Št. 62. V Gorici, v sredo dne 5. avgusta 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden t Šestih Iidaajih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatraaje ii-danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom1 ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poŠiljana: Tse leto.......13 K 20 h, ali gld. «60 pol leta........6 , 60 , , , 330 četrt leta.......3, 40.. , 170 PosamlCne številke stanejo,. 10 vin. . ,.... ^^ Od 23. julija 190J. do preklica izhaja ob sredah **" tn sobotah ob H. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki nlio Stv. 11 v Gorici v cGonJki Tiskarni* A. Gabriček vsak dan od 8. are zjutraj do 6". zvefier; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Sa naročila bre« ••»•al»«e B»r>eitl«e k« ne oziramo. Oglasi la pasla«!«« aeracunijo po petiUvrstah.., fie tiskano 1-krat S kr., «-krat 7 far., 3-krat 6 kr. vsaka vista. VeSkrat po pogodbi.-— -Večje Crke-po prostora. — Reklame ki sptoi * uredniškem delu 15 kr. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi Si 7 v Gorici v I. nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 11. Naročnino In oglase je plačati !o«o Gorica, »opisi a..: se pošiljajo 1« uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le iipraraiStvn. ____ „PSIM0BEC" izhaja neodvisno od <8oSe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. iBooal In^tPri^ofeplTBenpro^ajatiiirT^olfTol"vlqi-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi 'n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavren8i6 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fahbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič- v Gorici. »Gor. Tiskarnac A, Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, »Krojaška zadruga11- propadla. VII. .Primorski Listm se je obregnil ob naš rlotel-Koosorcij na način, ki izziva dobri stvari na ljubo jasen odgovor. Ker sem imenoval »Krojaško zadrugo* coklo na narodnem voarc, si je izmislil »P. L.* slabo »Re-tourkutsche* z jezikanjem proti konsorciju, ki je kupil hotel »pri Jelenu* ter vodi v lastni režiji tudi hotel Sudbahn. Ko je imenoval 7 konsortistov povsem orez potrebe z imeni, piše doslovno; „Ako pa je napredek v Gorici paC le v rastočem številu tr;ovcev in obrtnikov, zakaj ti naprednjaki, katerih vsaki ima svojo trdno trgovino ali obrt, te nekdaj tako obiskovane krčme niso dali kakemu krčmarju v najem, da se tako obrtni stan v Gorici pomnoži in tako pospeši narodni napredek. Zakaj naprednjaki te cokle (če tudi v obliki konsor-cija) na narodnem vozu niso odpravili ? Zato, ker upajo, da bodo iz klopotca izvalili piščanca ter si ga delili. Naprednjakotn je pač vsaka zadruga, ki ne služi njihovim namenom in dobkkaželjnosti, cokia*. Gospodje pri „P. L.* gotovo niso tako kratkounmi, da bi bili napisali te besede iz nezadolžene nevednosti, ne, jaz sem prepričan, da so si v svesti svoje — grde hudobije. Torej ne njim, marveč čitatetjem nekoliko razjasnila. Častiti čitatelji naj se postavijo v duhu nazaj le do i. 1889., ko je začela 2. avgusta istega leta pometati nova metla, ki je vzročila cel preobrat v deželi. To so bili časi! K?j smo bili tedaj Slovenci v Gorici ? I — Ničle, zaničevane in psovane povsod, na ulicah je bilo nevarno slovenski govoriti, trgovine in obrti malo ali nič, javnega lokala, kjer bi se zbirali, ni bito nobenega boljšega v slovenskih rokah, narodnega ponosa skoro nič, celo rodoljubne rodbine so govorile nemški ali laški, ako so se le pokazale na ulici, ~ skratka: obupna revščina na vseh krajih in koncih. Kolik preobrat v dobrem desetletju 1 Slovenci smo danes občudovani v agilnosti, podjetnosti in delavnosti; danes se že lahko ponosneje postavljamo — in brezskrbneje moremo gledati v bodočnost, ako pojdemo dosledno in pogumo naprej po sedanji poti. — In najznač luejsi pojav našega velepo-membnega napredka je prav — k o n s o r -cij, kateri gi je privoščil »Prismojenec* v svoji arogantni brezvestnosti. Da bo ' x brezvestna hujskarija dovoljno ožigosana, podajmo kratko sliko »Krojaške zadruge" in našega konsorcija. Za čisto navadno štacuno je pokojni dr. Pavlica zbobnal v\up celo armado, ukral ime »Krojaška zadruga' ter postavil v življenje težek aparat, ki je imel že ob „rojstvu v sebi kali nesre'nega konca. ~- Niti 30.000 kronic deležev niso zbobnali vkup, ker je cela vrsta klerikalnih korifej, ki nimajo niti po enega deleža, dočim so s sladkim govorjenjem preslepili najrevnejše sloje, da so dali od sebe zadnje groše, katere so si prihranili. Na tak, skoro bi rekel sramoten način so zbobnali vkup do 30.000 K za — navadno goriško botego! In to je bil naravnost škandal za desorganizncijo goriških Slovencev v dobi, ko je dr. Gregorčič spreminjal v sebi Savla v Pavla ter se je pripravljal nev razkol, ki je naše narodno in gospodarsko delo zopet poživil. Da nam je bilo take štacune z manu-fakturami živo treba, to je gotovo; ko je bila ustanovljena, je takoj delala naravnost imenitno l — In za tako živo potrebo, ki je obetala krasen dohodek, je bilo treba bobnati vkup najrevnejše življe cele dežele, ni bilo trgovca, ki bi ustanovil tako trgovino bodisi sam aH v družbi s par tovariši, in brez skrbi lahko trdimo, da taka trgovina bi bila danes p r v a v Gorici, postala bi v narodnogospodarskem pogledu agresiven sobojevnik za skupni naš ideal v tem mestu. — Namesto tega smo dobili bankerotm nestvor, ki ima danes deficita do 93.000 K, kateri upajo Centrifug.<š1 poravnati z bodočimi dobički, v kakoršne sami prav ne verujejo! Kolik je razloček z našim konsorcijem. To, kar je izvršil ta konsorcij brez hrupa takorekoč čez noč, presega neštetokrat vrednost iti pomen »Krojaške zadruge". Za tako goriško botego je dandanes dovolj rojakov, ki bi jo ustanovili, — za tako veliki pod- jetji pa, kakorSni je prevzel in vodi konsorcij, daneb ne vidimo rojaka, ki bi imel dovolj podjetnosti, sposobnosti in kapitala. — Jaz vidim vesel znak nale moči v goriškem mestu, da se je moglo kar na tihem združiti le deset mož ter doseči narodu toliko pridobitev, ki daje našemu ljudstvu na odličnih mestih zavest, da... je na svojem. Več o tem ne rečem! Kdor ne pojmi velikanske važnosti, da sta oni dve veliki podjetji, kateri vodi konsorcij — v naših rokah, je bedak ali slepec. Za tako veliki podjetji, ki zahtevati ne-kolikokrat več kapitala nego ,K. z.*, se je združilo torej kar na tihem deset mož l AH ni to vesel znak razstoče naše moči? Ni bilo treba bobnanja, kakor za »K. z.% nobenemu revežu se ni treba bati za svoj težko prisluženi groš, — marveč deset mož je zagotovilo potrebno glavnico, in le oni sami bodo na svoji koži čutili vse posledice, slabo in dobre. Toda »P. L.* se ?.e boji, da bi ti dve podjetji ne dajali Slovencem kaj dobička! Dokler sta bili v krem pij i h plujcev, je bilo vse prav in dobro, — slovenskim rojakom pa podtika dobičkaželjnost in špekula-t i v n o s t, jim že naprej zavida morebiten dobiček, ter bi torej najraje videl, da bi v par letih hudič vzel obe podjetji z deseterico konsortistov vred I Ako bo kaj dobička, ga se vedo ne ponesd v upravništvo »P. L.*, in ako bo zguba, jo bodo zopet le sami trpeli. Ko se je pokazalo, da bi bilo mogoče spraviti ptuje podjetje v naše roke, je došlo na moje povabilo 10 mož skupaj, da se posvetujemo, kako to izvršiti. Tri ure pozneje je bila kupčija že sklenjena na ime deseto-rice, kateri se o dobičkih niti sanjalo ni, marveč jo je prešinjala le zavest, da mora izvršiti to kupčijo... I — Zdaj pa prihaja ,P. L.