih organi?®/ cijah. Razen ustreznih komis'! pri sindikalnem svetu se je v Velenju tudi Delavska univerza vključila v prizadevanje za lZ' delavo statutov. Ta pomoč bo, ponovno poudarjam, zlasti nujna v delovnih kolektivih usluZ' nostne dejavnosti in družben® služb. Člani komisije za izdelavo statutov pa bodo obiskovali seminarje, ki jih bo organizirala Delavska univerza. V. v'
...............................
• IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV •'IZ ČASOPISOV DELOVNI^.
Zadnji čas je, da smo našli pot do skupnega glasila
(Intervju s tovarišem Albinom Vengustom, direktorjem tovarne Vevče-Medvode)
1.	Kako gledate na bodoče skupno glasilo?
Povsem naravno se mi zdi, da bodo kolektivi Količeva, Medvod in Vevč našli v enotnem glasilu Naše »delo« skupen jezik za sporazumevanje in spoznavanje med seboj. Člani kolektiva bodo v svojem časniku razlagali svoja mišljenja in poglede na stvari, ki se porajajo v našem vsakdanjem delu. Vsi trije kolektivi bodo začeli s pisano besedo spoznavati samega sebe, ker se bodo plemenitili z besedo sosednjega kolektiva, ki prav tako dela za skupnost in sebe. V našem vsakdanjem delu je veliko dogodkov, veselih in žalostnih, resnih in norčavih, vsak posebej je lahko zanimiv za soseda — tovariša in zato na dan z njim, da se ne bomo skisali, zatopljeni sami vase.
2.	Ali mislite, da bo to še
bolj poglobilo naše dosedanje sodelovanje?
Prav vsako sodelovanje ustvarja vzdušje za še bolj poglobljeno delo med seboj in zato človek pobudo za skupno glasilo lahko samo pozdravi. Prav zadnji čas je da smo našli pot do skupnega glasila, saj v socialistični skupnosti že delamo kar 18 let in se vsak po svoje trudimo, namesto da bi si široko odprli vse registre spoznavanja in razumevanja med seboj. Posamezen človek se loči od drugega, ena družina ni drugi podobna, tako so tudi kolektivi različni po notranjem vzdušju, načinu dela, sporazumevanju, tolerantnosti in še nešteto je stvari, ki niso povsem enake. Toda človeško življenje zahteva občevanje, stike med ljudmi, zato bodimo pri glasilu »Naše delo« aktivni pri branju in pisanju; manj obljubljajmo in storimo vse, da bo časnik prikupen za ysakogar, ki se trudi pri izdelkih celuloze, papirja in kartona.
3.	Kako naj bi izgledal bodoči način sodelovanja?
Skupno glasilo »Naše delo« je morda prvi pogumnejši korak v sodelovanju med našimi tremi kolektivi, zato je prav in koristno, da že sedaj razmišljamo o načinu nadaljnjega dela in sodelovanja. Mi delamo na enakih ali sorodnih tehnoloških postopkih, zato si lahko lepo pomagamo, kadar se nam kaj zatakne. Tovariši, ki delajo v tehnologiji ali raz-
voju naših izdelkov, bodo imeli priliko v »Našem delu« marsikaj napisati, kar bo praktično koristilo pri izdelovanju celuloze, kartona ali papirja. Delavci iz komerciale tako radi tožijo o muhavosti tržišča, trdno sem uverjen, da nobeden njihov članek ne bo pri uredniku romal v koš. Prav tako tudi sodelavci v kadrovskih oddelkih imajo mnogo povedati o svojih tegobah, kadar nanese razgovor na pestro problematiko kadrov pri papirnih strojih, kuhalnikih, vzdrževanju in še in še. Beseda perspektiva je ni jeziku vodilnih delavcev dnevno in ni sestanka, kjer ne bi razlagali širokih načrtov za bodočnost. Zakaj ne bi o tem bila napisana kaka tehtna beseda, da bi jo vsi razumeli in sprejeli za svojo. Prav tu bi dodal: če kje, potem se mpramo tu najprej sporazumeti in široko pogovoriti, kolikšna in kakšna je lesna masa v našem bazenu; temu ustrezno bodo veliki lesovinski' oddelki na Količevem, Vevčah in Tržiču; celulozna tovarna v Medvodah ne more biti večja, kot je lesa v gravitacijskem bazenu. Pogovoriti se bo treba, kaj za kolektiv Količevo in Vevče koristneje, ali najprej investirati v nov kartonski Stroj ali papirni stroj. Kateri od teh bo dal boljše ekonomske rezultate skupnosti? To in še mnogo drugega naj bo osnova za razpredanje misli po našem časniku, v katerem bo vedno do-
volj .prostora, ker upam, da ne bo nikdar težav za papir. S skupnim glasilom smo napravili trden korak po naši skupni poti, pot je še dolga in vsak, prav vsak naj nekaj prispeva. V življenju je že tako; kar ni s trudom in znojem pridobljeno, ni kaj prida in nima trajne vrednosti.
Mas /itprav^cvvca
Odgovornost je, odgovornosti ni?
V osnutku našega statuta ne zasledimo člena, ki bi neposredno obravnaval odgovornost oziroma posamezne stopnje odgovornosti za škodo, ki jo lahko posameznik napravi delovni skupnosti z malomarnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti.
21. čl. ustave SRS pravi: »Delovna organizacija odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, ki jih upravlja.«
Predzadnji odstavek 16. čl. ustave SRS po določa: »Delovni ljudje uresničujejo samoupravljanje v enotnem družbenem ekonomskem sistemu v skladu z ustavo, zakoni in statutom ter so za svoje delo odgovorni.«
Delovno skupnost (gospodarsko organizacijo) sestavljajo ljudje skupno s proizvajalnimi
sredstvi v družbeni lastnini, torej so posamezniki nosilci kolektivne odgovornosti.
Ustava posamezniku nalaga odgovornost za njegovo delo, zato je toliko bolj potrebno vstaviti tako normo v statut. Predvsem moramo razčleniti in določiti stopnje materialne odgovornosti.
Načelo odgovornosti je treba postaviti za vse enako. Do sedaj se je često dogajalo, da so bili kaznovani za nepravilen odnos do dela samo delavci v neposrednji proizvodnji, medtem ko strokovnih delavcev ni nihče klical na odgovornost za storjene napake, čeprav so morda imele za skupnost hujše posledice.
Bili so primeri (ne govorim samo o naši tovarni, op. p.), ko je bil ročni delavec kaznovan ali je celo dobil odpoved za manjšo napako. Ljudje v komerciali ali nabavj pa morda ža milijonsko škodo niso dobili niti opomina, ker so znali prikazati škodo kot posledico objektivnih težav. Zato je potrebno, da vnesemo v statut enake kriterije kontrole, discipline in kaznovanja neodgovornosti za vse člane kolektiva.
Res je, da so manjše škode lažje plačljive, vendar je tudi dejstvo, da bi ljudje, ki delajo npr. v komerciali (in imajo navadno tudi večje dohodke), morali in mogli škodo plačati, če nv v celoti pa vsaj v določenih odstotkih.
Poostriti bi morali krited odgovornosti tudi pri predl®^ ganju nakupa novih osnov® sredstev, saj se je tudi pri n • dogajalo, da so bili neka® stroji nabavljeni, čeprav ®: bili nujno potrebni in stoJ'3 danes neizkoriščeni.
