i mv KURIR NOVO MESTO 14. julij 1981 leto X. “ št. 9 časopis kolektiva industrije motornih vozil Božidar Jakac: SLOVENSKI PARTIZAN (1944) Ostanimo zvesti delu in ideji W praznovanje 40-letnice vstaje in ustanovitve Osvobodilne fronte se uvršča ta mesec tudi dan vstaje slovenskega ljudstva — spomin na začetek enkratnega zgodovinskega boja, v katerem smo „iz naroda hlapcev Postali narod gospodarjev.” Ponos nas navdaja, ko gledamo prehojeno pot, ki je tudi sedanje resne gospodarske težave na rnorejo zmanjšati. Odmevi na Pomembna srečanja ob nedavnem 4. juliju, dnevu borcev naših narodov, so sveži in govore o najpomembnejših nalogah v tem trenutku naše stvarnosti. Če jih tu le na kratko ponovimo, hočemo s tem samo spodbuditi razmišljanja in ukre- r--------------------------------------------> Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva -Delovni ljudje upravičeno pričakujejo zaostreno odgovornost vseh in vstikogar za uresničevanje gospodarske stabilizacije pe, ki so potrebni v sleherni naši sredini, da bo vsak in povsod uresničil svojo dolžnost do socialistične skupnosti in naše bodočnosti. Vidni državni in politični delavci povsod po državi so opozorili, da ,, . . . brez odgovornosti za tisto, kar smo storili, pa tudi za tisto, česar nismo storili, morali pa bi, ne morejo delovati temeljne institucije naše družbe." To dobro znano, večkrat omenjano, vendar, kakor kaže, premalo upoštevano stališče vsebuje dobršen del odgovora na odločilni vprašanji: zakaj smo zabredli v nedvomno neprijetne ekonomske težave in kaj narediti, da bi bili gospodarski načrti in tokovi v skladu z možnostmi, ki jih ta hip obvladamo. Na odgovornost in resnejši odnos do nje nas je že tovariš Tito ponovno spominjal in opozarjal. Pa vendar je morai v zvezni skupščini Peter Stamoolič ie dni ugotoviti: kolikor nam je znano, doslej še nihče ni odgovarjal za zgrešeno investicijo in neizpolnjene obveznosti, prevzetih z dogovorom ali s sporazumom, niti ni kdo izmed odgovornih v družbenopolitičnih skupnostih odgovarjal za to, da je na primer splošna, skupna ali proračunska pu'aba presegla dogovorjene okvire. Zato naši delovni ljudje in občani upravičeno pričakujejo splošno zaostritev odgovornosti za izpolnjevanje sprejete politike in menijo, da „ne bi smeli omahovati v predlaganju in sprejemanju ustreznih, pa tudi začasnih ukrepov, kjerkoli je to nujno, da bi učinkoviteje vplivali na gospodarske tokove," kot je dejal v zvezni skupščini Peter Stambolič. „Ne potrebujete nobenih novih sklepov. Izpolnite tiste, ki ste jih že sprejeli in obenem zaostrite odgovornost vsakogar za tisto, kar je dolžan storiti. In če izključite nekaj tistih, ki ne izvajajo sklepov, bo to najboljši sklep," je med drugim povedal hrastniškim komunistom pred dnevi predsednik CK ZKS France Popit. V Gor. Lazah je Marijan Brecelj opozoril več tisoč zbranih ljudi, da je na prvo mesto izbilo zdaj vprašanje — kaj je z gospo- (Nadaljevanje na 8. strani) Poziv k akciji ^ Delegati delavskega sveta delovne organizacije IMV so 1. julija, ko so se zbrali na 8. redni seji, razpravljali in sprejeli sklepe o enem izmed najpomembnejših dokumentov v pestri preteklosti našega kolektiva. Po poprejšnjih razpravah in sklepanjih v temeljnih organizacijah je najvišji samoupravni organ v delovni organizaciji sprejel program sanacije, ki podaja rešitve za odpravo posledic nastale izgube in opredeljene ukrepe za premagovanje vzrokov slabih rezultatov poslovanja. Program sanacije na 152 straneh ugotavlja okoliščine, v katerih je prišlo do slabih poslovnih rezultatov v lanskem letu in določa izhodišča obseženih usmeritev pri premagovanju tekoče in dolgoročne problematike, čeprav zajeten in dokaj konkreten sanacijski program nima zahtev, da bi postal nekakšen pravilnik in navodilo obnašanja, pač pa bi moral zaživeti kot dolgoročna usmeritev naporov vseh delovnih ljudi v kolektivu. Zaradi tega ima sanacijski program značaj skupne opredelitve kolektiva in organov družbenopolitičnih skupnosti do sedanjega trenutka in bodočnosti IMV. Nič manjšega pomena, čeprav je oblikovan v poseben dokument, ni tudi program aktivnosti za rezreševanje gospodarskih in družbenih razmer v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije IMV, o katerem je na isti seji sklepal delavski svet IMV. Program aktivnosti je pravzaprav skupek v temeljnih organizacijah in sektorjih delovne skupnosti oblikovanih in sprejetih ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja in dosledna opredelitev konkretnih odgovornosti v posameznih delovnih okoljih. Ni zmotno mnenje, da bi, kot se je nekdo izrazil, izvajanje programa aktivnosti kaj kmalu odpravilo potrebo po v sanacijskem programu opredeljeni pomoči širše družbe. Resda sta sanacijski program in program aktivnosti še v marsičem nedo-rečenaj to so potrdile tudi pripombe delegatov, vendar v osnovi predstavljata enotno in edino izhodišče razreševanja izredno zapletenega položaja IMV. Za tega ni značilna izguba iz lanskega leta, v tej zvezi je delavski svet obravnaval in sprejel zapisnik SDK, pač pa še bolj zaskrbljujoče nadaljevanje negativnih poslovnih rezultatov tudi v letošnjem začetnem obdobju. Očitno je, da ne gre računati na izboljšanje objektivnih pogojev gospodarjenja in da je edina rešitev popolno angažiranje notranjih sil, saj lahko le v tem primeru računamo na razumevanje in pomoč skupnosti. Naše notranje rezerve pa so, kot kaže, zelo velike, kar spodbuja k naporom in budi prepričanje v uspeh. Slednjega pa ne bo, če ne bomo zaostrili kolektivne in še posebej individualne odgovornosti za izvrševanje delovnih nalog, četudi bomo zaradi tega morali z marsičem in z marsikom razčistiti Nihče se ne more (več) skrivati za kopicami objektivnih okoliščin, dokler ne bo opravil svojega dela skrajno temeljito in odgovorno, dokler ne bo izčrpal zadnje možnosti za rešitev konkretnega problema. Zato bi morali nenehno Delegati med potekom 8. redne organizacije. preverjati izvajanje obeh programov in sproti ukrepati v smislu aktualiziranja problematike, ker vsak zamujeni trenutek povzro- seje delavskega sveta delovne Odločili smo se „ZA” Referendum, na katerem smo se 15. 