* nad to desetorico z — dobičkaželj-nostjo in špekulantstvom! — O, da bi bilo le mnogo takih špekulantov v Gorici, in nastali bi drugi časi! Glavna napaka slovenska je ta, da je med nami vedno premalo znanja, premalo podjetnosti, premalo kapitala, le revščina je zijala na vseh voglih, med nami pa se je košatil in se še košati šopirni tujec! Ako si pa Slovenci le nekoliko pomagamo, da nismo revčki, pa prihruje tista prokleta slovenska zavist, ki ne privošči sorojaku boljšega prfgrižljeja! In ta zavist te zrcali v predalih klerikalnega trobilca! Končno še to-le: Konsorcij je iskal po vsem Slovenskem moža, ki bi bil sposoben, da bi prevzel gostilno »pri Jelenu«, Ni ga nalel! — Naj bi nam ga preskrbel pa ljubeznivi ,P. L«, ko ima že tako dolg jezik! Ako je tudi klerikalec, da je le veščak in ima potrebno glavnico za nabavo premičnin, pa ga konsorcij gotovo sprejme, ker nikdo konsortistov ni navdušen za lastno režijo, nikdo ne hrepeni po tistih dobičkih, katerih ne pri-vwči »P. L.«. Da pa bomo povsem dosledni ter da klerikalcem privoščimo dobrote, katere naprednjaki sami radi uživamo, svetujom to-le: Gospodje klerikalci! Osnujte tudi vi trgovski konsorcij, da prevzamete dediči no »K. z." Vašemu konsorciju ni treba toliko glavnice kolikor našemu, aH val mora računati na večji dobiček nego nal. In glejte: mi vam tega večjega dobička ne bomo zavidali! Narobe: m i vas bomo podpirali, ker bomo radi priznali, da je požrtvovalno izvršil koristno delo, rešil jedno slovensko štacuno propada ter jo postavil na pravo trgovsko podlago. — Torej strani s flavzami, ustanovite konsorcij po našem vzgledu! A. G—k. V konklavu. V petek popoludne so se zbrali vsi kardinali, katerih je navzočih v Rimu 62, v Vatikanu. Ob 4. so bili v Pavlinski kapeli, odkoder so odkorakali v Siktinsko. Tam je bilo že postavljenih toliko prestolov, kolikor je kardinalov. Ti prestoli so namenjeni za volilne seje. Vsi prestoli, razven Oreglijevega, so preoblečeni vijoličasto, Oreglijev zeleno, ker on edini je bi) imenovan kardinalom že od papeža Pija IX. Tam so pomolili ter poklicala svetega Duha, na kar je imel podde-kan nagovor, v katerem je priporočal kardinalom, naj kmalu izvolijo novega papeža te Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sieakierriez. — Pesi. Podravski. (Dalp. Zbišek je bil že nemiren, končno pa se je napotil nalašč v Spihov, toda že za Seradcem j& srečal Matijca in se ž njim ob enem vrnil. Stari vitez se je vrnil nekako čemeren, toda ko je izprašal ZbiŠka vse, kar se je za časa njegove odsotnosti zgodilo, in ko je slišal, da je vse dobro, se h nekoliko razvedril ter jel pripovedovati o svojem potovanju. »AH veš, da sem bil v Marburgu? »V Marburgu ?« »Kje neki drugje?« Zbišek ga pogleda z začudenimi očmi, potom se n&krat vdari z roko po kolenu ter reče: *0, za Boga. Toda jaz sem na to pozabil!« *Ti si na to lahko pozabil, ker si že izpolnil svojo obljubo,« odvrne Matija, »toda ne daj Bog, da bi tudi jaz pozabil na svojo čast in svojo prisego! Ni pa tudi najin običaj, da se kaki reči odrečeva, in tako mi pomagaj sveti križ, da jaz ne odstopim od svojega namena, dokler mi še sapa ne zastane v pljučih.« Tu se Matijcu nagubanči lice ter postane mrzko m grozno, kakoršnega je videl Zbišek v davnih časih pri Vitoldu in Skirvoillu, ko je imelo priti do boja s Križarji. »Nii kaj ? Ali se vam ni odzval?« »Ne, ker ni sprejel dvoboja, t 'Zakaj ne?« »Ker je postal veliki komtur.« »Kuno Lichtenstein je veliki komtur ?« »Da, in mogoče je celo, da ga izvolijo za velikega mojstra. Kdo ve to? On si že sedaj misli, da je knezom enak. Pripovedujejo takisto, da on vse vlada in da se vse zadeve križarskega reda vrte" po njegovi glavi, in da veliki mojster brez njega ne prične ničesar, Kako bi naj tak odličnež sprejel dvoboj na poteptani zemlji? Samo smeha si nakoplješ.* »Ali so se vam smejali?« vpraša Zbišek, kateremu se nakrat jezno zaiskre oči. »Smejala se mi je kneginja Aleksandra v Plocku »Pojdite« — je dejala — »ter pozovite tudi rimskega cesarja!« Njega — to je Lichtensteina — so pozvali tudi Črni Zaviš, Povala in Pasek iz Biskupic, toda on niti tem možem ni ničesar odgovoril, ker ne more. Ni brez poguma, toda on je redovnik ter zastopa odličen urad in dostojanstvo in misli na popolnoma druge stvari, ker bi se bolj pregrešil proti svoji časti, ako bi sprejel dvoboj, nego ako ga odkloni.« »Ali kaj ste rekli vi na to ?« »Grozno sem se vznemiril ter sem rekel, da vse-kako le moram iti v Marburg, da morem potem reči pred Bogom in pred ljudmi: »Storil sem vse, kar je bilo v moji moči!« In poprosil sem kneginjo, naj mi izroči kako poslanstvo, naj me odpošlje s pismom v Marburg, ker sem vedel, da bi drugače ne prinesel svoje glave iz tega volčjega gnezda zdrave. V duhu pa sem si mislil: On se ni hotel odzvati niti Zavišu,* niti Povali, niti Pasku, toda ako ga pred samim velikim mojstrom, pred vsemi komturji in gosti pograbim , za usta in mu brado izpulim, pa bo moral sprejeti dvoboj.« »Da bi vas!« zakliče Zbišek navdušen. »Kaj ?« odvrne stari vitez. »Za vse se dobi pomoč, dokler še nosi človek glavo na vratu. Toda tu mi je gospod Jezus prikratil svojo milost, kajti nisem ga našel v Marburgu. Rekli so mi, da je odšel kot poslanec k Vitoldu. Nisem torej vedel, kaj naj storim, ali ga naj počakam, ali grem za njim? Bal sem se, da se ne bi srečala. Ker pa sem bil že poprej dobro znan velikemu mojstru in drugim, sem jim zaupal svojo tajnost, in oni so mi dejali, da je to nemogoče.« »Zakaj?« »Iz tega razloga, ki ga je navedla kneginja v Plocku. Ali veliki mojster je rekel na to. Kaj bi si mislili o meni, ako bi jaz od vsakega viteza v Ma-zoviji ali na Poljskem sprejel dvoboj ?« Nii, prav. je imel, ker on bi že davno več ne tlačil trave. Začudila sta se oba, on in glavni upravitelj, ter sta se pomenkovala o tem za mizo pri večerji. Pravim ti, da je bilo, kakor bi sprožil sršene. Zlasti je med gosti takoj nastal krič: »Kuno ne more, pač pa moremo mi!« Izbral sem si tri, hoteč se ž njimi boriti zaporedoma, toda veliki mojster je po dolgih prošnjah to dovolil samo jednemu, ki se je tudi imenoval Lichtenstein ter je bil Kunov sorodnik.« »Nu, in kaj se je zgodilo ?« zakliče Zbišek. naj pri volitvi ne mislijo na drugo nego na blagor cerkve. Kardinali so na to prisegli na konštitucijo konklava in ono o volitvi papeža. Za kardinali je prisegel konklavski maršal, za njim pa vse osebe, ki ostanejo v konklava. Potem so zapustile napelo vse konklavu tuje osebe. Polagoma so zapustili kapelo tudi kardinali, ter so §li vsak v svojo celico. Vsakemu kardinalu je sledil konklavist in častni stražar, ki je bil že v naprej nalaSč za to izžreban. O soločnera zatonu se je zaprl kon-klave po predpisanem ceremonijeiu. Kamer-Iengo kardinal Oreglia je preiskal vse vatikanske prostore, vse uhode in vse izhode in pri tem so ga spremljali trije kardinali, katerim je poverjeno vzdržavanje reda in trije papežki ceremonijerji — spredaj sluge z prižganimi bakjjami a zadaj oddelek švicarske straže. Po končanem preiskovanju je kamer-lengo poklical konklavskega maršala ter mu ukazal, naj zapre vrata. Tudi tej operaciji je predpisan poseben ceremonije], ki se je vrši tako-le: Konklavski maršal je sel z mnogoštevilnim spremstvom k prvemu glavnemu uhodu v oni del vatikanske palače, ki je prirejen za konklave. Pri vhodu ga je čakal ka-merlengo kardinal Oreglia, kardinali, katerim je poverjeno vzdrževanje reda, in trije papežki ceremonijerji. Kamerlengo je izročil konklavskemu maršalu mošnjo s ključema glavnih uhodov v konklave. Vzemši mošnjo se je maršal poklonil kardinalom. Na to je ukazal osobju svojega spremstva, naj odide, in slednjič je odšel tudi on. Takoj ko so bili vsi zunaj, je maršal ub.zal zapreti vrata ter jih je potem zaklenil z lastoo roko in shranil ključ zopet v mošnjo, katero hrani on za ves čas konklava. Mej tem je pa kardinal kamerlengo zaklenil vrata znotraj. Z ravno takim eeremonijelom se je zaprl potem tudi drugi glavni uhod v konklave. Slednjič so Se odprli v vratih glavnega uhoda malo okence za eventuvelne pogovore kardinalov s poslaniki raznih držav. Pred vsaka vrata so postavili straže z nalogo, da ne smejo dovoliti nikomur niti približati se vratom. Po končani tej ceremoniji je šel maršal s spremstvom v svoje stanovanje