Navedel sem nekaj primerjp nesorazmerij odgovornosti > katerih lahko pride, če s® ne vsebuje točne razčlenitve . določitve. Določiti moramo ‘Uj,j odgovornost vodij sektorjev, so postavljeni zato, da izvaJ ■ ^ smernice poslovne politike, jih dajejo organi samoupravo
nj a.	, t-
Razvojni biro bi moral '® jt, večjo odgovornost pri ures® „ vi ali neuresničitvi program1 nega razvoja. Toda ta P°veLat,i odgovornost bi morala vsebo tudj več pravic. Dogajalo s® jj tudi, da so posamezniki skri svojo odgovornost za sklep® ^
ali uprav
vli3.'
lavskega sveta
odbora. Organe samoupra ■ ,j, nja je včasih lahko prepr' ir) da sprejmejo ustrezni skleP r je zato nujno določiti s st
tom, da organi samoupravi!® j0
prevzSte:
,rej
s sklepom še ne materialne odgovornosti rialno odgovoren je še tisti, ki je sklep predlagal-
Menim, da bi lahko ČIanlret-lektiva s prip>mbami o koruzo ni h situacijah pomagali glj-oblikovati določila statuta govomosti.
Franjo Bata*
I' asm:' '.....;	"..
HBB

g ■ - J jj

Mmm
^\\\\\\\\\\\\\\\mvvvvvwvvTOTOXSWWWNNmmw^v^
14. komuna TREBNJE
Poltretja milijarda skupnega dohodka ob koncu rekonstrukcije pomembnejših industrijskih podjetij v k o m u n i Trebnje približuje s sedemletnim planom gospodarski nivo občine nivojem ostalih občin v ljubljanskem okraju. Seveda pa tiče za temi milijardami stomilijonske investicije v osnovna in obratna sredstva mirnske tovarne šivalnih strojev, destilacije alkoholnih pijač, v obrat za proizvodnjo kartonske embalaže in Kemoopreme v Trebnjali. Uresničitev investicijskega načrtovanja je izrazita zadolžitev občinske skupščine, saj bo s tem komuna nagnila odnos med kmetijskim in industrijskim gospodarstvom v prilog industrijski proizvodnji.
Ze zdaj ugotavljamo počasno iz-preminjanje strukture prebivalstva. Se zmerom je sicer polnih 56 odstotkov domačinov, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, vendarle pa prešteva komuna že okoli 1600 ljudi, ki so vezani na proizvodnjo v gospodarskih organizacijah na območju občine, nad 1300 delavk in delavcev pa je zaposleno v tovarnah na območjih sosednjih komun.
45 odstotkov zemlje v komuni je primerne za poljedelsko proizvodnjo; potemtakem je umevna realizacija načrta tamkajšnjih zadrug in posestev, nenehno povečevanje kompleksnejših zemljišč, katerih rodovitnost je osnova za kakršnokoli razsojanje o živinorejski proizvodnji. Svet ob Mirni in Temenici je prikladen za kmetijsko gospodarjenje in četudi ima pečat kraške zemlje, potrebna je le odločitev proizvajalca v korist proizvodnje takšne ali drugačne kulture. Pri tem velja pozornost prizadevanju Kmetijske zadruge Trebnje, ki z zanesljivo upornostjo načrtuje obsežno gradnjo pitališč, katerih donosno proizvodnjo zagotavljajo razpoložljivi hektari obdelovalne zemlje, pašnikov in košenic.
Očitno agrarno obeležje komune pa počasi dopolnjuje in že tudi iz-preminja razvoj 17 samostojnih delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih blizu 800 domačinov. Med temi sta samo dve s statusom industrijskega podjetja — obe ustvarjata 30 odstotkov družbenega proizvoda vseh podjetij — vendarle pa je v mnogih primerih očitna dokaj hitra rast manjših delovnih organizacij, ki počasi opuščajo obrtniško proizvodnjo ter jo zamenjujejo z industrijsko. Seveda pa je spremljevalka njihovega razvoja uporna zaskrbljenost za boljšo tehnično opremljenost, za večje število strokovno usposobljenih ljudi, za primernejše delovne pogoje.
Kmetijsko gospodarstvo in 17 podjetij je potemtakem življenjski vir pri oblikovanju družbenega ter osebnega standarda komune in njenih prebivalcev. Cesta »Bratstva in enotnosti« približuje Trebnje mej-
1.	komuna VELENJE
2.	komuna IDRIJA
3.	komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna KAMNIK
6.	komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10.	komuna NOVA GORICA
11.	komuna GROSUPLJE
12.	komuna MURSKA SOBOTA
13.	komuna PTUJ
nim občinam; z dograditvijo ceste proti Mirni bo komuna tesneje povezana z mednarodno železniško progo v Sevnici.
Skladno z investicijami v gospodarstvo, obrača občina. investicije v prepotrebno negospodarsko dejavnost; pomanjkljivo šolsko omrežje in zdravstvo sta v ravnotežju s pomanjkljivimi stanovanjskimi površinami, objekti družbenega standarda.
Obsežen koncept nadaljnjega razvoja komune dopolnjujejo naposled prizadevanja na področju turizma: Priča pri Mokronogu in Čatež, kopališči v Trebnjem in Mirni, restavracija z bencinsko črpalko ob avtocesti, je vsekakor uresničljiv plan, ki napoveduje živahnejši obisk v komuni, mejašu med mikavno Dolenjsko in slikovito Štajersko.
Prav nič ni neizvedljivega! Premišljena načrtovanja obetajo smotrno rast narodnega dohodka v komuni Trebnje. Poudarek velja le času in strpnosti, pa seveda upornosti pri uresničevanju posameznih planov.
ZANESLJIVA
RAST
NARODNEGA
DOHODKA
V KORIST ŠIROKE POTROŠNJE
Pogovor o Mirni je tesno vezan na proizvode TOVARNE ŠIVALNIH STROJEV, ki so si dodobra utrli pot na domače tržišče, hkrati pa že tudi predstavljajo iskano blago v tujini. Osem let dela v tovarni je pravzaprav kratko obdobje in prav zavoljo tega so šivalni stroji z oznako »MIRNA« toliko bolj očiten uspeh domače industrije, ki je osvojila proizvodnjo zamotanega mehanizma. Še več: z zmanjševanjem proizvodnih stroškov je tovarna znala približati svoje proizvode široki potrošnji, saj je šivalni stroj za sodobno gospodinjo enako nepogrešljiv kot pralni mehanizem ali električni kuhalnik.
Popolna osvojitev proizvodnje šivalnih strojev je osnovna legitimacija kolektiva, izpopolnjuje pa jo v zadnjem času še proizvodnja tako-imenovanih krojnih nožev, strojnih rezil za prirezovanje debelejših plasti blaga — od 10 do 15 cm — brez katerih zastaja delo v katerikoli konfekcijski delavnici. Tej dejavnosti lahko dodamo še pogovor o licenčni pogodbi s češko tovarno za izdelavo »cik-cak« "šivalnih strojev, uporabnih za razne okrasne vbode in sploh za zahtevnejše strojno šitje. Naposled so tu še nalivna peresa in kemični svinčniki, ki predstavljajo postranski proizvod tovarne in so že dokaj uveljavljeno blago v naših papirnicah ter knjigarnah.