6. 1981 odločali za ali proti Samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti, združenih v DO IMV, je uspel: 3699 ali 61,3 % delavcev naše DO je glasovalo „ZA”, 1041 ali 17,2 % pa proti. Komisija za izvedbo referenduma, ki so jo sestavljali Čedo Negovanovič, Marija Dravinec in Dušan Rešetič, nam je posredovala točne podatke o poteku referenduma, ki vam jih posredujemo. Tozd (ds ss) ŠTEV. DELAVCEV GLASOVALO ,o NEVE- LJAVNO ZA /» moro 1. D3 33 400 313-73,2 6 765-66,2 42-10,5 2. TA 2820 2106-74,6 90 1578-54,1 483-17,3 3. TP 5n G 495-83 10 318-53,5 166-77,8 4. Tehncnervie 319 ''59-82,2 14 190-60,3 55-17,4 5. COMMEKC E 5C4 264-86,9 p 752-76,3 30- 9,8 6. TAi' Brežic® 218 209-95,3 - 172-78,8 37-16,9 7. TO Črnomelj 358 370-98,3 10 727-63,4 83-23 8. Podpor,je-GentJ . 161 156-96,8 3 137-85 16- 0,9 9. TO Mirna 409 372-90,9 5 291-71.1 76-16,5 10. TOKG Gaarjeta 96 75-78,1 5 53-55.2 17-17,7 11. ZIP Ljubljana 35 35-100 - 26-74,2 9-25,7 12. TSO B. Manastir 317 282-88,9 1 259-81,7 22- 6,9 S I D P A J 1 6029 4886-81 146 3699-61,3 1041-17,2 ča direktno materialno izgubo. V uvodni razpravi k sanacijskemu programu in programu aktivnosti so bile izrečene tehtne misli, ki so pred delegati razgrnile vso resnost položaja IMV. Od tod tudi pripombe nekaterih delegacij, da je treba kljub splošni podpori dokumentom le bolj precizirati vsebino razvojne perspektive nekaterih temeljnih organizacij. Delegati TOZD Mirna in Črnomelj so dali konkretne predloge dopolnil sanacijskega programa, ki bodo morali biti upoštevani pri nadaljnjem oblikovanju programa in njegovem izvajanju. Vsiljuje se sklep, da težak položaj delovne organizacije kljub resnosti ni spodkopal morale delovnih ljudi, vendar je potrebno nemudoma začeti široko akcijo mobiliziranja kolektiva kot celote, ker se sanacijska prizadevanja morajo prenesti iz relativno ozkih strokovnih skupin in organov v bazo. Ko rečemo „bazo”, mislimo dobesedno - k slehernemu delavca Le tako je mogoče računati na uspeh, ki je edina možnost izbire za avtomobilsko industrijo na Dolenjskem. Ne stojmo neprizadeto ob strani! Delavski svet naše delovne organizacije je na eni svojih sej ob sprejemanju plana in ukrepih za leto 1981 sprejel tudi sklep, ki bo pripomogel k boljši koordinaciji transportnih dejavnosti in zmanjšanju transportnih stroškov. Obseg transportnih dejavnosti je izredno velik. Povezan je tako z usklajevanjem železniškega in cestnega prometa, z mednarodnim transportom in z učinkovitejšo uporabo različnih skladiščnih uslug, kar brez dvoma vpliva na obseg sredstev, ki jih namenjamo transportu in skladiščenju. Veliko sredstev smo v namen teh dejavnosti-porabili po nepotrebnem. Priče smo nesmotrnega uporabljanja transportnih sredstev, ne malo denarja smo porabili za plačevanje skladiščenja ležarin in pod. Še in še je bilo napak, katerih posledica so visoki zneski, ki so nemalokdaj neupravičeni — in vzrok zanje? Kje ga iskati? Nikjer drugje kot v nas samih! In spet bomo rekli: treba se je obnašati v smislu stabilizacije, delati, smotrneje načrtovati. Pa bomo? Vse prevečkrat igra vlogo glavnega krivca človeški, da se izrazim nehumano, faktor. Pri našem vsakdanjem delu je vse preveč neprizadetosti, ležernosti, neodgovornosti. In to bomo morali spremeniti. V transportni dejavnosti, znotraj naše delovne oranizaci-je, se že porajajo prvi rezultati načrtnejšega in odgovornejšega dela. V pripravi in delnem teku je boljša organiziranost dela, oddelek transportnih dejavnosti pa je in ga bo gotovo potrebno še bolj kadrovsko okrepiti. V okviru programa sanacij- Rekordno število prikolic v Brežicah Delavci Tovarne avtomobilskih prikolic Brežice so v juniju dosegli velik in nadvse spodbuden uspeh. Sestavili so rekordno število 431 prikolic, vgradili in obili 451, opremili 429 ter predali 495 prikolic. Kupcem je bilo od-premljeno kar 547 prikolic. Vse čestitke delavcem tudi zato, ker so si priborili novi rekord prav v času največjih težav in stabilizacijskih prizadevanj. I ESJ Industrijski tir je zaživel. Vsak dan pošiljamo od tu kupcem širom po državiin v tujino naše izdelke. skih ukrepov ima pomembno vlogo ureditev transportnih dejavnosti. Gotovo ima velik pomen v transportni dejavnosti naš industrijski tir. Spominjate se lanskega 25. aprila, ko smo pred praznikom OF in 1. majem pričakali prvi vlak, ki je pripeljal po novem tiru. In kako je z uporabo industrijskega tira danes? Je res maksimalno izkoriščen, kaj pomeni za našo transportno dejavnost? Brez dvoma veliko. Železniški tir je aktiviran, po njem vsak dan odpeljejo iz naše DO naše proizvode. Transportne motnje, motnje v mestnem prometu, stroški v porabi goriva in časa so zmanjšani. Bršljinske železniške postaje ne uporabljamo več. Uporaba lastnega industrijskega tira je zaživela v polni meri. Ob železniški postaji je usposobljen prostor za „priročno” skladiščenje” — za 250 prikolic, kar omogoča učinkovito nakladanje, brez zastojev. Tudi razkladanje materiala je zaživelo na naši razkladalni „rampi”, čeprav vsi pogoji za uspešno delo še niso zagotovljeni. Končne rešitve nudijo na naši tovorni postaji zelo dobre rezultate. Gotovo