in tu je dekan apostolskih pronotarjev napisal akt, s katerim se priča, da je konklave zaprt, kakor zahteva obred. Dočim se je to vršilo, je pa konklavski guverner pregledal palačo od zunaj, da-li je vse zaprto, kakor zahteva predpis. Pri tem so ga spremljali konklavski kcmisar, konklavski arhitekt in oddelek švicarske straže. Slednjič je on zaprl vsa štiri ckretala, ki so edino sredstvo za dobavo bodisi živeža, ali kaj drugega. Postavljena so na štiri razna in med seboj oddaljena mesta, a poverjena so varstvu patrijarhov, škofov m drugih dostojanstvenikov. Okolu 10. ure je končala vsa ta ceremonija in konklave je bil zaprt popolnoma. Ljudstvo, katerega se je bila nabrala na trgu sv. Petra ogromna množica, se je razšlo okolu 11. ure. V soboto so imeli kardinali v konklavu dve seji, v nedeljo zopet dve, ki pa niso prinesle nikakega vspeha. Jutranjo sejo so imeli kardinali ob 5. uri, popoldansko pa ob 4. Ogromno ljudstva je stalo na trgu sv. Petru ter čakalo na dim, ki naznanja po svoji barvi, da je seja brezvspešna ali da je izvoljen papež. Večerna seja v nedeljo je trajala izredno dolgo, teman dim seje prikazal šele ob 7. uri 37 m. Mislijo, da se je vršilo poleg glavnega in pristopnega glasovanja še drugo, in da je zato trajala seja tako dolgo. V soboto in nedeljo torej so bile torej 4 seje, vsaka z dvakratnim glasovanjem, to je 8.glasovanj je bilo brez vspeha. Kdor bi mislil, da se godi kardinalom v konklavu slabo, ta bi se varal. Katoliški listi sicer pišejo, kako da živijo skromno po celicah, ali to ni res. Jedo juho, meso različnih vrat, sadje, sir, paste itd., pijejo kavo, likerje, šampanjec itd., oni, ki so bolehni, imajo umevno. Se boljšo hrano. Eni se po-: stijo, večina pa ne, ker imajo .dispens". Kardinal Gruscha z Dunaja, si je puščal prinašati jedi iz kuhinje Švicarjev, ogrski kardinal Vaszary pa je pripeljal s seboj iz Budimpešte neko nuno, ki mu je pripravljala v samostanu .ogrske* jedi ter mu j»h pošiljala v konklave. Pravijo, da je bolan na želodcu. Papež izvoljen. Včerajšnji dan potem, ko ste bili še dve seji v ponedeljek brez vspeha, je nam končno dal novega papeža. Izvoljen je bil v seji dop. ob 10. uri. Ob 11.45 je naznanil izvolitev iz Vatikana kardinal Mačehi, ob 12.10 je novi papež blagoslovil z balkona množico. Novi papež je benečanski pa-trijarh Jožef Sarto z imenom PIJ X. Rojen je leta 1835. dne 2. jun. v Rjezah pri Trevižu, kot sin revnih kmetskih starišev. Služboval je na raznih krajih, bil škof v Man-tovi in na to patrijarh v Benetkah, kjer je stal v dobrih odnošajih tudi z vladarsko hišo. Sedanji papež je hud nasprotnik Rampollove politike ter pomeni njegova izvolitev poraz Rampollove stranke. Volitev je morala biti precej ostra, in ker nista odjenjali ne Rampollova ne Vanu-tellijeva stranka, so se konečno odločili za kardinala izven obeh strank ter je bil izvoljen Sarto. Sarto je Benečan skozi in skozi z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi tega plemena. Govori samo laščmo fn beneško narečje. Lani je bil Sarto v Gorici na obisku pri nadškofu. Množica je živahno pozdravljala izvolitev novega papeža, vojaštvo je prezentiralo. Zatrjujejo, da se je kršila tajnost konklava ter da so se dajala za časa volitve iz konklava dogovorjena znamenja, ki so naznanjala sporazumljenim osebam, kako se vrši volitev. Tudi golobje-pismonoše so izle-tavali ?z konklava. Torej niso držali dosti na storjeno prisego. — V konklavu so bili oboleli 4 kardinali. Španski kardinal Herero je na smrt boI?n. DOPISI. -------Is kojš^anske žnpanlje. (Dalje.) — Dejstvo je, da v osebi, ki zataji glas vesti, vsahne objednem sleherni pojav sramote in obzir do resnice, in kot taka je zmožna za vse kaj dragega nego-li za pošteno stvar in pravicoljubj?. Zhlo se kar nič ne čudimo nad vsebino pisave gosp. dop. »Gorice* in .Prim. Lista", da piše v svoji zmedenosti to, česar živi resnici v obraz bije. Kot tak značaj se kaže naš Maverni dopisnik s svojim vzvišenim pogumom čedalje bolj perfidnega na laži-polji, na katerem si na vse kriplje prizadeva, vrat zaviti oni stvari, ki mu dušo grize, namreč čisti resnici. Da so naše trditve od točke do točke v .Soči* priobčene isti-nite, mora nam sam postavolomni župan pritrditi, če se noče na pobočje pobalinskega vskoka oddaljiti. Ne radi dopisov v »Gorici* in »Prim. L»st*, ki se vijo kakor dolge meglene štrene iz najete kovačnice, ki niso niti lasu resnici spodbili, ampak radi stvari navajamo v popolnim še nekoja dejstva: Ni res, kakor pravi dopisnik, da je bil davkarski izkaz vsakomur na razpolago, ki je svoj čas imenik v obč. uradu pregledoval. Naši možaki, katerim dop. pravi kolovodje, so ob tej priliki prašali obč. tajnika (brata žup.) po dav. izkazu, ta jim je rekel, da davčni izkaz ima župan doma. Torej, vidite, vi salamonski dop., da vaša sreča je skoz in skoz opoteča in da se le v jezik vgriznete pri vsakem lažnjivem odstavku, tako tudi v tem. Niti res ni, da bi župan nasproti gosp. školarisu, ko ga je tu dne 30. marca t. 1. v imenu stranke vprašal dovoljenje za odpis imenika, rekel, da je pripravljen vgoditi tej prošnji, ko imenik od glavarstva dobi, ampak izrazil se je, da odpisa se ne da vzeti, ker imenik se nahaja na glavarstvu; v I. in II. vol. skup. vzel je prepis g. Prinčič. Kajti zdelo se nam je čudno, da bi glavarstvo držalo toliko časa imenik v rokah, in dobro poznavaje prefriganost župana so šli nekateri na glavarstvo poprašat, če se res po županovem izrazu nahaja imenik tam, ali izvedelo se je, da že dne 16. marca je bil odposlan imenik na županstvo, t. j. 14 dni prej kakor se je župan pošteno na klerikalni podlagi nasproti g. Školarisu zlagal. Umevno je, da se ni nihče več v tem oziru pri županu oglasil, kajti če je župan prvotno prošnjo z lažjo odbil, bi gotovo drugo pa zvijačo. G. Prinčič je sicer prepisal par njemu intereso-vanih volilcev iz Kozane, kar za stranko nikakega pomena ni imelo. Da je bil čas reklamacij že tedaj potekel, to smo prav dobro vedeli i mi, poprosili smo župana za odpis, misleči, da pravilni župan opravičeni zahtevi brez dvojbe vgodš, ker on pri tem nič škode ne trpi. Davčnega izkaza ni bilo skozi celo HI. vol. skup. pri volitvi opaziti, ker županu ni kazalo, da bi se na premnoge .formalne pogreške* opravičeval z dav. izkazom, zlasti katerega so zavrnjeni volilci od župana zahtevali. Torej vidite, gospoda, da z maslom na glavi ni umestno hoditi na solncel --------Glede na~ vašo opazko o zadevi Jak. z Dobr. pozivamo v.1 s, da pridete na svillo s častno podpisano izjavo, da darujete v kak narodni namen ravno toliko, kolikor vam moremo dokazati potrošnine v volilni namen, in mi smo vam torej z dokazi koj na razpolago. Na korist temu narodnemu namenu pribiti moramo le še faktu m, na podlagi izjave prizadetih, da ne le 50 K ampak celo 100 K ste trosili za poedinega volilca. Torej brezdvomno je bil prepičli zaklad 10.000 gld. — 20.000 K. No, v svrho osnovanja Vaše strančice je bil že neobhodno potreben jednak kapi-talček, katerega bo treba v bodoče podvojiti, kar gospoda prav lahko stori, ker jej z lahka v žep prileti. Sicer ubogemu posestniku kaj sličnega pri njegovih raznovrstnih okoliščinah v materijelnem oziru ni mogoče. Pač pa je ta stranka posestnikov osnovana na izključno samostojnem prepričanju, ne pa na podlagi tisočakov, kakor naš dlakocepec brblja. In zapomnite si vi, zavijale! resnice, da te kre-menite stranke z žuganjem, debelim .tafcvi-nom*, ne s srebrnim niti z zlatim kladvom ne razbijete! Čudno se nam vendar zdi, da od 1300 razposlanih vabil, kakor vi čenčate, katera so morali le Vaši volilci dobiti, ker naši so jih bili deležni malo več kot nič, so Vam ista premanjkovala. In zdelo se Vam je, da s 4, 5 vabili na enega volilca ne dosežete smotrn, po k:i-terem ste tako vroče stremili, treba je bilo vam najeti dva pisača, ki sta dne 14. maja t. j. med volitvijo napravljala v županovem imenu vabila ter ista datirala na dan IS., t. j. za 2 dni prej; in ravno tako se je ravnalo z raznimi pooblastili, ki so se pisala v Kozani, a za 10 in tudi več dni prej v raznih krajih sveta datirala ter se je volilo z istimi ponarejenim podpisom in brez vednosti volilno pravico imajočih oseb! Kaj pa da, vse to je bilo indentičao s poštenostjo, da se le vzdrži pobeljeni grob pod črno suknjo. Pogumni župan ni le našo stranko ampak tudi vladnega zastopnika ne podlagi starih protipostavnih običajev vgnal v kozji rog, ko pravi dopisnik: »Da je župan zastopal stališče stare nespodbiie navade tudi nasproti g. vladnemu zastopniku, to doka-(Oaljo v prilogi.) »Ej, pripeljal sem s seboj njegov oklep, toda tako j razpokan, da bi mi nihče ne dal niti groša zanj.