Povpraševanje doma in v tujini narekuje Mirni rekonstrukcijo. Doslej je veljala skrb delovnega kolek-
tiva organizaciji dobre servisne službe za popravilo strojev in odklanjanje morebitnih tovarniških napak ter organizaciji izobraževalnih tečajev za krojenje in šivanje. Odslej bo veljala teža skrbi predvsem novim proizvodnim zgradbam, saj nekdanje poslopje zadružnega doma že dolgo časa več ne ustreza sodobni organizaciji proizvodnje, delovnim pogojem, smotrnejšemu izkoriščanju razpoložljivih strojnih zmogljivosti in počutju delavcev. Napovedana rekonstrukcija enako napoveduje tudi zvišanje števila zaposlenih in s tem neposredno soustvarjalnost tovarne pri nadaljnem oblikovanju osebnega in družbenega standarda domačinov trebanjske komune.
PRIZNANJE
MEDNAROD-
NEGA
VELESEJMA
Brinjevec, pelinkovec, malinovec, brandy in cheri vino — to so etikete na steklenicah, katerih vrednost podčrtujejo štiri zlate in štiri srebrne medalje ob podpisu proizvajalca: »DANA«, TOVARNA LIKERJEV (ki jo še dopolnjuje proizvodnja sadnih sokov, destilacija, promet z vinom, pivom in gostinstvo Mirna
V kratkem bo dograjena nova tovarna plastične in kartonažne embalaže
Izdelek Tovarne šivalnih strojev Mirna v Mirni na Dolenjskem
na Dolenjskem). Mednarodna priznanja vinskega sejma v Ljubljani so odlična priporočila za tovarno in obenem spodbuda delovnemu kolektivu, ki je dosegel pred enajstimi leti 5, letos pa bo dosegel 500 milijonov prometa.
S skoraj neverjetnim porastom prometa pa ni usklajena notranja oprema tovarne. Mehanizem za pomivanje steklenic, za etikiranje — je še zmerom želja, ki čaka na uresničitev. Predvidena rekonstrukcija obrata bo sicer odklonila zdajšnje pomanjkljivosti, vendar pa bo obremenila kolektiv s precejšnjimi obveznostmi:	popolnejša uveljavitev
prodaje v steklenicah, ki bo morala
Panorama Trebnjega
nadomestiti zdajšnjo prodajo v sodih in večjih balonih (okoli 80 odstotkov!), dvig strokovne ravni že zaposlenih delavcev in zaposlitev novih, strokovno usposobljenih moči, smotrno koriščenje razpoložljivih sredstev za izgradnjo stanovanj...
Umevna dejavnost Tovarne likerjev »Dana« je gostinsko-turistična dejavnost. Kolektiv je usposobil gostišče z restavracijo in s tujskimi sobami, ki predstavlja začetek turističnega poslovanja v tem kraju, hkrati pa ugodno pridobitev za domačine, saj je gostišče nezamenljiv organizator družbene prehrane.
Člen v verigi domaCe
RADIJSKE
INDUSTRIJE
Radio-industrija Zagreb, RR Niš, »Rudi Čajevec« so med imeni stalnih odjemalcev za proizvodnjo radijskih sprejemnikov potrebnih elektrolitskih kondenzatorjev, ki jih proizvaja za potrebe domačega trga OBRAT »ISKRE« V MOKRONOGU. To je eden izmed številnih Iskrinih obratov. Zaposluje 80 članov delovnega kolektiva, ki že dosega v letni realizaciji 220 milijonov dinarjev, trenutno pa povečuje proizvodne zmogljivosti, ki bodo v prihodnjem letu še podvojile vrednost skupnega proizvoda.
Izmensko delo v serijski proizvodnji do kraja izkorišča adaptirano poslopje, ki je svoje dni služilo komori za žito. Prostori bodo bržkone kmalu pretesni, saj bo obrat v prihodnjem letu zaposlil novih 20 odstotkov delavcev glede na zdajšnje število zaposlenih. Vsekakor pa je tesnost prostorov za zdaj drugorazrednega pomena za kolektiv, saj so očitnejši problemi prometnih zvez, stanovanj in zdravstvene službe, ki terjajo od kolektiva in od občinske skupščine primerno rešitev.
(Nadaljevanje na naslednji strani)

<xxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvx\xxxxxxxvxxxxxvx\xxx\xxvxxvxxxxxxvxx>

^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^
IZBRANA PROIZVODNJA -ZAGOTOVILO USPEHA
Štipendiranje prizadevnih delavcev, organizacija prekvalifikacijskih tečajev in nenehno usposabljanje na delovnem mestu. — je ključ razvoja KOVINSKEGA PODJETJA TREBNJE, ki je v pičlih treh letih znalo izbrati donosnejšo proizvodnjo ter jo usmeriti v specializacijo. Sušilne omare, razni mešalci za potrebe farmacevtske, kemične in prehrambene industrije, varjene jeklene konstrukcije, površinski vibratorji — so danes proizvodi podjetja, ki s svojo dejavnostjo izpopolnjuje vrzeli v potrebah naše kovinske, kemične, farmacevtske in gradbene industrije.
Izbrana proizvodnja zagotavlja uspeh: lanski plan je podjetje preseglo za dobrih 30 milijonov, letošnji plan je še enkrat tolikšen. Pri tem velja poudariti število delavcev, ki se ni bistveno spremenilo, izpre-minja pa se njihova strokovna raven, ki je po sodbi podjetja, najprimernejša osnova za nadaljnji razvoj proizvodnje in za nadaljnje uveljavljanje na domačem trgu.
V KORAKU Z RAZVOJEM KEMIČNE INDUSTRIJE
Značilnost hitrega razvoja domače kemične industrije je hkrati značilno prilagojevanje proizvodnje manjših podjetij potrebam kemičnih gigantov. In med njimi: »KEMO-OPREMA« TREBNJE, ki je specializirano podjetje za proizvodnjo raznih aparatur, nepogrešljivih členov v verigi tehnoloških procesov v kemični industriji. Zahtevnost te: proizvodnje se zrcali v kvalifikacijskem sestavu članov 64-članskega "delovnega kolektiva, saj šteje kolektiv kar 10 inženirjev in tehnikov.
Podjetje izdeluje razne izdelke iz nerjavečega jekla, aluminija, bakra in posebnih konstrukcijskih materialov, ukvarja se z varilno tehniko različnih zahtevnosti, tako za varjenje posod pod visokim pritiskom, z argonskim varjenjem v zaščitni atmosferi, z varjenjem belih kovin.
Elitnost njegove proizvodnje ka-rakterizira primerjava med lani ustvarjenim in letos načrtovanim planom, ki je letos glede na realizacijo ugodnejši za polnih 57 milijonov. Pomembnost podjetja pa ni omejena le na proizvodnjo v Trebnjem, ampak ji daje vrednost kompleksnost proizvodnje, ki sega od načrta, izdelave ter montaže opreme in do poizkusne proizvodnje.
PREHRANSKA INDUSTRIJA -USMERJEVALEC POLJEDELSKE PROIZVODNJE
Velike količine kvalitetnega krompirja na območju Kmetijske zadruge Trebnje, povpročajo vsakoletne skrbi pri prodaji, pri čemer se često pokaže še neusklajen odnos med proizvodnjo in potrošnjo. Ce količinam krompirja, ki ga pridelajo na področju komune, dodamo še količine krompirja, ki ga ponuja domači potrošnji rodovitna zemlja širom po naši deželi, nas nič ne preseneča Smotrna in gospodarna odločitev kmetijske zadruge, ki namerava z izgradnjo prehranske industrije zagotoviti tudi porabo doma pridelanega krompirja. V načrtu je tovarna za proizvodnjo »chipsov« — za sedaj
Prvi
delovni prostori KOVINSKEGA PODJETJA staro stavbo
Trebnje — pogled na
Novi prostori KOVINSKEGA PODJETJA Trebnje
še neudomačen naziv za krompirjeve rezine — in krompirjeve kosmiče, katere dnevna zmogljivost bo 70.000 kilogramov, letna pa 18.000 ton surovega krompirja ali približno 4500 ton raznih krompirjevih izdelkov. Obstaja osnutek za izgradnjo take tovarne, ki bi letno predelovala 8 % slovenske proižvodnje krompirja.