pa bo potrebno nekaj časa improvizirati, dokler ne bodo zagotovljena po- Med osmo sejo delavskega sveta naše DO trebna finančna sredstva za dokončno ureditev železniške postaje, kot je predvideno po projektu. Z dokončno usposobitvijo tira bomo privarčevali marsikateri, zdaj nepotrebno zapravljam dinar. Nakladanje gotovih izdelkov je učinkovitejše, saj se odvija v domačem krogu, krajša je transportna pot in boljša tehnika nakladanja. Še večji učinek bo viden pri prispelih pošiljkah in razkladanju v začasno carinsko shrambo, ki je prav tako naša, lastna. Seveda za sedaj še niso dani vsi ustrezni pogoji, vendar ne bo majhen prihranek, ko bomo v popolni meri prenehali uporabljati usluge Javnih skladišč. To je le nekaj utrinkov k boljšemu, cenejšemu transportu. Teh nalog so se v transport- ni službi lotili z veliko mero odgovornosti in požrtvovalnosti. Težave prav gotovo ne bodo izginile čez noč. Potrebnega bo še veliko dela, gotovo pa tudi večja mera lastne odgovornosti vsakega posameznika. Ne smemo si dovoliti, da zaradi malomarnosti posameznikov delo trpi. Z veliko mero prizadevnosti in dobre volje bomo razrešili te in podobne težave. Vsekakor pa ne smemo neprizadeto stati ob strani s črnogledimi mislimi v glavi: „Češ, bo že kako!” Vsak dan poslušamo, da moramo prav vsi s svojimi lastnimi rokami in z glavo prispevati k izboljšanju gospodarskega jutrišnjega dneva. To nikakor ne sme postati samo geslo, postati mora akcija, akcija nas vseh. Počitniška praksa je stekla... Kot vsa leta do sedaj tudi letos organiziramo počitniško prakso naših štipendistov srednjih, višjih in visokih šol. Pri načrtovanju prakse smo imeli v letošnjem letu precej težav, saj do zadnjega nismo vedeli, ali bomo izvajali enomesečno prakso, kot predvidevajo štipendijske pogodbe, ali 15-dnevno, kot jo predvideva učni načrt. No, odločili smo se za 15-dnevno prakso, tako da bodo praktikanti prihajali na prakso v treh rokih. Sprejeme smo načrtovali tako, da učence sprejemamo v vsakem roku v treh skupinah, ki so oblikovane po letnikih. Pred vključitvijo praktikantov v delo jih na 4-urnem uvajalnem seminarju seznanimo s potekom prakse, nadalje z informacijami o naši delovni organizaciji, samoupravni ureditvi, režimu dela, pravicah, dolžnostih in obveznostih zaposlenih, o kaznih za kršilce ter o varstvu pri delu. Praksa poteka v naši delovni organizaciji po programu, ki je že preizkušen in potrjen tako z naše strani, kot od šolskih organizacij, katerih učenci so naši praktikanti. Naš program prakse je zasnovan tako, da ima praksa strokovno in samoupravno vsebino, oboje pa se navezuje na delo. Ta povezanost se odraža v tem, da praktikanti opravljajo svojo prakso neposredno v proizvodnem procesu ali ozko vezano na proizvodnjo. V ta namen morajo praktikanti tehnične smeri razen vodenja delavruškega dnevnika sestaviti še posebne programske naloge z vsebino z njihovega strokovnega področja. V teh nalogah se srečujejo teorija in praksa ter praktikantova kreativnost. Za vse praktikante, ne glede na smer šolanja, pa smo uvedli še posebno programsko nalogo s področja samoupravljanja. Seveda praktikantov pri tem delu ne prepuščamo samih. Kot pripomoček smo jim pripravili teze za sestavo teh nalog. Dobili so tudi ustna navodila in izvleček iz samoupravnih aktov. Poglejmo, na katera vprašanja naj bi praktikanti pripravili odgovore. Naloge za I., II. in III. letnik TSŠ: Kako ocenjuješ rezultate svojega dela, izpolnjevanje delov nih dolžnosti in obnašanje v proizvodnji glede na določila samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu, po vprašanjih, ki izhajajo iz člena 5 dobljenega gradiva. Naloga za II. in III. letnik TSŠ: V skladu z določili: 5. in 6. člena samoupravnega sporazuma oblikuje dva odgovora: 1. Opiši, glede katerih vprašanj delavci na traku, s katerimi delaš, uspešno opravljajo svoje delovne naloge ter kako izpolnjujejo svoje delovne, moralne in družbene obveznosti do kolektiva v času dela. 2. Opiši primer negativnega obnašanja in nevestnega dela in poslovanja z materialom delav cev, s katerimi skupaj delaš na traku (lahko vzameš v obravnavo enega delavca, vendar ne poimensko. Še bolj pomembna pa je ugotovitev, če se neredno-sti nanašajo na več delavcev). Določi, kako bi te nerednosti klasificiral glede na kršitev delovne dolžnosti po členu 7. in 15. ter kakšen disciplinski ukrep predlagaš v skladu s sankcijami 17. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev. Kakšni so tvoji predlogi za izboljšanje slabega dela in poslovanja, ali ukrepi, ki bi jih bilo potrebno vpeljati, da se nerednosti iz dela zmanjšajo oziroma odpravijo? Iz vsebine tez za sestavo programske naloge je razvidno, da učimo praktikante kritično ocenjevati sebe in svoje delo, v višjih letnikih pa tudi okolje, v katerem delajo. Od praktikan- tov pričakujemo, da se bodo obveznosti v zvezi s prakso lotili z vso resnostjo in zavzetostjo, od delavcev — mentorjev, s katerimi bodo praktikanti delali pa, da jim bodo pripravljeni pomagati pri izvrševanju zastavljenih nalog. O poteku prakse in uresničevanju zastavljenih nalog pa bomo pisali po končani praksi. kurir STANE ŽAGAR DSSS • • • V uredništvu smo se odločili, da na delovnih mestih obiščemo praktikante in jih povprašamo o njihovih prvi vtisih. • Jožica Hrovat, dijakinja II. letnika upravno administrativne šole: ,,V IMV sem prvič na počitniški praksi in všeč mije Delo, ki ga opravljam v TOZD Commerce, je zanimivo in pestro, tako da mi ni nikoli dolgčas. Osem ur hitro mine. Zadovoljna pa sem tudi s sodelavci, ki mi radi pomagajo z nasveti in so do mene tovariški. Morda je pri vsem tem še najbolj težko