« j »Bojte se Boga! Torej ste izpolnili svojo prisego!«j »Iz početka mi je bilo to drago, ker sem si to tudi sam domišljeval, toda pozneje sem si domislil: »Ne, to ni vse jedno!« In še sedaj nimam miru, ker to res ni vse jedno.« Zbišek ga jame tolažiti. »Vi me poznate, da v takih zadevah ne prizanašam niti sebi niti drugim: toda ko bi se meni pripetilo kaj podobnega, bi bil zadovoljen. In še to vam pov^m, da mi celo najodličnejši vitezi v Krakovu to pritrdijo. Sam Zaviš, ki vitežke običaje najbolje pozna, vam ne pove nič drugega.« »Ah" misliš?« vpraša Matija. »Pomislite le: oni slove" po vsem svetu in pozvali ste ga tudi, a nihče njih ni storil tega, kar ste storili vi. Obljubili ste smrt Lichtensteinu, pa ste tudi Lich-tensteina ubili.« »Morda,« odvrne stari vitez. Na to ga vpraša Zbišek radovedno: »Povejte mi, ali je bil mlad ali star? In kako sta se borila? Peš ali na konju?« »Štel je pet in trideset let ter nosil brado dolgo do pasa. Bog mi je pomagal, da sem ga s kopjem zmagal, potem pa sva vzela vsak svoj meč v roke. Toda njemu je, pravim ti, kri tako vrela iz ust, da je imel vso brado krvavo.« »Pa ste se že večkrat pritoževali, da se starate.« »Kadar sedim na konju, ali se na tleh dobro raz-koračim, držim se še dobro, toda obložen s svojim orožjem ne morem več skočiti na konja.« »Niti sam Runo bi se vam ne bil ubranil.« Starec mahne prezirljivo z roko v znamenje, da bi imel s Kunom lažji opravek, na to pa sta šle ogledat zaplenjen oklep, ki ga je Matija prinesel s seboj v znamenje zmage, kajti bil je res ves razbit in brez vsake cene. Samo deli na bedrih, ki so bili j jako lepo izdelani, niso bili poškodovani. >Vsekako bi mi bilo dokaj ljubše, ako bi bil to Kunov oklep,« spregovori Matija. Zbišek odvrne: »Bog že v6, kaj dela. Ako postane on veliki mojster, pa Kuna več ne dosežete, k večjemu v kaki veliki bitki.« »Nastavil sem ušesa ter poslušal, kaj pripovedujejo ljudje,« odvrne Matija. »Nekateri pravijo, da po Konradu bo naslednik Kuno, drugi pa, da bo brat Ulrik njegov naslednik.* »Meni bi bilo ljudše, ako bi bil Ulrik,« odvrne Zbišek. »Tudi jaz, ali pa veš čemu ? Kuno je pametnejši, Ulrik pa strožji. To je pravi vitez, ki mnogo drži na vitežko čast ter si želi, da pride do vojne z nami, Pripovedujejo tudi, da ako bo on veliki mojster, pa napoči taka vojna, kakoršne že ni bilo na svetu. O Konradu pa se pritožujejo radi njegove bojazljivosti. Nekoč so ga oblatili celo pred menoj. Ej, mogoče, da šo to dočakamo.« »Bog daj to I Ali je nastalo kako novo nespo-razumljenje med njimi in našim kraljem?« »Nesporazumljenje je staro in novo. Križar ostane Križar. Dasi ved6, da si moča^jši in da s teboj m dobro biti v prepiru, te bodo vendar le zbadali, ker ne morejo drugače.« »Toda oni si mislijo, da je križarski red močnejši nego vsi kralji. »Ne vsi, marveč večina njih, in Ulrik ž njimi vred. V resnici pa je tuoke prod Zbiška ter se jame od njega poslavljati, k kar bi imel že jutri oditi na vojno. Matija in Zbišek sta kajpada vedela, da vojna še takoj ne izbruhne kakor ogenj na ognjišču, vsekako pa so bili uverjeni. da nastane gotovo, ter se jeli pripravljati ua njo. Izbirali so konje in orožje, urili v bojni znanosti svoje ljudi, kakor tudi siromašnejše plemiče, ki so se v takih slučajih kaj radi pridružili svojim močnejšim in bogatejši tovarišem. To se je godilo po vseh dvorih; povsod so odmevala kladiva v kovačnicah, povsod so snažili stare oklepe, povsod so s salom mazali loke in tetiva, povsod so kovali vozove ter pripravljali živež in meso. Ob nedeljah in praznikih so pred cerkvenimi vrati povpraševali drug drugega po novicaht ter so bili otožni, ako so culi, da je vse mirno, kajti vsakdo je čutil v svoji duši, da je treba storiti konec mioja jmr tt. az. z m », avgusta mira. zuje ravno, da je župan mož na svojem mestu." Da, ravno stari protipostavni običaji, za katere se župan drži, kakor potapljajoči se za vrženo mu vrv, kažejo ga pravega »kakor kaže-vsltoka", ne pa moža na svojem mestu, kajti premnogo volH ,av, neimajoCih aktivno volilno pravico, je volilo pri prejšnjih volitvah na žup. stran, a pri zdajšnjih vol., ko so dotični volilci že samostojni in smejo kot taki osebno vživati vol. pravico, pa g*$M**»| pri volitvi zato, ker se je pokazalo, da imajo namen, glasovati za gor. stranko, zavrnilo. — Torej da se je sprejemalo na županovo stran protipostavoe glasove, a za gor. str. postavne zavračalo, to ne kaže moža na svojem mestu, ampak komedijanta, ki skaCe z vranca na osla. dva slučaja: 6. Anton Školaris je kot varuh mi. Juša zadnjič smel voliti na županovo stran, ali-zdaj, dasi ni nobene spremembe v nikakem oziru, pa ni smel voliti za gor. stranko, tako tudi M. Znidarčič je volil pri prejšnjih vol. na žup. str., čeprav ni bil polnoleten, pri zdajšnjih vol. pa je bil kot mladoleten zavrnjen kljub 27-letni starosti i. t. d. Torej po županovem receptu pričenja mladoletnost Se ie po 24 letu ! Nova prikazen z Lažen t (Konec pride.) Iz Kozaue, 31. julija, (V obrambo na dopis lista »Gorica* z dne 14. Julija t. 1. 8t. 56.) .Gorica' je pisala v dopisu ,iz Ko-zane", podpisanem »več volilcev": »Na izjavo g. And. Široka, nadučitelja v Kozani i. t. d, ljudski glas je božji glas, a sicer briškega krta predobro poznamo.* čudno, prvič, kako pride dopisnik (več volilcev) na mojo osebo, ko ae jaz nisem nič meSal v volitvene sadeve; drugič, da me sumniči, vkljub moji izjavi v »Soči*, da sem jaz dopisnik v »Soči* ozir volitev, češ »ljudski glas, božji glas". Rečem:*tu ni ljudskega glaju, marveč suranlčenje treh oseb, sovražnikov. Tri osebe pa ne tvorijo še ljudstva, torej tu ne velja »ljudski glas* in tudi ne »božji glas" (sovražniki ne »lajajo božjega glasu), marveč »vražji glas*. Kar se pa tiče stavka »a sicer briškega krta (namreč protidopisnika gospoda Graden-skega 1. 1894.) predobro poznamo", povem, da tistega briškega krta dopisnik »Gorice* da, da, predobro, predobro pozna, ker tisti briški krt je sredi v dopisu iz Koza ne podpisanih »več volilcev", in ako ga bode Se iskal, mu ga jaz pokažem z njegovim polnim imenom, stanovanjem, značajem in Se s čim drugim. Sapienti sat. To je moja zadnja beseda, če se me ne bode izzivalo po nedolžnem, kakor zdaj. Andrej Širok, nadučitelj. Domače in razne novice. Gg. naročnike, katerim to tiče, spominjamo nljudno, da smo že' v mesecu avgustu 1. 