Zadruga v Trebnjem ima trenutno 600 ha obdelovalne zemlje. Svojo lastno proizvodnjo izpolnjuje z organizacijo pogodbenih odnosov s pri-
posestvo do 1. 1970 doseči 2000ha orne zemlje in 1000 ha travnatih, površin, kar bo dajalo letno 1500 ton krompirja, 1500 ton jarih žit, 2000 ton ozimnih žit, 2500 ton detelj nega sena, 25.000 ton prvovrstne silaže in 6000 ton sena.
Programirana krmna osnova je potemtakem izhodišče smotrne živinorejske proizvodnje, prehranska industrija pa zanesljiv odjemalec tržnih viškov od proizvajalca do potrošnika.
Izdelki KEMOOPREME Trebnje — reaktorji — mešalci
vatnimi proizvajalci, ki goje za potrebe zadruge pitovno živino, pridelujejo semenski krompir, krompir za prehrano ter rede prašiče.
Živinoreja obsega precejšen del perspektivnega načrta: tik pred začetkom gradnje je pitališče za 1000 govedi, v naslednji fazi pa nameravajo zgraditi približno 1000 stojišč za krave molznice in 500 stojišč za mlado plemensko živino. Poudarek živinoreji narekuje skrb za razširitev lastnih zemljišč. Da zagotovi potrebe po krmi, namerava zadružno
DOLGOROČNA
INVESTICIJA
VISOKE
VREDNOSTI
Sestav gozdov v trebanjski komuni za zdaj ni najgospodamejši. Premoč listavcev, ki obsegajo 80 odstotkov lesne mase, zahteva korenite obnovitve v prid iglavcem, ki bodo morali z leti zamenjati dobro polovico listnatega drevja. To je plan v dveh besedah, ki ga uresničuje KGP BREŽICE z dejavnostjo svojega GOZDNEGA OBRATA V MOKRONOGU.
Osnova za uresničitev tega plana je drevesnica. Njen obseg petih hektarov bo obrat še povečal za štiri. Tako bo drevesnica zadostovala za vsakoletna pogozdovanja 16 hektarov gozda z iglavci, za intenzivno izpreminjanje strukture lesne mase na območju komune.
Mokronog daje lesni industriji nad 6500 kubičnih metrov lesa letno. Znaten delež v tej masi je celuloza, ki je iskana surovina za nemoteno proizvodnjo v industriji papirja. Sicer pa oskrbuje Mokronog domačo potrošnjo še s stavbnim in jamskim lesom.
Nadaljnji razvoj gozdnega gospodarstva na območju komune kaže na potrebno izgradnjo komunikacijskega omrežja, brez katerega si težko zamišljamo dobro oskrbovanje gozda in ekonomsko smotrno izkoriščanje. Ob znatnejše investicije, ki vsebujejo dinar visoke obrestne vrednosti, zadevajo manjše: organizacija seminarjev za drevesništvo, za čiščenje gozdov, za delo z motornimi žagami. Skrb za rast strokovne usposobljenosti delavcev je in mora biti enaka skrbi za rast gozda. Sole za gozdne delavce ali za gozdarske delovodje komuna nima, zategadelj predstavljajo občasni seminarji za obrat v Mokronogu za zdaj najprimernejšo pot do strokovno usposobljenih gozdnih delavcev, ki so neprecenljivi pri sodobni tehniki gospodarjenja v gozdu.
KMETIJSKA ZADRUGA Trebnje — oglar pri kopi
TRGOVINSKA DEJAVNOST NA OBMOČJU KOMUNE
Trgovsko podjetje »GRADIŠČE« Trebnje ima v raznih krajih občine 16 poslovalnic. Med temi so tri trgovine specializirane za prodajo tekstilnega blaga, konfekcije in galanterije; za prodajo pohištva, gradbenega materiala, motorjev; za oskrbo potrošnje s prehranskimi proizvodi. Ostale poslovalnice so trgovine z mešanim blagom. Število svojih poslovalnic »Gradišče« izpopolnjuje z gradnjo nove trgovske hiše v Trebnjem in z gradnjo ter prenovitvami lokalov v Čatežu, na Stefanu, v Mirni, Sentlovrencu in v Velikem Grabnu.
Delež pri zadostni oskrbi prebivalcev z vsakdanjimi pdtrošnimi predmeti daje še 9 poslovalnic splošnega trgovskega podjetja »TRŽAN« v Mokronogu. S tremi specializiranimi trgovinami za prodajo tekstila, železnine in živil, je Mokronog razmeroma dobro preskrbljen z zadostnimi količinami blaga, manjša naselja v njegovi neposredni bližini pa se morajo zadovoljevati s trgovinami z mešanim blagom. »Tržan« oskrbuje potrošnjo tudi s kruhom iz lastne pekarije.
Omembe vredna je še poslovalnica trgovskega podjetja »Dolenjka« iz frovega mesta, ki s svojo prisotnostjo izpopolnjuje morebitne vrzeli v prodaji tekstilnega in galanterijskega blaga.
Lični izdelki MIZARSKE DELAVNICE Trebnje
POLINDUSTRIJ-SKA PROIZVODNJA ZAMENJUJE OBRTNIŠKO
Izdelovanje in popravila pohištva In proizvodnja stavbnih mizarskih elementov sta delovni program MIZARSKE DELAVNICE v Trebnjem, ki je znala specializirati svojo proizvodnjo v primerjavi z MIZARSKIM PODJETJEM »HRAST« V SENTLOVRENCU, ki je ubral svojo pot v izdelavi raznih tipov raztegljivih miz, vitrin in čebeljih panjev.
Za obe podjetji je značilen opazen prehod na polindustrijsko proizvodnjo, ki z izdelavo posameznih serijskih izdelkov počasi zamenjuje dražji obrtniški način. Osvajanje večjih količin pa hkrati drami zaskrbljenost podjetja v Trebnjem, ki ima občutno premajhne delovne prostore, kot podjetja v Šenlovrencu, ki ima pomanjkljive skladiščne prostore. Oboje zahteva rešitev, zlasti še ob nameravanem povečanju proizvodnje v obeh podjetjih.
SERVISNE DELAVNICE -OGLEDALO DRUŽBENEGA STANDARDA
ČEVLJARNA v Mokronogu je 9-članski delovni kolektiv, ki hkrati s Servisno dejavnostjo oblikuje tudi nove čevljarske izdelke. K njim je pridruženo še domače TAPETNIŠTVO, specializiran obrat za izdelavo tapet in za popravila komatov. Proizvodni in servisni značaj obeh delavnic, združenih v enem podjetju, je enak značaju KROJAŠKEGA PODJETJA V TREBNJEM, ki izdeluje in popravlja vse vrste moške, ženske in otroške obleke. Značilnost njegovega poslovanja je v organi-
zaciji dela na domu, ker pač podjetje nima primerne delavnice.
Vsekakor sta zanimivi dve številki: prva 22 in druga 24 milijonov — sta diagram delovnega uspeha podjetja v Mokronogu in podjetja v Trebnjem. Številki dokazujeta nujnost poslovanja takšnih obratov, brez katerih storitvene in servisne dejavnosti bi bil osiromašen družbeni standard domačinov.