vstajanje zjutraj. Na delo se vozim z avtobusom iz Dola pri Sušicah.” V lakirnici so na praksi trije srednješolci; dva obiskujeta srednjo kemijsko šolo in eden srednjo tehnično, slednji dela v vzdrževanju. Pred proizvodnimi prostori mehanske obdelave (ali proizv. II) so na vročem poletnem soncu vajenci — vsi dobre volje in razigrani, delali streho nad zasilnimi skladiščnimi prostori.. • Ladislav Rajk: „Obiskujem 2. letnik kovinarske šole. To delo me zelo veseli in vem, da bom svoj poklic z veseljem opravljal. Tu v mehanski skrbimo, da so stroji vedno popravljeni in dela nam ne zmanjka, to pa je najpomembnejše.” • Igor Kulovec: „Sem dijak prvega letnika srednje tehnične šole. To je moje prvo neposredno srečanje s proizvodnjo. Praksa se mi zdi dobro organizirana in zadovoljen sem s svojimi mentorji, saj mi vedno stojijo ob strani z nasveti. Delam na avtomatu, ki izdeluje distančne cevi in mi je všeč.” Tudi na montaži R—4 so dobili nove „moči” — praktikante. • Miran Gašper je končal 1. letnik kemijske srednje šole: ,,Tu spoznavam, kako nastaja „katrca”. Vesel sem, da sem se vključil v ta proizvodni proces, ker me tudi zanima. Včasih mi postane delo kar malo enolično, vendar pa na enem delovnem mestu ne ostanem dlje kot tri dni. Naslednji teden prakse grem v lakirnico, kjer bo delo zame zanimivejše. Rad bi povedal še to, da so ljudje, s katerimi skupaj delam, zelo prijazni in se dobro razumejo. Pohvalil bi tudi malico.” Površina v krogu naše delovne organizacije, kjer čakajo „katrce” na dokončno opremo in izgotovitev. Poslej manjša naklada KURIRJA Že dalj časa ugotavljamo, da kljub pritožbam, da naše glasilo ne pride vedno do bralca, ostajajo kupi nerazdeljenih izvodov posameznih številk. Menih smo, da gre izključno za večkrat obsojeno neodgovornost ljudi, zadolženih za razdeljevanje in raznašanje glasila, a ne gre le za to. Prepričali smo se, o tem govorijo uradni podatki o poprečni dnevni odsotnosti z dela, da marsikateri izvod Kurirja obleži tudi zaradi zelo preprostega razloga — ker ne najde „svojega” bralca, četudi je prispel na njegovo mizo ali k stroju. Več kot 900 bralcev vsak dan ostane doma zaradi bolezni, dopustov in drugih razlogov, največkrat za več dni, njihovim Kurirjem pa v tem času zraste dolga brada. Brati star časopis je isto kot natepati star kruh, poreče marsikdo, in velikega števila izvodov nikdar ne doleti usoda, ki jim je bila namenjena — da bi bili brani. Tako rastejo kupi dragocenega papirja in z njimi stroški. Za ilustracijo naj povemo, da smo za združeno 5. in 6. številko plačali tiskarju 82.000 dinarjev, nenehne podražitve vseh materialov pa grozijo, da bo tudi zadnje čase običajna šestlistna izdaja dosegla to ceno. Nespametno je varčevati tam, kjer bi to lahko imelo še slabše posledice kot je sam strošek. Slednje velja med drugim tudi za interna glasila v združenem delu, ki so bila ponekod tarča zelo ponesrečenih poizkusov varčevanja, celo ukinjali so jih. Smo proti podobnim posegom, saj so to najbolj grobe kršitve pravic delavcev do informiranja (beri: samoupravljanja) vendar je treba ohraniti potrebno mero realnosti. Trdimo namreč, da je bolje imeti po obsegu skromnejše, a vsebinsko bogatejše glasilo, ki bo izhajalo v rednih, čim krajših časovnih obdobjih, kakor pa obsežno, nezanimivo, drago, in kar je zlasti pomembno, v potratno visoki nakladi tiskano glasilo. Zaradi tega smo se odločili, da bomo naklado poizkusno zmanjšali za 850 izvodov. Obenem smo sprejeli določene ŠL\ ' ■ % ■ { # itJP ukrepe za izboljšanje vsebine glasila, ki bo žal še naprej izhajalo štirinajstdnevno. Upamo tudi. da bo novi uredniški odbor prispeval k prebujanju nekaterih za informiranje nezainteresiranih struktur v kolektivu. Torej: odslej Kurir v nakladi 6 tisoč izvodov. V prejšnji številki smo napovedali, da bomo preverjali, kako poteka razdeljevanje glasila v oddelkih novomeških tozdov in skupnih služb. Z veseljem smo ugotovili, da je bila zadnja številka v treh dneh razdeljena v vseh desetih oddelkih, kjer smo preverjali Commerce — Servis in Poslovalnica, DSSS — Finančni sektor in ZTS, TA — Skladišča, Tehnološki oddelek, Proizv. I in Proizv. V, Tehnoservis — vodstvo in Avtopark. Še vedno pa ni pravega razloga za zadovoljstvo, saj so na primer celotno pošiljko Kurirja odnesli iz vratarnice 62 v Tovarni avtomobilov šele po naši intervenciji. Ne bi si upali trditi, da je bilo tudi povsod drugod vse v redu. kar bomo v nadaljevanju akcije skušali preveriti. Vsekakor si ne smemo dovoliti, da bi nam tako neotesani razlogi, kot je nemarnost posameznikov pri razdeljevanju glasila, otežkočali informiranje, ki je že sicer vsebinsko še dokaj nebogljeno. UREDNIŠTVO Korak naprej v našem domačem obveščanju Kar veliko vode je preteklo, pred no smo naš „Kurir” okrepili z uredniškim odborom in pripravili vse potrebne pravne akte, ki jih potrebuje vsak časopis, ki izhaja v organizacijah združenega dela. Nemalo besed je bilo izrečenih glede našega sistema obveščanja. Na moč smo se trudili in si prizadevali, da bi vse bilo tako kot mora biti. Žal ni šlo najlaže. Saj ne, da bi pri teh prizadevanjih naleteli na nasprotovanja, ne. Pri delu nas je ovirala ležernost in neprizadetost. Konec junija smo v uredništvu sklicali sestanek vseh dopisnikov našega časopisa. Na sestanek smo povabili tudi vse predlagane člane uredniškega odbora. Zbrali smo se več ali manj vsi. Pogovor je potekal tako, kot smo si lahko le želeli in to je dokaz ali pa povod, da so takšni sestanki potrebni; le na ta način bomo uspeli pognati krogotok informacij tako, kot si vsi želimo. Na sestanku smo pripravili predloge, ki smo jih posredovali na