1903., — a mnogo jih je, ki menijo, da se je pratika ustavila lani ali že poprej. No čas gre svoj tek naprej in ž njim ima naš Ust vsak teden redne troške, pa jako neredne dohodke. — Kdor je naš resničen prijatelj, ne dela težav z netočnostjo, marveč redno plačuje naročnino. Promocija. — G. Ferdinand Terkuč, notarski kandidat v Gorici, je bil pred kratkim na vseučilišču v Gradcu proraoviran dok-ter^^jjr^ je .napravil no- tarski izpit v Trstu. ! —*»** Smrtna kosa. — V. Kanalu so pokopali v preteklem tednu g. Andreja Pete r-nela, c. kr. asistenta pom. svet. v pokoju. Epgreb je bil jako sijajen, ker se ga je udeležilo veteransko društvo, Čitalnica, požarna straža in mnogo drugega občinstva s pevci* Bodi mu blag spomin I Dne 30. pr. m. je umrl v Gorici dvorni svetnik Ferdinand Z 6 r r e r, oče tukajšnjega deželnosodnega svetnika Rib. Zčrrerja. V ponedeljek je umrl Alojzij Schnabl, najstarejši delavec v svilami v Stračicah, star 71 let. Delal je v Stračicah nad 40 let. Koncert t hotelu SMbakn v soboto je bil naravnost sijajen. Vse mize, raztresene po parku, so bile zasedene z jako odličnim občinstvol r. Častništvo je bilo skoro polno-Stevilno navzoče, pa tudi ostali boljši meščanski krogi. — Postrežba iz restavracije je v polno zadovoljnost. ~ Zadnji poletni koncert bo v soboto. Kdor naših razumnikov Se ni imel prilike, da bi se udeležil dosedanjih koncertov, naj ne zamudi te zadnje. Ako se tudi ta dobro sponese, utegnejo se koncerti nadaljevati v jeseni, dokler bo vreme pripuščalo, da se bo lahko prijetno sedelo v prelepem hotelovem parku. Akad. for. droštro .Adrija« r Gorici bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 8. avgusta t. I. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »pri zlatem jelenu" s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) preglednikov; 3. Volitev novega odboru: a) predsednika, b) 4 odbornikov in 3 namestnikov, c) dveh preglednikov; 4. Slučajnosti. — Odbor pričakuje, da se vdeleže občnega zbora polno-Stevilno vsi slov. .visokošolci z Goriškega ; povabljeni so pa tem potom tudi vsi naSi abiturijentje, ki se mislijo posvet ti naukom na visokih šolah. Pristopijo naj poinoStevilno k društvu, kjer najdejo zaslombe in informacij v svojih stanovskih zadevah. — Dobrodošli so nam gostje, zlasti visokošolci iz drugih slovenskih pokrajin, ter izredni naSi člani kakor tudi vsi, ki se zanimajo za razvoj naSega društva. Odbor. Javni ljudski shod priredi, kakor smo že naznanili, v nedeljo dopoludne ob 10. uri akademično ferijaloo društvo »Adrija" v Gorici na Katarinijevem vrtu. Govorilo se bo o slovenski ljudski šoli in o slovenskem gimnaziju v Gorici ter o slovenskem vseučilišču. Vse tri točke dnevnega reda so za nas jako važne, zato se nadejamo, da bo udeležba na tem shodu prav veličastna, zlasti Se, ako upoštevamo, da je naša akademična mladina tista, ki kliče na shod ter se hoče toplo zavzeti za tri za nas toli važna vprašanja. Z4o vabimo na shod naše somišljenike v mestu in na deželi, vabimo vse, katerim bije v prsih toplo slovensko srce ter se ogrevajo za naš politični in. kulturni boj. Ravnopravnosti zahtevamo povsod, na c li črti, tako kličemo od dne do dne, in mogočen klic po ravnopravnosti bo tudi nedeljski shod naših visokošolcev na Goriščeku. Temu se moramo pridružiti tudi mi drugi. Zato pa v nedeljo na shod na Katarinijev vrt! --------Pripominjamo, da se bo^vršil shod ob vsakem vremenu. Pozlr In odziv na ljudski shod »Adrlje*. — V »Učit. Tovarišu« čitarao ta-le poziv slovenskemu učiteljstvu na Goriškem: Fer. akad. društvo »Adrija* pripravlja za dan 9. avgusta t. 1. veliko manifestacijo in ljudski shod v Gorici v prilog slovenski ljudski Soli in gimnaziji v Gorici in slovenski univerzi. Prepričani,, da ima bal učiteljstvo v Šolskem vprašanju odločilno besedo, se obračamo do Vas v nadeji, da se ne samo poinoStevilno odzovete naSemu pozivu, marveč da tudi s svojim vplivom in agitacijo med ljudstvom pripomorete, da se uresničijo naSe opravičene narodne zahteve. Odbor akad. fer. društvo »Adrija* v Gorici. Temu pozivu sledi v istem listu tak-le odziv: Tovarišice I Tovariši 1 Stanovska in rodoljubna dolžnost nas zove, da se poinoStevilno udeležimo manife-stacijskega shoda naše nadepolne, nam naklonjene akademiSke mladine dne 9. avgusta t, 1. v Gorici. Učiteljska samozavest nam ukazuje, da se potrudimo vsak po svojih močeh, da bo tem mnogostevilnejSa udeležba in da preidejo zahteve dicnega akademiskega društva »Adrije* po ureditvi ljudskega, srednjega in najvišjega slovenskega šolstva v kri in meso slehernega prebivalca v najskromnejši gorski vasici. Vsi na krov za Šolstvo našega naroda, ker le z ljudsko prosveto dvignemo svoj ugled in ustanovimo našemu stanu ono mesto v človeški družbi, ki mu pristoja po njegovem delovanju! Odbor učit. društva za goriški okraj. »Pevsko In glasbeno društvo" na razna vprašanja članov in nečlanov naznanja, da društveni pevovodja g. Josip M i c h 1 nastopi svoje mesto za bodoče šolsko leto s 1. septembrom. Istotako ostane na zavodu dosedanji učitelj giasovirja g. Emil K o m e 1. Pevske vaje raožkega in ženskega zbora prično pričetkora septembra; šola za gosli, glasovir in petje pa s 15. septembrom, kar se še posebej daje na znanje. Pevskim društvom na Goriškem. — »Pevsko in glasbeno društvo v Gorici« vabi vsa pevska društva na Goriškem k pristopu k »Zvezi pevskih društev« v Ljubljani ter prevzema posredovanje radi pristopa. »Zveza pevskih društev« je velevažno podjetje na kulturnem polju, je pa tudi važno kot narodno podjetje ter je prvi poskus, združiti vsa enaka društva na celem Slovenskem. Pristop prvih društev na Štajerskem, Primorskem in Kranjskem dosedaj kaže na pomen in zanimanje »Zveze«. Ker so pogoji taki, da je pristop omogočen vsakemu pevskemu društvu, tudi najmanjšemu, in bode tudi vsako društvo od pristopa imelo svojih koristij, vabi »Pevsko in glasbeno društvo v Gorici* vsa pevska društva na Goriškem, naj mu prijavijo ime in sedež društva, število pla-čujočih članov in znesek mesečnih ali letnih prispevkov ter število izvrSujočih članov, na kar se bode posredovalo za sprejem društva v »Zvezo« in ob enem določi letni prispevek, Poročila naj se pošiljajo pod naslovom .Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici, hiša Marzini. Slovenskemu Igraloa g. Danila ti LJubljane je podelilo namestnistvo v Trstu gledališko koncesijo za Goriško, Istro in za tržalko okol*'co. Deželna norišnica, — V soboto jo bil v Gorici psihijater dr. Paetz, ki si je v spremstvu deželnih odbornikov ogledal prostor, na katerem ima stati deželna norišnica. Dr. Paetz je izjavil, da je prostor povsem pripraven za norišnico. Dr. Paetz je ravnatelj široko znane norišnice Alt-Scherbitz na Saksonskem, V načrtih je spremenil kako malenkost. — In tako so gospodje Italijani dosegli parere, kakorSen so želeli. Zdaj ni več dvoma, da dobimo novo dragoceno norišnico po volji in želji tistih, ki menijo, da bo »laska Gorica" bo» gatejša za jedno molzno kravico 1 Sedaj Jo HubclJ na vrsti, — Sedaj so začeli mestni očetje Študirati, ali bi ne kazalo preskrbeti Gorico z vodo iz — Hublja. To študirajo, prodno se izrečejo o znani ponudbi dunajske tvrdke Kurz St Comp, za napeljavo vode iz Mrzleka. Preračunili so, da bi stal vodovod, izpeljan s posestva g. E. G. Ritter ob Hublju, okoli K 1,800.000. Lastnica zahteva za prepustitev K 100.000. Preračunali so, da bi dobivali od tam na dan vode za 6000 kub. metrov. Ipavska železnica. — Tretji vlak, ki voiu vsak ponedeljek in četrtek popoludne, je istotako poln prometa kakor druga dva vlaka. Samo tega ne more nikdo pojmiti, zakaj vendar se ni uvedel tretji vlak za.vse dni, ali če že res to ni mogoče, pa naj bi ga bili uvedli vsaj še v nedeljo popoludne. Tak vlak bi vozil brez dvoma vsako nedeljo lepo število izletnikov po Vipavski dolini, kar bi bilo pač prav na vse strani. Čujemo, da se mislijo prizadeti gg. župani obrniti z novic groznem« sovražniku celega plemena, I-, da se kraljestvo ne bo razcvitalo mirno in srečno, dokler po besedah sv. Brigite »Križarjem ne bodo zlomljeni zobje in dokler jim ne bo odsekana desna roka.« V Krešnji so obkoljevali zlasti Matijca in Zbiška kot človeka, ki sta poznala križarski red ter sta poznala vojno z Nemci. Niso ju povpraševali le po novicah, marveč tudi po načinu bojevanja z Nemci, kako jim je najlože priti do živega, kako se oni borijo, v Čem so močnejši od Poljakov in v čem slabejši in ali je bolje vdariti po njih s sekiro ali z mečem, kadar imajo že kopje zlomljeno. Matija in Zbišek sta bila v teh zadevah ros ve-ščaka, zato so ju vsi z največjo pozornostjo poslušali, a to tem bolj, ker je bilo splošno razširjeno mnenje, da ta vojna ne bo lahka, marveč da se bodo morali Poljaki meriti z najboljšimi vitezi iz vseh krajev, in da ne bo dovolj, da se dobi rmaga nad sovražnikom, marveč je treba ugonobiti ga popolnoma ali pa poginiti. Radi tega so govorili plemiči med seboj: »Ker le mora tako biti, pa naj bo; njihova smrt ali naša!