MILIJON LETNO NA
ZAPOSLENEGA
25-članski delovni kolektiv obrata »TOPLOVOD TREBNJE« ustvarja letno 25 milijonov dinarjev. Njegov delovni program je vezan na potrebe elektroinstalacijskih skupin toplo in mrzlovodne instalacije ter izdeluje: razne omarice za hidrante, ven-tilna vratca, talne in dimne pokrove, vozičke za premog. Obrat je ekonomska enota ljubljanskega podjetja »Toplovod«.
GRADBENIŠTVO ZA POTREBE KOMUNE
Restavracija »Dana« v Mirni in skladišče v Škocijanu sta delo domačega GRADBENEGA OPEKARSKEGA PODJETJA IZ MIRNE. Njegov delovni kolektiv ne prebira: ukvarja se z novogradnjami, gradbeniškimi storitvami in z adaptacijami. Z lastno opekarno si omogoča zadostne količine gradbenih elementov — zidakov in votlakov — glede na lastne materialne možnosti pa skuša ravno s prilagojevanjem gradbeniške dejavnosti opekarski proizvodnji zmanjševati gradbene stroške. Podjetje opravlja svojo dejavnost na območju komune.
VSAKDANJE
KOMUNALNE
POTREBE
Naslov sodi k dejavnosti KOMUNALNEGA PODJETJA TREBNJE, ki s svojimi enotami oskrbuje ceste, izkorišča peskokop, izdeluje za lastne potrebe strešne opeke in betonske cevi, vzdržuje kanalizacijsko omrežje, javno razsvetljavo, zelene površine, pokopališča, vodovod, skratka k mnogostranski dejavnosti podjetja, katerega 34-članski delovni kolektiv oskrbuje nemoteno življenje ter delo v komuni. Podjetje
namerava še dopolniti svoje poslovanje z organizacijo storitvene mizarske delavnice, pri čemer lahko podčrtamo pečarsko dejavnost, ki ne opravlja svojih uslug samo v mejah komune, ampak že tudi v drugih komunah.
NA
NEZGAŽENIH
TURISTIČNIH
STEZAH
Trebanjska komuna sega od avto ceste pa do železnice ob Savi. Njeno diagonalo predstavljata cesta in lokalna železniška proga. Ce odštejemo troje središč komune: Trebnje, Mokronog in Mirna, potlej se srečamo z malone nepreglednimi površinami položnih gričev, senožeti, vabljive ornice in gozda. Strugi Temenice, vijugave vode s številnimi mlini, Mirenšice, temnozelenega potoka z vrbami ob bregovih, dajeta enako imenovanima dolinama posebno mikavnost. Ce jima dodamo možnosti za lovski turizem, bogate gozdove, kjer še dandanes žive in delajo oglarji, neutrudljivo prometnost na lepo izdrževanih cestah, potem vsekakor ne smemo mimo ugotovitve, da komuna ponuja turistična ugodja, da pa so turistične gazi še neiz-hojene. Sest gostišč v središču komune že nekaj predstavlja, saj lahko ponudijo ob okrepčilu tudi prenočišče, nameravana izgradnja novih gostišč napoveduje živahnejšo turistično dejavnost, vendarle pa je potrebna propaganda, preprosta informacija ljudem, ki naj jih privabi in bi jih nedvomno privabljala. Ta propaganda je naloga turističnega društva in če že sedemletni plen komune ter njenega razvoja na vseh področjih dodeljuje številne naloge gospodarskim in družbenim organizacijam na področju občine, potem vsekakor veljp še dobršen odstavek gostinskim in turističnim delavcem, ki lahko s svojim delom približajo komuno domačim in tujim gostom, obiskovalcem, turistom.
»Kakšen način govorjenja pa je to!« je neobvladano zarenčal Kerze. »Tako se z nami ne govori! Cisto resno zahtevam, da se Meiners po vseh pravilih opraviči!«
»Jaz se naj opravičim?«
»Vsekakor!* Kerze je s pestjo udaril po mizi. »Med tovariši obstajajo nekatera pravila igre, ki so železni zakon. Če nekdo nima občutka zanje, ni tovariš.«
»Meiners se bo zdaj opravičil,« si je prizadeval k spravi Schulz. »Kajne, Meiners, storil boš to?«
»Ne,« je tiho odvrnil Meiners. »Z vami nimam nobenega opravka. Mislil sem, da ie vaše takratno ravnanje izviralo iz človeške slabosti. In da se danes obotavljate zaradi razumljivega občutka sramu. Pripravljen sem bil skupaj z vami potegniti debelo, dokončno črto. Doslej ste mislili, da sem takrat umrl. Zdaj šele vem naslednje: VI STE OD TAKRAT DALJE ZAME
91
PRENEHALI OBSTAJATI.« Meinersov obraz je postal snežnobel. »Ne priznavam vas za tovariše! In še enkrat vam povem: Ce je to tovarištvo, kar počenjate tukaj — se userjem nanj!«
Schulz je pretresen povesil svojo lobanjo. Hirsch je debelo strmel v Meinersa, Frammler se je pričel povsem brez razloga hihitati. In Kerze je zarenčal kot lev. »Vrag! Fej!«
»Za kozlati!« je ostro dodal Frammler.
»Seveda — za kozlati!« je ponovil Meiners ves drhteč od razburjenja. In nato se je obrnil — in sicer tako hlastno, kot bi ga zganila mogočna sila. Zbežal je proti vratom. Tu sta trčila drug ob drugega z Giseniusom.
Nič hudega sluteči Gisenius se je pravkar vračal od svojih telefonskih pogovorov. Bil je povsem prepričan, da je vse v najlepšem redu. Ta prijetni občutek ga je
omamil. Zadržal je Meinersa in dejal odlično razpoložen: »Ne takoj tako vihravo, tovariš!«
»Zame,« je drgetajoče izjavil Meiners, »je ta vrsta tovarišev izumrla!«
In potem se je pognal skozi vrata ter jih zaloputnil za sabo.
Preostali pa so prvič v življenju videli Giseniusa popolnoma zbeganega. Nekajkrat je požrl slino, ne da bi spravil besede iz sebe. In končno je vprašal, kot da bi bil bolan: »Kaj je bilo?«
»Sestanek tovarišev,« je odgovoril Hirsch s trudnim posmehom.
Poleg imenitnega hotela »Tri krone« je stala majhna cenena krčma. Tantau je skozi okno videl za neko mizo svetlolaso dekliško glavo z drznim repom las, ki se je sklanjala nad kozarcem žganja. Karin Kerze! N£ da bi se obotavljal, je vstopil in brez besed prisedel.