centralni DS; vsi so bili sprejeti. Izvoljen je bil glavni in odgovorni urednik, katerega naloge bo opravljal Simo Gogič. Sprejeta sta bila pravilnik o izdajanju in urejanju glasila delovne organizacije IMV in temeljna vsebinska zasnova glasila Kurir. Okrepili smo tudi mrežo naših sodelavcev — z uredniškim odborom, ki ga sestavljajo: Artur Galič — TOZD TA, Jože Zadel -TOZD TP, Ernest Sečen — TOZD TAP Brežice, Tomaž Vovk - TOZD TO Črnomelj, Majda Medved — TOZD TO Mirna, Simo Gogič — DSSS in Jasna Šinkovec, DSSS. In kaj naj napišemo še ob koncu te novice? Le to, da si vsi želimo, da bi vse to pripomoglo k temu, da bo Kurir res takšen, kot si ga vsi želimo. Tudi v Ljubljani referendum uspel Tudi v naši TOZD je bil izveden referendum za sprejem pravilnika in samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev IMV. Komisija za izvedbo referenduma je pričela delati ob 6. uri zjutraj. Po predhodni pripravi se je glasovanje pričelo ob 6.15 uri. Najprej so glasovah delavci, zaposleni na Titovi 172 a, nato delavci s Poljanske 12, uro kasneje pa se je komisija odpeljala še v Novo mesto, v skladišče rezervnih delov Renault, ki spada pod našo TOZD. Ob 10. uri je bilo glasovanje zaključeno. Komisija je takoj po prihodu v Ljubljano preštela glasovnice in ugotovila, da je referendum uspel. Od 35 zaposlenih v naši TOZD oz 100% udeležbi je 26 delavcev oz 74% glglasovalo za sprejem omenjenega pravilnika. Enak rezultat je bil ugotovljen tudi pri glasovanju za omenjeni samoupravni sporazum, 9 delavcev, oz 26 % pa je glasovalo proti. NADA MARN TOZD Z1F BREŽICE: važna je predvsem preventiva Na pobudo Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Brežice je bila v Tovarni avtomobilskih prikolic Brežice ustanovljena pet članska komisija SPV. Člani komisije so: Stane Erlah, Milan Kolar, Ivan Novak Ivan Ogorevc in Ernest Sečen. Komisija naj bi skrbela predvsem za prometno ureditev v TOZD, opozarjala voznike prevoznih sredstev TOZD na brezhibnost teh vozil in pravilnost ravnanja z njimi. Vzgojno pa naj bi delovala tudi na vse ostale voznike in pešce, zaposlene v TOZD. V ponedeljek, 29. 6. 1981, je komisija organizirala in izvedla predavanje o spremembah v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. Udeležba je bila resda skromna, toda zaradi aktivnega sodelovanja navzočih je bilo predavanje zanimivo in koristno. mr* ERNEST SEČEN lUflf; TOZD TAP BREŽICE Dopisujte v naše skupno glasilo -- to je boljše od jeze, češ da o vaši temeljni organizaciji „nič ne piše!" Vrsta upokojitev Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pozna naslednje vrste upokojitev: a ) starostna upokojitev, b) invalidska upokojitev in c) družinska upokojitev, ki pa je v tem sestavku ne bomo obravnavali. a) Starostna upokojitev: — Pravico do starostne pokojnine pridobi delavec, ko dopolni starost 60 let in delavka, ko dopolni starost 55 let in imata najmanj 20 let pokojninske dobe. — Delavec in delavka, ki nimata dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobita pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let moški in 60 let ženska in najmanj 15 let zavarovalne dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih (gostota zavarovalne dobe). — Delavec, ki dopolni pokoj-nisnke dobe 40 let in delavka 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je valorizirano mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavitvijo pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Za izračun p-okojninske osnove jemljemo osebne dohodke, dosežene po 1. 1. 1966. Za izračun pokojninske osnove se šteje osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu dobil delavec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, ki jih delovna organizacija določi v splošnem aktu o delitvi oseb-n ih dohodkov delavcev. b) Invalidska upokojitev Za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno izpolnjevati dva pogoja: - pogoj delovne dobe in ne more uveljavljati pravic. Pri izpolnjevanju pogoja delovne dobe pa je potrebna še gostota delovnih let. To pomeni, da je bil delavec v zadnjih desetih letih neprekinjeno zaposlen 80 mesecev, ali v zadnjih petih letih 40 mesecev. — pogoj invalidnosti. Če je izpolnjen le eden izmed vedenih pogojev, si delavec Začetek postopka Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo delavca ali na podlagi mnenja zdravnika, ki je delavca zdravil, oz. mnenja zdravniške komisije ali na predlog zavarovančevega zakonitega zastopnika. Zahtevo za začetek postopka lahko delavec vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri SPIZ. Delovna organizacija nima pristojnosti, da bi podala zahtevo za začetek postopka, lahko pa delavcu pomaga z nasveti. Kaj obsega gradivo za ocenitev na invalidski komisiji? Gradivo obsega: — medicinsko dokumentacijo in — podroben opis delovnih nalog, ki jih je opravljal delavec do ocenitve na invalidski komisiji. — Kaj obsega medicinska dokumentacija Ta obsega obrazec — 3, v katerem so zajeti splošni podatki o delavcu, o bolezni, o zdravljenju, bolniški stalež ipd. Obrazec - 3 izpolni zdravnik naše obratne ambulante in takrat, ko izpolnjuje obrazec, povabi delavca, ker mora opraviti še osebni pregled. Poleg pregleda v obratni ambulanti opravi delavec še pregled pri zdravnikih specialistih: internistu, ortopedu, kirurgu, nevrologu, psihiatru, okulistu, otorinolaringologu, zdravniku za pljučne bolezni itd. Katere specialiste bo obiskal, bo določil zdravnik v naši obratni ambulanti, ki bo presodil, kakšne so delavčeve zdravstvene težave. Pri vsakem zdravniku specialistu dobi delavec specialistični izvid, katerega dostavi v našo obratno ambulanto, ta pa