« In pokoljenju, ki je v svoji duši nosilo čustvo bodoče velikosti, ni odvzemalo to željo po borbi. Nasprotno, odločnost je vsaki hip le naraščala, ljudje so se pripravljali na borbe brez vsake lahkomišljenosti, brez vsake samohvale, kakor se sploh resni ljudje pripravijo na smrt. »Bodisi že nam aH njim je sojena smrt!« so dejali. j Med tem pa je čas tekel in tekel, a vojne le ni buo. Pripovedovali so res o prepiru med kraljem Ladislavom in križarskim redom zastran dobrzinskej zemlje, dasi je ta bila že pred več leti odkupljena; o nemirih na meji ter o nekem Drezdenku, o katerem se je culo prvokrat v življenju in o katerem sta se prepirali obe stranki, toda vojne le ni bilo. Nekateri so začeli celo dvomiti o tem, ali sploh pride do vojne, ker prepirov je bilo že poprej dosti, pa so se vendar vsi mirno poravnali. Tako se je sedaj razširila novica, da so nekateri križarski poslanci dospeli v Krakov, poljski poslanci pa so odšli v Marburg. Govorili so takisto o posredovanju kraljev češkega in ogerskega, da, celo samega papeža. Iz Krakova se ni culo nič gotovega, marveč so krožile razne čudno in neverjetne novice med ljudmi, toda vojne ni bilo. Končno celo sam Matija, ki se je spominja mnogih takih groženj, ni vedel, kaj si ima misliti, zato je odšel v Krakov, da ondi čuje kake bolj zanesljive novice. Ondi se ni mudil dolgo, ker se je povrnil že v šestem tednu, in sicer s kaj vedrim in veselim licem. Ali ko so ga v Krešnji, kakor po navadi, obkoljili radovedni plemiči, jim je odgovoril na njih Številna vprašanja tudi on z vprašanjem: »Ali pa imate sekire in meče že nabrušene?« »Kaj? Nu? Za rane božjo! Kake novice prinašate? S kom ste govorili?« so klicali nanj od vseh strani j. »S kom sem govoril ? Z Zindramom iz Maškovic. Ali kake so te novice ? Take, da bo treba takoj osed-lati konje.« »Za Boga, kako to? Govorite.« »Ali ste culi o Drezdenku ?« »Kajpada, da smo culi. To je tak gradič, kakor-šnih je mnogo, in zemlje je ondi komaj toliko, kakor pri vas v Bogdancu.« »To pa še ni nikak vzrok za vojno, kaj ne?« »Seveda ni. Bili so še večji vzroki, toda vojne vendar ni bilo.« »Ali pa veste, kaj vse mi je povedal Zindram iz Maškovic o tem Drezdenku?« »Govorite vendar, saj vesteC&a se nam kar kučme na glavah vnema jo od radovednosti.« »Rekel mi je: Slepec je šel po cesti, pa je padel, ko je naletel na kamen. Padel je radi tega, ker je bil slep, toda kamen je bil vzrok tega padca. Nu, Drezdenek je tak kamen.« »Kako to? Saj križarski red še stoji po koncu.« »Ali ne razumete? Zato vam povem drugače. Kadar je posoda prenapolnena, zadoščuje jedna kapljica, da gre tekočina čez rob.« Vse vitežtvo je bilo na te besede tako uneto, da jih je moral Matija krotiti, ker so hoteli takoj zasesti konje in odjezditi v Seradz. »Bodite pripravljeni,« jim je dejal, »ter čakajte potrpežljivo. Saj oni na vas ne pozabijo.« Bili so pripravljeni ter so čakali dolgo, tako dolgo, da so nekateri zopet začeli dvomiti. Dvomil pa ni Matija, kajti kakor spoznamo iz tega, da se jamejo vračati iz toplih krajev ptice, da se bliža pomlad, tako je on kot izkušen človek spoznal iz teh mnogih znamenj, da se bliža vojna, in sicer velika vojna. Najpoprej je bil prirejen velik lov po vseh pra-gozdih, tako velik, da se najstarejši ljudje niso spominjal podobnega." Tega lova se je udeležilo na tisoče lovcev, pred katerimi so popadale cele Črede jolenov, zubrov, divjih mrjascev in razne druge zverine. Po gozdih so neprestano kurili. V dimu so sušili povojeno meso in ga potem pošiljali v razna vojvodska mesta ik odtod dalje v Plock. Bilo je očividno, da jim je za oskrbovanje velike vojske. Matija je dobro vedel, kaj si naj o tem misli, kajti take love je prirejal pred vsako večjo vojno knez Vitold na Litvi. Toda bilo je tudi dovolj drugih znamenj.- Ljudje so jeli tolpoma bežati »izpod Nemcev« v kraljevino in v Mazovijo. V na pristojna mesta, da pridemo do tretjega vlaka v pravem pomena besede. Od strani potnikov se izraža želja, da bi donaSali na kolodvore k vlakom vodo in sadje. Marsikdo bi rad spil kozarec vode ali pojel malo sadja, zlasti sedaj v vročuv, pa ni ne enega ne dragega. Kake krajcarje bi se s takim prodajanjem tuintam le lahko za- BeneL«enta Itallaua v Gorici vsako toliko Časa malo podemonstruje z lepaki po mestnih zidovih. Njeni lepaki so bolj »radi lepšega", ali pasti morajo v ofii sladka imena, katera tudi pri nas srčno radi vidijo, pa si prav ne upajo ž njimi v javnost.... Ti italijanski podaniki postajajo v Gorici skrajno predrzni, in nic bi ne Škodilo, ako bi se jih poslalo nekaj zopet tje čez mejo 1 Krajevna našteva t Vidmu. — V soboto so otvorili to razstavo, ki je sama na sebi lep« slika vsega, kar premore Videmska provincija. — Gorico je zastopal uri otvoritvi prvi podžupan Bombig, ki je imel čast in sreCo, da je govoril celo z laškim ministrom Carcano, ki je imel za nase kraje... .cor-teai parole". Kdo ve, ali ni bil a pet i t Se večji? Kaj pravite, gospod Bombig?! — Minister je govoril tudi s poročevalcem tržaškega »Piceolo" ter imel .parole di simpatia per !a nobilissima citta italiana". — Skoda, da ne vemo, alt ni naglasa], da ubožica jeCi še vedno pod jarmom tujega tirana!! Vse so naredili prav, kar ni prav, tega s« krivi pa naprednjaki. — Centri-fugarji pišejo in pišejo o Kro"\ zadr., ogibajo pa se, kakor hudič križa, stvarne strani ter iSCejo zaslombe le v tem: vse, kar so storili, so storili prav, vse je strogo zakonito, ako pa bo konec koneev neugoden, bodo krivi pa naprednjaki, kakor je po njihovi trditvi kriv sedanjega nevzdržljivega stanja bivši poslovodja, katerega proglašajo za naprednjaka. V zvracanju krivde na druga ramena so naši klerikalci mojstri. Pri tem se delajo dosledno lepe in nedolžne, ki storijo vse prav, in drznejo se ti trditi v obraz, da delajo vse zakonito in vse prav največ takrat, kadar je njihovo delovanje prav v največjem nasprot-stvu z zakoni in so prepričani v svojem srcu, da ne delajo prav. V .Gorici" od sobote smo Citali zopet dolg članek, ki jesesttvljen po stari navadi: Gentrifugarji so Cisti, kakor zlato, vse so storili prav, kar ni prav, tega je kriv bivši poslovodja, in kar ne bo prav, tega bodo krivi pa naprednjaki — tako modrujejo po .Gorici*. Skrbno se ogibljejo vsakega stvarnega razpravljanja in pripoznanja, kam so privedli Kr. z., katero so opleniliter jo spremenili v štacuno Centrifuge. Na stavljeno jim vprašanje, aH ima Centrifuga Ciste namene s dani, ali vrne deleže ne glede na to, kako se obnese trgovina v bodoče, se zvijajo po .Gorici*, kakor kače. Pravijo, da izvrši Centrifuga sanacijo, kolikor je od nie odvisno, lojalno.... če pa člani Kr.z. več verjamejo komu drugemu, pa lahko sklene račune s Kr. z..... Od nje odvisno?! Od koga pa je odvisno, ako ne od Centrifuge? Saj Kr. z. ni veC, na njeno mesto je stopila Stacuna Centrifuge. Kupčijo pa so naredili kar. na tihem, brez občnega zbora, nezakonito, kakor da bi to člane čisto nič ne brigalo. Namesto da so sklicali takoj občni zbor, ko so se pojavile težave, katere bi se bile dale takrat brez dvoma kolikor toliko ugodno odstraniti, pa so strnili skupaj z gkvamt ter naredili tisto nečedno kupčijo s Centrifugo — sedaj pa so tam, kjer so, v veliki zagati, | iz katere bo najti težko povolje-n izhod. Člani bivše Kr. z. čitajo in C.lajo .Gorico* ter iščejo pojasnila, kaj bo z njihovimi deleži — ali nikakega pomirljivega odgovora ne dobijo, marveč se jim kaže med vrstami vedno It-veje pred očmi strah, da so oh svoje denarje. Naj pomirijo vendar tisto ubogo delavko