Karin ga je pogledala. Njen obraz porcelanaste punčke se je mukoma razpotegnil v nasmeh.. »Lepa sem videti, kaj? Prosim, uživajte, če nimate kaj drugega početi.« S sivim obrazom je strmela v kozarec. »Vselej se srečava samo, kadar imam občutek, da mi gre svinjsko slabo.«
»So ljudje, ki takega občutka nimajo nikoli — in pomilujem jih.«
»Mene torej ne pomllujejte?«
»Zakaj le?« Tantauove oči so se dobrohotno smehljale, kot oči starega psa. Vzel je Karin kozarec, ga na hitro povohal, potem pa zlil njegovo vsebino v kar preveč velik pepelnik, ki je stal na mizi. »GotoVo — kdor živi, se z vsakim dnem približuje smrti. Toda, kaj moramo ta proces na vsak način pospešiti s silo*«
Karine oči so žarele. »Vas veseli, če me mučite?«
»Če sem v vašem življenju edini, ki vas muči...«
Tovariši	92
»Dobro. Vi ste me začasno obranili pred zaročencem! In tudi uredili ono neprijetno prometno nesrečo. Toda kaj mi razen tega lahko še prihranite?«
»Nič.« Prijel jo je za roko, ki mu jo je rada \ jlje prepustila. »Kdor želi komu kaj prihraniti, ga obenem oropa za pomembne življenjske izkušnje.«
»Kaj naj torej storim?« Govorila je tiho. Moral se je nagniti naprej, da jo je slišal. »Moški, ki ga ljubim, me noče. Moški, ki bi naj ga poročila, mi ni všeč.«
Tantau je prizanesljivb dejal: »Zelo enostavno in preprosto. In rad bi še dodal: Pustite, da odfrčita oba! Seveda pa je to samo vprašanje moči. Številka ena je najbrž gospod Hirsch, kajne? Karin, nikar me ne glejte tako začudeno. Ne znam ščuvati, znam samo poslušati in sešteti, koliko je ena in ena.«
»Odlično!« je navdušeno rekla Karin. »In s tem ne mislim, da veste vse, temu sem se polagoma že privadila. Čudovito se mi zdi, kako ste to povedali! Niti ne vihate nosu, niti se ironično ne smejete, ne zganjate državnega problema. Govorite, kot bi šlo za najbolj samo po sebi umevno stvar na svetu.«
»Nič ne more biti bolj samoumevnega, kot je ljubezen. Samo, da še tega pojma v svojem dolgem življenju nisem mogel vsaj deloma točno opredeliti. Le toliko vem: Človek mora pri ljubezni računati z vsemi mogočimi možnostmi... in kljub temu ne bo konec presenečenjem.«
»Posebno, če gre za Martina Hirscha.«
»Vam je dal kakršnokoli upanje?«
»V začetku je bilo videti, kot bi mi ga dajal. Ko pa je prišlo tako daleč, da bi stvar lahko postala resna, se je umaknil. Zakaj?«
»Morda...« Tantau se je obotavljal in ji previdno božal poko, »je nagonsko čutil, da sploh ne iščete toliko ljubimca ... .kot: očeta!«
Njen otroški obrazek se je zamislil. »Bi bilo tako nenavadno? Nikoli nisem piozna-ja tega, čemur pravimo družina. Moja mati je zgodaj izginila. In moj oče... saj ga ja Poznate!« Potem ga je naravnost pogleda-la. »Zakaj,« je vprašala živo, »niste vi, gospod Tantau, moj oče?«
Tantaua je vprašanje najprej prestrašilo. Pogreznil se je v stol. Počasi pa se je sPet vzravnal.
»Karin, kako nenavadna in čudovita fnisel!« Njegove oči So izdajale veselje. Naenkrat se je moral na dolgo in nerodno od-
kašljati...
Tovariši so molče sedeli za mizo. Napeto so gledali svojega »besednega« poglavarja Giseniusa. Dolgo so rabili, preden so mu .utegnili povedati, kar se je zgodilo med njegovo odsotnostjo. Vedeti je hotel vsako nadrobnost, vsako reakcijo. In pet tovarišev si sploh ni bilo vselej enotnih.
Končno se je Gisenius vzdignil. Pogledal je enega za drugim.
»Šušmarji.« Zvenelo je utrujeno. Toda nepričakovano osorno je nadaljeval: »In če pravim šušmarji, menim s tem vas. Vas
vse!«
»Kaj bi torej še mogli storiti več?«
Schulz je bil resnično prizadet. »Ponudili smo mu svoje tovarištvo odkritosrčno in brez jeze.«
»Seveda! Samo to in ničesar drugega nismo storili!« Frammler se je z obrambo skrbno potegnil nazaj. Če je bil Gisenius nejevoljen, potem si je pameten mož rekel: nazaj do varnostne črte.
»Razen tega bi se vse odvijalo drugače,« je zagotovil Kerze, »če bi se Hirsch ne trudil, da je spet enkrat zablestel s svo-
TovariSi	93
jimi šaljivimi pripombami. Zdaj imamo godljo.«
»Nikar vendar,« je vzkliknil S ,ulz. »To ni tovariško.«
In Frammler je menil: »Lahko celo škoduje poslom.«
»Reve!« je preprosto odvrnil Bennicken.
»Mir!« Tovariši niso slišali Giseniusa nikoli poprej ukazovati in vpiti na tak na-, čin. »Vsak poskus, da bi se zdaj opravičili, je odveč — in krade čas. Po tem, kakor stoje stvari, si sploh ne moremo več privoščiti, da bi ugotavljali, kdo je katastrofe kriv in kdo ne.«
»Jaz vsekakor ne!« je zagodrnjal Kerze.
»Tudi jaz ne,« je hladno pripomnil Gisenius. »Čeprav si ne morem odpustiti, da sem vas pustil deset minut same. Toda, če se že niste hoteli ozirati name, potem bi tega vsaj ne smeli storiti našemu spoštovanemu tovarišu Schulzu.«
»Zakaj Schulzu?« Hirsch je bil takoj čisto buden. »Kaj ga mogoče spet želite potisniti v ospredje kot krivca, ki je zakrivil vse?«
Gobec,« je malodane dobrodušno pripomnil Bennicken.
Toda Schulz se je svečano dvignil: »Povedal sem že, da prevzemam popolno odgovornost za vse, kar se je takrat zgodilo v moji skupini. To smatram za svojo dolžnost.«
»Le ne vsiljuj se,« je z odločnostjo priporočal Hirsch. »Kdo sploh pravi, da se moramo tratiti s skrbmi? Vseskozi sem imel občutek, da Meiners mislil odkrito-srčno... Res želi pokopati preteklost!«
»Nič bolj odkritosrčen pa ni bil njegov izbruh jeze!« je dal v premislek Kerze. »Pravo sovraštvo.«
»No, in?« Hirsch si je prižgal cigareto. »Lahko vam samo rečem: Če bi vi storili
.. i
>■< Rudniški »kovači« iz Mežice pri vsakdanjem opravilu Foto: M. Šparovec
z mano, kar srno mi z njim, bi vas vse po vrsti brcnil v zadnjico.«
»Mogoče tudi mene?« je z grožnjo vprašal Bennicken.
»Zate, bi si še posebej izposodil dva do tri kije, da bi kot pribito dobil svoj delež.«
»Pustimo že končno prepire,« je strogo Zahteval Gisenius. »Tovrstna razpravljanja ne pripeljejo nikamor. Osredotočimo se z8olj na dejstva. Videti je sledeče: Mei-ners je pred dnevi prišel semkaj, v to me-in nas op"azoval. Poslali smo nadenj Tantaua in Meiners si je hitro pbiskal dru-8° stanovanje. Bilo je vznemirljivo. Taninu ga je znova zasledil in poslal sem. Meiners je bil v začetku pripravljen na ?Pravo, nato pa je svoj namen spremenil ln prišlo je dodoklončnega razdora. Zdaj ^joramo računati s tem, da bo Meiners kaj “Krenil, Lahko da bo pričel po časopisih Politično gonjio, ali mogoče stopil na polici0 ali oboje hkrati! To pa pomeni kata-5trofo!«
v »Za nas vse?« je prestrašen vprašal Kerze.