celotno medicinsko dokumentacijo pošlje invalidski komisiji. Izvidi ne smejo biti starejši od treh mesecev. — Opis delovnih nalog Podroben opis delovnih nalog pripravi delovna organizacija. V ta namen izpolni poseben obrazec, ki obsega naslednje podatke: — osebne podatke opis delovnih nalog in opravil delovni pogoji dela — prihod na delo — ekološke pogoje dela psihofiziološke zahteve posebne zahteve glede delovnega mesta — mnenje in možnosti delov- ne organizacije glede zaposlitve na drugih opravilih v matični OZD ali drugi OZD — mnenje delavca, motiviranost in njegove želje — osebnostne poteze delavca in — mnenje o potrebi po poklicni rehabilitaciji. Pri izpolnjevanju obrazca mora obvezno sodelovati prizadeti delavec, njegov predpostavljeni in socialni delavec, ki oblikuje opis in ga skupaj z delovno knjižico posreduje SPIZ. Če je delavec v bolniškem staležu, ga je treba povabiti, da podpiše obrazec. V primeru, da je nepokreten, smo ga dolžni obiskati na doma Podrobno in obsežno je treba opisati predvsem drugo in tretjo točko, ki obsegata opis delovnih nalog, ki jih je delavec opravljal do ocenitve na invalidski komisiji. Pomembno je tudi, v kakšnih delovnih pogojih je te naloge opravljal. Te podatke izpolnimo skupaj s službo varstva pri dela Zelo pomembne so tudi fizične obremenitve (dvigovanje in prenašanje bremen). Potek dela mora biti opisan tako, da dobi invalidska komisija praktično predstavo o delu samem Podroben in izčrpen opis delovnih nalog pomaga komisiji k objektivnejši odločitvi glede delazmožnosti. Ko je vsa navedena dokumentacija pri SPIZ zbrana, je delavec povabljen na invalidsko komisijo. Ta na podlagi dokumentacije in še morebitnega osebnega pregleda poda mnenje o delazmožnosti. Če komisija smatra, da delavec zaradi posledic bolezni ni več zmožen za nobeno delo, ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti. Takemu delavcu je od dneva ocenitve na invalidski komisiji priznana pravica do invalidske pokojnine. Delovna organizacija upokojenega delavca odjavi z dnevom pravnomočnosti sklepa, to je trideseti dan po prejemu sklepa o invalidski upokojitvi. Kdaj postane sklep pravnomočen, obvesti delovno organizacijo SPIZ. Na primer: delavec je bil 13. 4. 1981 ocenjen na invalidski komisiji. Zaradi posledic bolezni je bila ugotovljena 1. kategorija invalidnosti, kar pomeni, da je invalidsko upokojen. SPIZ nas je obvestila, daje dne 23. 5. 1981 postal sklep o invalidski upokojitvi pravnomočen. Delavcu preneha delovno razmerje s 23. 5. 1981. Do dneva pravnomočnosti sklepa delavec še lahko koristi letni dopust. Koristiti ga začne z dnem ocenitve na invalidski komisiji. Delavec ima pravico koristiti letni dopust, če pred ocenitvijo na invalidski komisiji ni bil ves čas v bolniškem staležu, če je z internimi samoupravnimi akti drugače urejeno, v nasprotnem primeru pa nima pravice do dopusta. Namen dopusta je, da si delavec nabira novih moči za bodoče delo, invalidsko upokojen delavec pa vemo, da se ne bo več vrnil na delo. Delavcu, ki je koristil letni dopust, preneha delovno razmerje z dnem, ko mu poteče dopust, to pa je lahko pred dnevom pravnomočnosti sklepa. Delavcu pa, ki ni upravičen do dopusta, gre od ocenitve na invalidski komisiji pa do pravnomočnosti sklepa odministra-tivni stalež. Bolniško za ta čas dobi plačano iz sredstev zdrav-stvene skupnosti. Invalidsko upokojenemu delavcu preneha delovno razmerje po 170. členu, 2. točki, zakona o delovnih razmerjih. Delovna organizacija pošlje en izvod odločbe o prenehanju delovnega razmerja SPIZ. Pokojnina gre upokojencu od naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja. Moram poudariti, da alkoholike invalidska komisija le redko upokoji in to le tiste brezupne primere, ki so fizično in psihično tako propadli, da kakršnokoli zdravljenje proti alkoholu ne bi prišlo v poštev, ker ga zaradi intelektualnega upada ne bi bili sposobni dojemati. Za ostale alkoholike ne poda ocene o delazmožnosti, ampak jih usmeri v nadaljnjo obravnavo alkohologu. Kaj pa tisti delavci, za katere poda invalidska komisija izvedeniško mnenje, da so sposobni za delo? O njih bo govora v prihodnjem nadaljevanju. Prihodnjič: delovni invalidi II. in III. kategorije MARIJA BOŽIČ +-fc-*t-»c*-*-* -K* *++**+***•*■*** Odkritje spomenika na Gornjih Lazah 4. julija je bilo na Zgornjih Lazah pri Semiču veliko ljudsko zborovanje v počastitev 40-letnice OF in vstaje slovenskega naroda. Na prireditvi, kjer se je zbrala velika množica ljudi, so odkrili spomenik padlim borcem 1. belokranjske čete. Slavnostni govornik je bil tov. Marjan Brecelj. Na prireditvi je nastopil orkester godbe na pihala iz Metlike in štirje pevski zbori, med njimi tudi mešani pevski zbor IMV. V Šentjerneju lepo pojo... Srečanje oktetov v Šentjerneju je med ljubitelji lepe pesmi močno priljubljeno. Letošnje 10. srečanje je bilo posvečeno 40—letnici vstaje naših narodov in narodnosti. Pokrovitelj prireditve je bila tudi letos naša delovna organizacija. Naj najprej natresemo nekaj podatkov, ki bi vas utegnili zanimati; nastopilo je 50 oktetov in 400 pevcev, letošnje prireditve se je udeležil oktet Soča iz Schaffhausena (Švica), v katerem pojo naši delavci, začasno zaposleni v tujini. Vseh petdeset oktetov je nastopilo po vsej Dolenjski in Be li krajini. Koncerti so bili v Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Butoraju pri Črnomlju, Kostanjevici, Mokronogu in Suhorju pri Metliki. Vsepovsod so bili okteti dobro sprejeti, čeprav dvorane niso bile povsod tako polne kot bi pričakovali. Osupljivo je dejstvo, da je bila dvorana v domu JLA ob koncertu vojaškega orkestra ljubljanskega armadnega