v goriški okol:ei, ki je verjela prigovarjanju gospoda duhovnika ter vložila v Kr. z. svoje težko prislužene krone, po števila 200. Ali ne pomirujejo nikogar, pač pa napovedujejo, da bodo krivi naprednjaki, ako bodo trpeli člani K«v z. To je pa vrhunec brezvestnosti! Nikakega zagotovila, ni-kake zaveze, ki bi pomirjevala, ni iz njihovih ust, ali vendar trdijo, da imajo najboljše namene. Ali ako bi bili imeli le dobre, ne najboljše, namene, bi se bili držali zakona in pravil, ter rešili Kr. z. takrat, dokler je bil še čas. Ali tega niso hoteli, marveč so prodali Kr. z. Centrifugi ter pri tem tako kunštno manipulirali, da je bilo nakrat premalo blaga, nič denarja, dolga pa 118.000 K. Zahtevali smo zagotovilo in obvezo, kake namene ima Centrifuga s člani, kaj bo z deleži, in ker niso dali take obveze, zahtevamo znovič, naj povedo, kaj mislijo. Lovijo se okoli drugih rečij, sumničijo druge in podtikajo, gospodje, govorite enkrat jasno j sami o sebi t Prazne fiavze ne morejo pomiriti članov K. z., govorite enkrat jasno in naravnosti Člani težko čakajo. .Gonja* proti Krojaški zadrugi. — »Gorica" in »Prismojenec* govoričita v eno-mer o gonji proti Kr. z., katero gonjo delajo seveda naprednjaki! Ali od naše strani se ni nič .gonilo" proti Kr. z., marveč smo le opazovali tiste manipulacije in tisti švindl, ki so uganjali s Kr. z. — klerikalci, in ko je prišlo do vrhuncu klerikalnega švindla, smo ga razkrili ter povedali vso resnico, kako so klerikalci gonili in gonili Kr. z. ter jo končno izgnali, da je ni v<č, odkrili ?mo, kako nezakonito so postopali in kako se pri tem niso niti ozirali na člane, marveč je kar par vsegamo-gočnih gospodov iz načelstva in nadzorstva Kr. z. provedlo ,sanacijo" na svoje roke, to \ se pravi Kr. z. so .izgnali", za člane pa se niso niti pobrigali, in sedaj ko zahtevamo, naj povedo, kaj je z delež«, pa govorijo o gonji naprednjakov proti Kr. z. Naša .gonja" obstoji torej le v tem, da smo odkrili svetu in prizadetim členom Kr. z. tisti švindl, kateri so z zadrugo vprizorili klerikalci proti- zakonito in v nevarnost Članov, katerih sedaj kar nočejo več poznati! V takem smislu bomo .gonili" klerikalce vedno, naj se le pripravljajo. .Centrifuga* ostane aavarovana In se smeje".... tako pišejo v .Gorici" tisti hip, ko zvračajo krivdo na naprednjake, ako pride do tega, da bodo trpeli dani Kr. z. veliko škodo. Oni ostanejo zavarovani in se smejejo.... s tako pisavo pa zatrjujejo, da pri kupčiji s Kr. z. so gledali le nase in tudi gledajo le nase, za dane Kr. z. jim ni nič mar, čeprav vse izgubijo. Te preganjajo k naprednjakom, lumparijo na njihov račun so naredili pa oni! Z debelimi črkami tiskajo, da ako bi se bito to in to zgodilo, potem bi bili člani že a priori gotovi, da od vplačanih deleže? ne dobijo niti viharja nazaj. N6, ker se pa to in to ni zgodilo, marveč so Ceiitrifugaši z nekaterimi možmi iz načelstva in nadzorstva Kr. z. privedli v r.a-ročje Centrifuge, kaj pa je sedaj ? Ali je sedaj gotovo, da dobijo člani Kr. z. svoje deleže? Ali ne dobijo niti vinarja nazaj? .Gorica" pripravlja tla, da bi verjeli ljudje, da so propada Kr. z. krivi naprednjaki, v številki za številko. To kaže tudi včerajšnj?. AH tako neumnih ljudij ni. Niti v klerikalnem taboru tega ne verjamejo, marveč jedni bolj očitno, drugo bolj skrivno obsojajo vse te komedije, katere uganjajo izvesta! življi s Kr. z. — in marsikateri med njimi je hvaležen »Soči", da je odkrila vse mahinacije načelstva in nadzorstva Kr. z. ter Centrifuge, ki se sedaj pase na ostalini Kr. z. ter ima člane bivše te zadruge za norca, češ... Centrifuga je zavarovana in se smeje Vašim naporom!... Ali še ni konec. Pride še dan — obračuna t Laška surovost. — V nedeljo zvečer proti 8. uri je šlo kakih 10 goriških laških pobičev iz Š*. Petra v mesto. Na poti so srečali dekleta, ki so šle domov. Ko so prišli do njih, so jih vstavljali ter prijemali, da so prestrašene bežale, jedna je skočila celo v jarek. Izgovarjali so pri tem grde, ostudne besede, kakoršnth pač imajo po navadi polna usta. Blizu mitnice- so srečali jedno samo, katero so obstopitr, jedeu jo je prijel ter govoril proti njej grde besede. Prestrašena se je izvila ter odšla. Ti mestni laški pobiči pozabljajo, da se je treba obnašati dostojno povsodi ter kažejo svojo surovost, za katero pa utegnejo o priliki dobiti zasluženo plačilo. Krepka zaušnica iz dekliške roke bi bila prav dobra lekcija za tiste nesramne frkovce! Ako ti pobje o kaki drugi priliki s svojo surovostjo kaj skupijo prav po zasluženju, potem pa bo vika in krika po laških listih, kaki da so — Slovenci I Tisti, ki izzivajo in dražijo, so vedno Lahi! AH nikdo naj ne pusti nemaščeva-nega niti jednega razžaljivega ali izzivajočega dejanja od strani Lahov! Poskusen samomor. — V soboto zvečer so »skali v restavraciji na kolodvoru v Gorici kuh rico, ker je ni bilo od nikoder. Naposled jo je našel jeden izmed natakarjev v spalnici vso zbegano in bledo kakor truplo. Poklicali so hitro zdravnika, ki je konstatiral, da se je hotela zastrupiti. Pozneje so je prenesli v bolnišnico, kjer se zdravi še sedaj. Kuharica je mlado in lepo dekle 20 let, doma s Cerkljanskega ter se imenuje Cilika čelik. .Kmetsko bralno druStvo" t Biljah priredi v nedeljo dne 9. t. m. veselico s plesom in šalo-igro, pri kateri sodeluje pevsko in tamb. društvo »Naprej" iz Dornberga, na dvorišču gosp. Fr. Vbuka v Biljah. Začetek ob 4Vt uri. Pri veselici in plesu svira prva« ška godba. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži SO vin., plesni venček obsegajoč 6 kom. velja 1 K. K obilni udelužbi vabi uljudno ~ ..... .......OdborT Bralno drnstvo .Svoboda* v Sta-remseln vabi na plesno veselico, katero priredi v nedeljo dne 9. avgusta pri Robiču v prostorih g. Ivana Volariča. Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina: udje 1 K, neudje K 1 40. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pod cesto je padel v nedeljo zvečer na poti v Grgar konj z vozom. Konj se je bil nekaj spiašil, voznik ob vozu je spustil vajeti, na kar je šel voz s konjem pod cesto. Voz se je razbil, konj pa je ranjen na več krajih. Tukajšnji brivci se organizujejo ter si ustanovijo brivsko zadrugo. V tako svrho so imeli že več posvetovanj, kakor tudi glede delavnega časa za osobje in glede odredeb za nedeljski počitek. Razglas dražbe. — Dne 25. avgusta t. I, ob 11. uri predpoludne vršila se bo na c. k. okr. glavarstvu v Tolminu javna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo preložitve državne Koroške ceete v Podselu (političnem okraju Tolminskem) med km 0/90 — 3/90. Delo je cenjeno z zneskom od kron 29184.79. Doticne, dobro zapečačene, z 1 K ko-lekovane ponudbe se morajo vložiti z jam-čevino v znesku 1500 K najkasneje do dnevu pred dražbo na zgoraj imenovanem c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu, na katerem so razvidni v navadnih uradnih urah tudi tehnični sestavek in stavbeni pogoji. Namestništvo ni navezano vsprejeti najnižjo ponudbo, temveč si pridržuje pravico, da izbere podjetnika; zato se zadrže vse doticne jamčevine, dokler namestništvo ne odloči v dotični dražbeni razpravi. Zveza slovenskih posojilnic vabi na izvanredni občni zbor, ki se bodo vršil v soboto dne 8. t. ni. ob 2. uri pop. v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Pre-naredba društvenih pravil vsled zakona od 10. junija 1903, drž. zak. št. 133. 2. Osnovanje denarne centrale za v »Zvezi" stoječe zadruge. 