.In Frammler je brez sramu povedal: prvi vrsti vsekakor za našega ljubega chulza. Končno je — in ne samo pravno odgovoren samo on!« e, »Pripravljen sem,« je vdano izjavil ^ohulz.
, »Pri tem ne sodelujem!« je skočil po-Odci Hirsch. Stol za njim se je prevrnil, čreden bi se to zgodilo, vztrajam, da r^giedamo vso stvar od točke do točke. ,n čeprav bi sam izgubil perje! Gotovo ne ,0rn trpel, da bi rinili Schulza v ospredje kakio klavno žival.«
, »Zakaj pa bi bili vsi uničeni,« je razsrjen vprašal Kerze, »če je tu eden, ki /da moč, da se zavzame za nas7 In ra-7/diljivo, koncem koncev mu ne bo škodo. Jamčim!«
»Hvala,« je ganjen odvrnil Schulz.
Tovariši	94
»Takšno sramotno trgovanje!« je zakričal Hirsch. »Vztrajam: ali vsi ali nobeden.«
Izbruhnil je močan protest. Nekaj sekund so divje govorili vsi vprek.
Hirsch se ni dal omajati. »Če boste hoteli Schulza speči, vam bom zraven sežgal Vaše umazane tace!«
Gisenius je jel s trdim zapestjem udarjati po mizi in udarjal je tako dolgo, da je napočila popolna tišina.
»Prijatelji,« je pričel nato pomembno, »smem enkrat spet osvetliti prejšnji potek misli: vsi srno bili pod Schulzevimpoveljstvom. Schulz pa je zopet ravnal po povelju svojega predpostavljenega. In ta mož
—	kolikor mi je znano, se piše Kronshagen
—	mora zdaj semkaj. On naj Schulzu in s tem tudi nam priskrbi oprostitev brez česar je z nami konec. Potrditi mora, da Schulz in z njim tudi mi nismo ravnali drugače, kot pa nam je bilo ukazano.«
»In potrdil bo,« je živahno soglašal ter prikimal Kerze, »če ima le še trohico tovariškega čuta.«
»Mi date torej, kar se tega tiče, opolno-močje?« je vprašal Gisenius.
Nihče ni oporekal.
»Dobro,« je razlagal Gisenius. »Najprej bom poslal gospodi Tantaua k Meinersu, da bo sosegel dvodnevno premirje — saj lahko tako rečem. Meiners mora uvideti, da mu nočemo ničesar slabega ...«
»Kako naj...?« Hirsch se je z občutkom gnusa zasmejal.
»Nihče izmed nas ne želi Meinersu kaj slabega,« Gisenius je zvišal glas, »toda so ljudje, ki kot magnet privlačujejo nase človeške usode. To so tako zvani samozvanci. Nič jih ne more zadržati.«
»Torej samo: smrt,« je prostodušno zamrmral Frammler.
Gisenius je v obrambo in s pomilovanja vredno grozo dvignil svoji ozki roki. »Zapoved se imenuje zdaj jasnost. Jasnost onih dogodkov pred petnajstimi leti. Tako-rekoč »tipati moramo verigo svojih odgo- \ vornosti. Tantau naj poišče moža, ki je bil takrat predpostavljeni tovariša Schulza.«
»Poveljnik voda Kronshagen,« je dopolnil Schulz.
»Pravilno.« Gisenius je popil požirek vina in si z robcem narahlo brisal znoj s čela. »Če se prav spominjam, je bil iz Frankfurta. Študent prava. Najbrž je zdaj odvetnik, registracijski uradnik ali kaj podobnega. Tantau ga bo že našel.«
»Tantau se naj sklicuje na njegovo tovarištvo,« je prizadevnlo dejal Kerze. »Mi se mu bom/o rede volje oddolžili.«
»Torej smo se zedinili,« je zadovoljen zaključil Gisenius. »Tantau naj pripravi Meinersa, da se umiri in takoj nato naj poišče Kronshagena. Za nas je predvsem drugim važno, da Kronshagen potrdi, da je bil splošen položaj 20. aprila 1954 popolnoma nepregleden, kaotičen In da se ga danes ne da več pravilno orisati.«
»Veličastno.«' Hirsch je zaploskal. Njegov obraz pa je bil zguban.
»Vse, da zaščitimo tvojega posebnega prijatelja Schulza!« je opozoril Gisenius. Potem se je spet obrnil k ostalim. »Prevzemam naročilo za Tantaua. Vi bodite, prosim, pripravljeni. Zdaj morate vsak trenutek računati, da vas bom rabil. In če bo treba: sredi noči!«
»Samo vi ste še manjkali!« j* rekel Karl Schulz, ko je prišel ta večer uničen in zmeden domov. »Da si mi upate pred oči — je res mnogo.«
»Pravkar sem vas hrepeneče pričakoval,« je zatrdil Klaus, neuravnovešeni sin tovariša Giseniusa. »Videti je, da nam
lovariši	95
preostaja za družino prilično malo časa. To niso ravno idealne razmere.«
»Izginite mi izpred oči, mladi mož,« je zarenčal Schulz. »Utrujen sem namreč in povsem brez moči. In zdaj je morda vaša edina prilika, da odidete od tod s celo kožo.«
»Karl, nekaj važnega ti ima povedati.« Eva se je smehljala svojemu bratu z nežnostjo, ki vse razoroži.
Nezaupno, s trudnimi očmi je Schulz gledal nenavadno idilo, ki se mu je ponujala: pri kuhinjski mizi — poleg tega še v njegovem stanovanju — je sedel mladenič Klaus Gisenius, in sicer z izzivajočo samo po osebi umljivostjo.
Toda Schulz se je počutil kot izžeta cunja. Dogodki tega dne ga niso le malo izmučili, saj je bila že muka, da je lahko ostal spoštovanja vreden mož.
»Preklemansko srečo imate...« je rekel Klaus.
Klaus je brez zadrege strmel vanj.
»Ta občutek imam tudi jaz.«
»In močno me mika, da bi vam ugladil prezgovorni gobec,« je s težavo iztisnil iz sebe Schulz. »To pa bova prestavila na pozneje. Trenutno se ukvarjam s čisto drugimi rečmi. In zdaj bi tudi ne bilo ravno primerno, da bi vas v kaki vreči zanesel k očetu.«
»Ce je ugodno ali ne,« je vedro dejal Klaus. »Na vsak način: popolnoma nepotrebno.«
»Mladi mož, na živce mi greste! Poberite se. Toda kar takoj. Pred tem pa, Eva, odpri vrata, da bo mladenič lahko tekel.«
»Vi ste prilično smešna hiša,« je ravnodušno povedal Klaus. »Na vsak način želite premlatiti svojega svaka. Mora tako biti?«
Izdelki kombinata »SVIT« Kamnik
Križanka
Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja!
TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER
Vodoravno: 1. stopničast slap, 7. vrsta žirafe, 8. etiopski plemenski poglavar, 9. izrastek na glavi, 11. bogat atenski veljak, eden Sokratovih tožnikov, 13, italijanska pritrdilnica, 14. začetnici imena in priimka znamenitega jugoslov. elektrotehnika, ki je živel in deloval v ZDA, 15. priostren kolec, 17. reka v severozahodni Italiji, 18. kraj ob Kolpi na Hrvaškem, 20. južnoarheriška rastlina, bodikav grm, katerega listi vsebujejo kofein, 21. pritrdilnica, 23. raz^ lična soglasnika, 24. kemična spojina enega atoma dušika in ogljika, 26. grški bog vetrov, 23. srbohrv. števnik, 29. presojevalec o lepem v naravi in v umetnosti, 31. lekarna.