območja in moškega pevskega zbora lesarjev Slovenije slabo zasedena. Drugače pa je bilo v soboto v Šentjerneju. Tu se je zbrala kar precejšna množica ljudi, željna lepih pesmi. Na prireditvi je nastopil združeni zbor oktetov s pihalnim orkestrom. Posebej pa so se občinstvu predstavili: Šentjernejski oktet, Oktet Sava, Dolenjski oktet, Oktet bratov Pirnat in Koroški akademski oktet. O prireditvi in nastopih se lahko izrazimo samo pohvalno in morda še dodamo, da si želimo še več takšnih in podobnih prireditev, ki bi potešile našo žejo po lepi slovenski pesmi in besedi. V naši DO, ki je pokrovitelj srečanja oktetov, pa delajo kar štirje člani Šentjernejskega okteta. To so: Jože Simončič in njegov sin Alojz ter Tomo Prašnikar in Janez Kovačič. Slednja dva smo obiskali na njunih delovnih mestih z namenom, da nam povesta nekaj o svoji veliki ljubezni do petja. „ Vsi, ki pojemo v oktetu, smo res veliki ljubitelji lepe pesmi, saj sicer vseh teh naporov ne bi vzdržali. Vaje imamo dvakrat na teden in ves čas, odkar pojem v oktetu, sem manjkal na vaji le enkrat. Smo Navdušena, vse življenje v petje zaljubljena delavca Janez Kovačič in Tomo Prašnikar. ogledalo v TOZD SI. TOVARNA AVTOMOBILOV prisp. 3 Proizvodnja I 8 Proizvodnja II 1 Proizvodnja lil 3 Proizvodnja IV - Proizvodnja V ~2 Obrat Suhor 3 Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 5 TOZD TEHNOSERVIS 4 TOZD COMMERCE 14 DSSS 23 TOZD TA P Brežice 6 TOZD TO. OKEN IN KOV G. Šmarjeta 1 TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej 1 TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj — TOZD TOVARNA OPREME Mirna 3 TOZD ZIF Ljubljana 2 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir J amaterji, vendar včasih delamo še bolj naporno in zavzeto kot profesionalci. Petje nam vzame nemalo prostega časa, vendar nam tega ni žal,“je dejal Tomo Prašnikar. Janez Kovačič nam je povedal, da so na idejo - srečanja oktetov prišli ob svoji 10-letnici prepevanja. Takrat so pripravili majhno slovesnost, na katero so povabili nekaj oktetov in že naslednje leto se je obseg prireditve povečal. Ves čas je zanimanje za srečanje oktetov, ki jih po Sloveniji ni malo, raslo in tako jih je letos sodelovalo že petdeset. „Rad pa bi povedal tudi to, da smo v naši delovni organizaciji naleteli vedno na razumevanje v zvezi z našim petjem. Saj imamo v poprečju preko vsega leta vsaj en nastop na teden. Res, da se izogibamo nastopov v delovnem času, vendar so včasih neizbežni. Prav tako pa nam 1MV jiomaga s svojim pokroviteljstvom nad srečanjem oktetov.” Na vprašanje, kateri nastop sc jima je najglobje vtisnil v spomin, sta si bila edina, da je to nastop ob 40 letnici ZKJ, ko so nastopili tov. Tita Drugače pa so svoje pesmi prepevali širom po naši domovini, imeli pa so že tudi nekaj nastopov pri zdomcih v sosednji Avstriji, Italiji in Nemčiji. Članom šentjernejskega okteta lahko zaželimo še veliko nastopov, da bi tako širili ljubiteljstvo do petja in ohranjali slovensko narodno pesem. Za kaj vse hodimo k zdravniku V današnji dobi vsestranske stabilizacije se velikokrat sprašujemo, na katerih področjih je potrebno varčevati. Da se na področju potrošnje družbenih sredstev dogajajo čudne reči, nam bo jasno tudi iz naslednjega primera: delavec v naši organizaciji, ki dela na delovnem mestu, kjer je nevarnost za poškodbe nog večja, mora pri delu uporabljati tudi zaščitne čevlje z jekleno kapico. Razumljivo je, da so ti čevlji malo težji od ostalih modnih čevljev. Kako preprečiti, da teh čevljev ne bi uporabljali? Odšel je k zdravniku in od njega zahteval specialistični pregled pri zdravniku—specialistu medicine dela. Pri specialistu je zahteval, da mu izda potrdilo, da lahko opravlja delo brez zaščitnih čevljev. Mar ta tovariš misli, da mu bo potrdilo varovalo noge in ne čevlji? Zanimiva je tudi obrazložitev, ki jo je podal zdrav nik, v kateri pravi: „Čevlji z jekleno kapico so težki 3 kg; ker veliko hodi je zaradi tega utrujen. Doma ima veliko zemlje; če pride domov utrujen, ne more delati. - specialistu Noge se mu močno potijo, zato želi delati v „klompah” (cokljah) . . .” Delavčeva obrazložitev jasno dokazuje, v čem je problem — delo na kmetiji. Ob tem se nehote sprašujemo, kaj lahko od tega delavca pričakujemo v proizvodnji. To je ena stran medalje. Druga stran medalje pa je, kako sami sebe varujemo. Se bomo s takimi postopki zavestno izpostav ljali nevarnostim? Ko pa v takem primeru pride do nesreče pri delu, pa seveda znamo govoriti in valiti krivdo na druge, le sami nismo nič krivi! Za po- ! škodbo, ki se nam pripeti, i pa v nadaljevanju razpleta zadeve zahtevamo od TOZD velike odškodnine. Bralca bo veijetno zanimalo, kaj je rekel na to zdravnik — specialist. Nič, temveč samo to, da ugotavlja, da je delavec sposoben za sedanje delo z vsemi predpisanimi osebnimi varovalnimi sredstvi, tudi s čevlji. V nadaljevanju specialist ugotavlja tudi tole: če delavec meni, da ni sposoben za to delo. naj si poišče delo v drugi delovni organizaciji. L,,,;, BRANKO KOŠIR ■"**11J DSSS Krajevna skupnost „MAJDE ŠILC” praznuje Prebivalci krajevne skupnosti Majde Šilc praznujejo 13. julija svoj praznik. KS Majde Šilc je „prvi sosed” naše DO. V zadnjem času se je nekoliko okrepilo sodelovanje med to KS in našo delovno organizacijo. V naše uredništvo smo povabili na kratek klepet Miloša Jakopca, prizadevnega tajnika te KS in mu postavili nekaj vprašanj. — Tov. Jakopec, prosila bi vas, če nam na kratko poveste nekaj značilnosti o vaši KS. „KS Majde Šilc, ena izmed največjih v občini Novo mesto, je po številu prebivalcev tretja za KS Žužemberk in Šentjernejem. V Novem mestu je med 11 KS naj večja s 4184 prebivalci in 1070 gospodinjstvi. Ustanovljena je bila konec 1977. Že prej je v okviru prejšnje KS Novo mesto, ki je delovala za območje celotnega Novega mesta, bila organizirana samoupravna enota s svetom soseske, ki je zajemala območje sedanje KS. Ena izmed značilnosti naše KS je gosta naseljenost v blokovskih zidovih, saj v stanovanjskih blokih stanuje več kot 2/3 prebivalcev. To prinaša nekatere slabe posebnosti, zlasti to, da prebivalci še niso dovolj zraščeni z okoljem, v katerem živijo, v celoto. Več kot dobra polovica blokovske zazidave je bila opravljena po letu 1970. Zato še ni bilo časa, da bi po vselitvi novi krajani dovolj trdno pognali korenine. Na območju KS je tudi manjši kmetijski predel na Ragovem. Večji komunalni problem je bil v KS rešen ob blokovski zazidavi. Tako je dokaj dobro urejena javna razsvetljava, asfaltirana je večina ulic, urejena je kanalizacija, imamo tri trgovine in vzgojno varstveni zavod. Kljub temu pa so nekatere drobne komunalne težave na posameznih območjih še nerešene. Naša krajevna skupnost je v štirih letih obstoja v sodelovanju s krajani zagotovila nekaj asfalt- (Nadafjevanje s 1. str ) darsko stabilizacijo, kaj je z gospodarstvom Jugoslavije. Začrtanih nalog in ciljev, ki smo si jih zastavili za letos, ne izvršujemo v celoti. Od tega, kako bomo uredili gospodarske probleme, je v veliki meri odvisen tudi ugled Jugoslavije v svetu, je na velikem zborovanju spodnje-posavskih izseljencev v Brestanici opozoril Franc Šetinc. ..Kot nas je prekalil trdoživ boj v preteklosti, ob resoluciji infor-mbiroja in ob raznih drugih priložnostih, tako moramo tudi zdaj z dejanji pokazati, da smo nth površin in javno razsvetljavo: v Ulici Marjana Kozine, like Vaštetove, Milana Majcna, na Slančevi in Maistrovi ulici in v spodnjem delu Ragovske ulice. Pravkar pa poteka akcija za asfaltiranje ulice skozi naselje Ragovo.” — Kaj pa ostale aktivnosti vaše krajevne skupnosti? „V okviru naše krajevne skupnosti deluje večje število raznih samoupravnih organiza- tu in da bomo tu, kjer smo, in to, kar smo, tudi ostali" je med drugim dejal tov. Šetinc. Zato se ob dnevu borca zavejmo, da je od slehernega med nami odvisno, kako bo na svojem delovnem mestu uresničil vse, da bo poziv narodu, ki ga daje partija, Socialistična zveza in država v teh zapletenih gospodarskih razmerah, izpolnjen v celoti. V tem je tudi bistvo socialistične samoupravne demokracije. In še: zvestobo tovarišu Titu lahko potrjujemo samo z dobrim delom, ne z besedami. N. S. cij, ki sproti rešujejo odprta vprašanja krajanov. Imamo komisijo za socialno delo, za gospodarska in komunalna vprašanja, komisijo za informiranje in propagando, svet potrošnikov in poravnalni svet. Veliko pozornosti posvečamo vprašanju urejenega okolja. Mladin v krajevni skupnosti skušamo zagotoviti vsaj osnovne pogoje za njihovo življenje in sprostitev. Naj ob tem omenim sorazmerno veliko športno igrišče ob Ragovski, poleg katerega je tudi igrišče, namenjeno najmaljšim in opremljeno z ustreznimi igrali.” — Kako je s povezanostjo vaše krajevne skupnosti z orga- Komisija za protipožarno varnost TOZD Tovarna opreme Črnomelj, 19. 6. 1981 — Na 9. redni seji delavskega sveta so delegati glede na to, da v TOZD Tovarna opreme Črnomelj obstaja vsakodnevna nevarnost izbruha požara, imenovali komisijo za protipožarno varnost. Člani komisije so: Malnarič Janez, Janez Dragoš, Franc Planinc, Rado Živanovič, Ciril Pustavrh, Tomaž Vovk in Jože Zore. Prav tako so v Črnomelju imenovali odbor družbene prehrane. To je bilo potrebno zaradi pripomb glede kvalitete malice in zaradi lažjega reševanja organizacijskih vprašanj v zvezi z nabavo, spremljanja poslovanja kuhinje, sestave jedilnikov, nadzorom čistoče prostorov in pribora in kvalitete obrokov. Odbor sestavljajo: Alenka Šte-fanič, Darko Vardijan, Alojz Štefanič Cvetka Petek in Anton Možina. nizacijami združenega dela? „Na območju krajevne skupnosti deluje razen trgovine samo ena proizvodna organizacija — Iskrina TOZD Ela, elek-trospojno vezje na Ragovem, ki pa se sedaj seli na novo lokacijo. Z združenim delom zato kakih tesnejših povezav nismo imeli, razen občasnih stikov s TOZD Ela in Kmetijsko zadrugo Novo mesto, ki ima na Grabnu pri Ragovem svoje skladišče. Toliko bolj veseli smo zato sodelovanja, ki se sedaj razvija z DO IMV ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika. Slavimo ga v počastitev smrti narodne herojinje Majde Šilc 13. julija. V gosto naseljenem območju smo se vseskozi srečevali z vprašanjem prostorov za delovanje družbenopolitičnih organizacij in organov krajevne skupnosti. Širše sestanke smo morali sklicevati izven krajevne skupnosti. Sedaj smo dobili v stanovanjskem bloku na Zagrebški 11, v soglasju s HS dva družbena prostora: enega manjšega za ožje in večjega za širše sestanke. Prostor v sodelovanju s stanovalci in IMV preurejamo in ga nameravamo v okviru praznovanja krajevnega praznika izročiti namena Lahko rečemo, da je ob tej priložnosti vsaj nekoliko prišlo do izraza sodelovanje med združenim delom in krajevno skupnostjo in rodilo otipljiv uspeh.” Prepričani smo lahko, da to ni tudi konec sodelovanja med KS in našo delovno organizacijo. Saj se pripravlja že naslednja akcija — asfaltiranje ploščadi in ureditev okolice blokov na Zagrebški cesti. J.Š. IMV KURIR izdaja delov na organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 6000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Simo Gogič, Majda Medved, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič - Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto. Ostanimo zvesti delu in ideji