Navpično:	1. muslimanska
verska knjiga, 2. rastlina, ki raste ob Sredozemskem morju, njeni listi so bili vzorec za okras korintskih stebrov, 3. pripadniki nemškega plemena, 4. kratica za komunistično partijo, 5. gorski masiv v zahodni Afriki, 6. vnetje požiralnika, 10. osje gnezdo, 12. delavec v predilnici, 16. lijak, 17. šahovski izraz, 18. vrsta močnate jedi, 19. prislov, 21. obvezen prispevek državljanov državnim organom, 22. ime švedske filmske igralke (Eckberg), 25. kazalni zaimek, 27. tuje moško ime, 30. kratica za starejši.
ZAŠČITIMO OTROKE V PROMETU
— Tovariši, hotel sem kritično oceniti delo tovariša Filipa, ker je pa on prišel na sestanek — pa kdaj drugič!
Illllllllllllllir
Prodajm servis
		
■i omamam		
Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije!
— Glej, da ne izpustiš plošče, marmorja zdaj ni na tržišču!
Illllllllllllllilllllllllllllllllllllll!lll!lllllllll!lll!lllllllllll
l\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\V\\\V\V\\V^\\\\\\\\\V\\V\\\\\\V\\V^\\\\\^^^
Spored RTV Ljubljana za teden od 11. do 17. novembra 1963
PONEDELJEK
11.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Štirje veliki solisti — 8.35 Planinski oktet iz Maribora poje pesmi Danila Bučarja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Sestanek z orkestrom Lex Baxter —
10.15	»Sodnija1« in »Pri župni-
ku« iz Bravničar jev e opere »Hlapec Jernej« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbeni in-termezzo — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igrajo štirje fantje — 12.40 Lepe melodije —
13.15	Obvestila in zabavna glas-
ba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem —	14.35 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo t-
15.15	Zabavna glasba — 15.45 S
knjižnega trga —	16.00 Vsak
dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.10	^Zabavni kaleidoskop — 18.45 Narava in človek — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 22.10 Glasbeni mozaik — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz ruske komorne glasbe —	24.00
Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK
12.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 8.05 Za ljubitelje domačih viž —
8.30	Veliki zabavni orkester David Carroll — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Operni pevci v našem studiu
—	10.15 Trikrat petnajst — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Ansambel Jože Kreže, pojeta Marica Hojnik in Franjo Vauhnik
—	12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Orkester praškega Kon-
servatorija pod taktirko Con-stantina Silvestrija s popularnim sporedom francoskih skladateljev — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Slovenske narodne iz Štajerske in Prekmurja —	15.15 Zabavna
glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.10	Instrumentalni solisti zabavne glasbe — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik
—	20.00 Lovro Matačič dirigira zboru Slovenske filharmonije
—	20.20 Radijska igra — 21.30 Serenadni večer — 22.10 Zvočni mozaik
SREDA
13.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	6.20—6.35
Tečaj makedonskega jezika —
8.05	Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu
—	10.15 Južnoameriške pesmi
izvaja ansambel in solisti Vaclava Kučere — 10.45 Človek in zdravje —	10.55 Intermezzo
Maxa Regerja — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poskočne in okrogle — 12.40 Lepe melodije
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Plesni ritmi, iz slovanskih dežel — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo
—	14.35 Znano in priljubljeno
—	15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas'—17.05 Beethoven in dva pianista — 4 bagatele — 17.35 Iz fonoteke radia Koper — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.10	Partizanske pesmi na slovenske ljudske motive — 18.25 Jakov Gotovac: Orači, simfonična meditacija — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Tako pojo v Pragi, Moskvi in Varšavi — 20.30 Koncert v studiu 14 — 21.30 Iz Sibeliusovega simfoničnega opusa — 22.10 Zabavna paleta —
23.05	Literarni nokturno
ČETRTEK
14.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	6.20—6.35
Tečaj ruskega jezika —	8.05
Opera in balet — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe —
10.15	Igra pihalna godba Ljudske milice — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30—
14.35 Glasbeni sejem —	14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.40 Literani sprehod — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Majhni zabavni ansambli — 17.15 Turistična oddaja 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Iz domače koncertantne literature — 18.45 ICultuma kronika
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba
—	21.00 Izročilo XX. stoletja —
21.40 Richard Strauss: Plesna suita po Couperinu — 22.10 Glasbena medigra —	22.15
Skupni program JRT — Studio Beograd — 23.05 Vokalni solist Johnny Mathias — 23.20 Skupin program JRT
PETEK
15.	novembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	6.20—6.35
Tečaj srbskega jezika — 8.05 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi klavirja in harmonike — 8.35 Majhni zabavni ansambli — 8.55 Pionirski tednik
—	9.25 Gioacchino Rossini-Ot-
tcrino Respighi:	Fantastična
prodajalna, baletna suita —
10.15	Odlomek iz I. dejanja Bellinijev e »Norme« —	10.35
Novost na knjižni polici — 10.55 Marijan Vodopivec:	Jesenska
-- 11.00 Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Belokranjske v priredbi Tončke Maroltove — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pri domačih vokalnih ter instrumentalnih solistih — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Po domače... — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Popoldne pri skladatelju Josephu Haydnu —^3.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18 10 Plese jugoslovanskih narodov poje Mariborski komorni zbor — 18.33 Pripoveduje nam Jože Privšek
—	18.45 Iz naših kolektivov —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Revijska glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled
SOBOTA
16.	novembra
5.00	Dobro jutro! (pisan glasbeni spored — 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.40 Pregled športnih prireditev za nedeljo
—	8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnja — 9)25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem — 9.45 Solistična zabavna glasba — 10.15 Mali narodni zabavni ansambli
—	10.35 Zbor Roger VVagner
poje —	11.00	Pozor, nimaš
prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 V narodnem tonu
—	12.40 Lepe melodij^ — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Glasbeni sejem — 14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.40 Amaterji pred mikrofonom:	Mešani zbor
»France Prešeren« iz Celja —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.10	Recitali znamenitih opernih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.0C* V 20 minutah od glasbene revije do twista — 20.20 Radijska zabavna igra — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prijeten konec tedna
NEDELJA
IT. novembra
6.00 Dobro jutro! (pisan beni spored) — 6.30 Nap' ^ za turiste — 7.40 Pogovor s siušalci — 8.00 Mladinska dijslca igra — 8.45 Iz al'Qu] pesmi za mladino — 9.05 ^ poslušalci čestitajo in Pozdr^4e, Ijajo - I. — 10.00 Se pohi^ ’ tovariši — 10.30 Nedeljska tineja komorne glasbe
r3'
.0*
Nedeljska reportaža
rti*"
- n-5!
_ Usl
Solistični instrumenti zaba^j1^ glasbe — 12.05 Naši posluj čestitajo in, pozdravljajo ”	$
— 13.10 Obvestila in žaba''^ glasba — 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doP’3^
13.10	Glasba Iz znaine^^. oper — 15.05 Nekaj mei°*0' nekaj ritmov — 16.00 Hu‘ p reska tega tedna — l6-2° tisoč in ene noči — 17.05 ^ ^ mond orgle — 17.15	^
igra — 18-26 Zvočna Paleta,ag-
18.00	Obvestila — 19.05 G bane razglednice — 19*30 dijski dnevnik — 20.00 svojo melodijo — 21.00 nite operne predstave
22.1'
Zaplešite z nami — 23.0?	^
upna pisma« — 24.00 za ,e, poročila in zaključek ocl