3. Razni nasveti. Opomba. Pri občnem zboru ima vsaka v .Zvezi" stoječa posojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udele- okoliko Bogdanca so dohajali zlasti podložniki nemških vitezov iz Šlezije, ter se je izvedelo, da se tako godi povsod, zlasti v Mazoviji. ČJeh, ki je gospodaril na Spihovem v Mazoviji, je poslal od tod nekoliko Mazurjev, ki so pribežali k njemu iz Prusije. Ti ljudje so ga prosili, da bi se smeli kot pešci udeležiti vojne, ker so se hoteli maščevati nad Križarji, katereso sovražili iz vse svoje duše. Ubežniki so pripovedovali, da so v Prusfji cele vasi zapuščene, ker so kmetje z ženami in otroci zbežali pod krilo mazoveških knezov. Križarji so res obešeli vjete begunce, vendar pa niso mogli pridržati teh nesrečnikov, ki so rajše czto umrli nego bi ostali dalje pod njihovo oblastjo. Končno so jeli rojiti po vsej okolici razni pruski podložniki. Vsi so hiteli proti Krakovu, prihajali pa so iz Gdanska, iz Marburga, iz Toruna, da, celo iz daljnega Kraljevca in iz vseh mest. Med njimi niso bili samo berači, marveč tudi menihi, cerkovniki in razni samostanski služabniki, kleriki, da, celo duhovniki. Razume se, da sj donašali novice o vsem, kar se je godilo v Prusiji, o bojnih pripravah, o vtrjevanju gradov, o posadkah, o najetih vojakih in gostih. Govorili so, da so vojvodo v TOjvodskih mestih ter kraljevi svetniki v Krakovu zbirali in se posvetovali po cele ure, da so se zazlišavali in si zapisovali novice, katere so prinašali. Nekateri so se urno vračali v Prusijo ter so potem takisto urno vrnili nazaj. Prihajale so novice,' da kralj in njegovi svčhrki vedo dobro za vsak korak Križarjev. Povsem nasprotno pa se je godilo v Marburgu. Nok* duhovnik, ki je zbežal iz tega mesta, se je po-mudil pri gospddi v Konecpolju in jej pripovedoval, da se veliki mojster Uirik m drugi Križarji ne brigajo za novice iz Poljske in da so prepričani, da z jednim vdarce^a zdrobe in ugonobe" vse kraljestvo na veke vekov, tako, da po njem ne bo ostalo niti sledu. Pri tem je ponovil besede velikega mojstra, ki jih je izrekel na gostovanju v Marburgu: »Cim več jih je, tim bolj po ceni bodo kožuhi v Prusiji.« Pripravljali so se na vojno veselo in ponosno, zanašaje se na svojo moč in na pomoč, katero jim pošljejo privrženci iz najdaljših krajin. Toda navzlic vsem tem znamenjem in pripravam se vojna vendar ni bližala tako urno, kakor so si to ljudje želeli. Mlademu gospodarju v Bogdancu je bilo že tudi dolgočasno doma. Vse je bilo že davno pripravljeno; njegova duša je koprnela po slavi in po beju, zato ga je težila vsaka zamuda, in pogostoma je to očital stricu, prav tako, kakor bi bila vojna ali mir od njega odvisna. »Obljubovali ste vojno tako za gotovo; rekli ste, da napoči gotovo, — toda vojne le ni.« Matija pa mu odvrne: • »Ti si pameten, toda ne preveč. Mar ne vidiš, kaj se godi?« »A kaj, ako pa kralj v poslednjem trenutku napravi drugače? Pravijo, da on noče vojne.« »Noče je. Ali kdo je, ako ne on, vskliknil: »Jaz bi ne bil kralj, ko bi dovolil, da mi oni vzamejo Drezdenek!« Ali Drezdenek so Nemci vzeli ter ga še sedaj drže. Kralj noče, da bi se prelivala krščanska kri, vendar njegovi svetovalci, ki so kaj bistroumni možje, čutijo premoč na poljski strani ter pritiskajo Nemce k zidu. Rečem ti samo to, da bi se našel drugi vzrok, ako bi ne bilo Drezdenka.« . ičul sem, da je še veliki mojster Konrad vzel Drezdenek, ali on se je vendar bal kralja.« »Bal se ga je, ker je bolje poznal od vseh drugih poljsko moč, vsekako pa ni mogel brzdati lakomnosti križarskega reda. V Krakovu so mi rekli: Stari von Ost, gospodar Drezdenka, se je poklonil ob onem času, ko so Križarji zavzeli Novo Marko, kot vazal našemu kralju, ker je ta zemlja bila že od pamtiveka poljska ter je hotel ostati pod poljsko oblastjo. Toda Križarji so ga pozvali v Marburg, ga napojili z vinom in dobili od njega podpis. Tu je torej kralju pošla potrpežljivost« »Nikako Čudo n. — da mu je pošla,« zakliče Zbišek. Matija pa dodž.: »Nil, to je tako, kakor je rekel Zimdram iz Ma-škovic. Drezdenek je oni kamen, na katerem se je spodtaknil slepec* »Ali kaj bi se zgodilo tedaj, ako bi Nemci vrnili Drezdenek?« »Dobil bi se gotovo drugi kamen. Toda Križar ne vrne tega, kar je enkrat požrl, drugače če mu trebuh razparaš. Bog daj, da se to zgodi čimnajpoprej U »Ne I* zakliče očividno oveseljeni Zbišek. Konrad bi ga morda še vrnil, ali Ulrik nikakor ne. On je pravi pravcati vitez, na katerem ni nikakega madeža, vsekako pa je jako okruten.« Tako sta se ondi razgovarjala med seboj, med tem pa so se razvijali dogodki, kakor se vali v pro-pa3t kamen, ki se strklja popotniku na hribu izpod nog. — (Dalje pride). ti obfinih zborov se sme pa tudi vsak Clan v »Zvezi* stoječe posojilnice, toda le pri po- ' svetovanju, ne pa pri glasovanju. Izpred sodnije. — Pred sodniki je r.tal Peter Fabro, ki je bil okradel inženirja j Batističa, kakor smo svoj čas poročali. Dobil je 5 mesecev trde jefie. 2 njim zajedno je *;l obsojen na 7 dni zapora Peter Scalle-| -, ker so našli pri njem neko reč, katero ^ bil ukradel Fabbro, v isti noCi, ko so ga aretirali. % vina s „Tempel"-vodo. Slasten rezek okusi Vzbuja zmerno*] srčno delavnost in pospepje t§k. Zahtevajte povsod rogaško vodo .Tempel-vreloa". j Žrtve vojaške vaje pri Bileku. ! O tih žrtvah smo že obširno govorili. ; — Vojna uprava hoCe vso krivdo zvaliti na polkovnika pl. 6runzwerga. S tako nakano pa se javnost ne bo in se tudi ne sme zadovoljiti. Res da je v sleci stroge discipline mogoče poveljniku terorizirati ves polk, toda tu j: je bilo izjemno stanje. Kakor se je dokazalo v ogrski zbornici, vedli so se tudi ostali Častniki naravnost surovo napram onemoglim vojakom. Suvali so jih s sabljami in nogami ter jih psovaii s simulanli. Usodno vajo so morali napraviti celo bolehni vojaki, ker se jim je že zvečer pred odpotovanjera zagrozilo, da bo vsak vklenjen v želez je, kdor bi se javil ,marod*. Kako grozovita je bila ta vaja, vidi se najbolje iz izjave, ki jo je podal brambovski minister Koloszvary v ogr-i skem državnem zboru. Minister se je gotovo ; na vse načine trudil, da bi zadevo olepšal I ter prikazal usodno vajo kot opravičeno z j vojnega stališča. Ko je vojaštvo že korakalo I ", ur, napravilo naporno vajo v najhujši vro-Jini po golem skalovju, plezati je moralo „*ez počitka kakor živina otovorjeno čez Vi-oko pri Novem Bileku. Vročina je narasla tad 50 stopinj, nikjer sence, nikjer vode. »asi jih je že pod goro mnogo obležalo, ni -n dovolil odmor baje zategadelj ne, ker je poveljnik upal, da bo onostran gore mogoče v senci počivati. Preko gore pa je prišel polk 1 v, ko decimiran, kakor da bi se vračal iz iz-i ^ibijene bitke. Grozen je bil prizor, ko je I »korakal" 12. polk v mesto Bilek. Deveta ' stotnija je imela 5 mož, peta stotnija 1, !; druga stotnija se sploh ni vrnila. Obležala je s poveljniki vred na cesti. Vkljub temu je ukazal general, da so ti ostanki .mrtvaškega . pohoda' pred mesenimi vrati mimo njega ( defilirali ob »sviranju" godbe. Pri godbi se [ je mučilo le 7 mož, ostali s kapelnikom vred | se med potom obležali. Od celega polka je k biio na nogah le še kakih 100 mož. Cesta -*? »d Bilekom in Monko je bila takorekoč 1 saj ena z vojaki. Najhuje označuje cinizem *(1 tnikov to, da so se takoj zbrali v kazini obedu ter si pustili celo od opešane godbe vec čas svirati poskočnice. Iz vsega tega se pač vicU, da za žrtve ne more biti odgovoren sano polkovnik Grfttmveig, temuč vsi podrejeni poveljniki, vsi časniki in v prvi vrsti vojni zistem, ta moloh nedolžnih državljanov. Vojni službovnik pač zahteva varstvo denarja in mrtvega materijala, glede vojaka pa Še vedno velja načelo, da je vreden samo 3 gld. »Handgetd,* In proti temu se mora enkrat vsa javnost upreti ter zahtevati po-nolno zadoščenje in maščevanje za žrtve vo-ktga cinizma. Dunajska aZeit* objavlja dve pismi, sani od dveh vojakov, ki sta se udeležila it ga smrtonosnega marša. Našim Citateljem poda jeni o tu nekoliko glavnih momentov enega Wh pisem, Pismo pripoveduje najprej o hudi vročini, ki vlada sedaj v onib pokrajinah, in m*i: ,V ponedeljek dne 27. julija smo imeli 'u 46 Reaumurjevih stopinj, to je 57.5° ''-& sm8, — Omenjenega dne zjutraj na vse Jj zgodaj ao odšle čete (2 bataljona 12*ga peš-polka) iz Trebinj. Prišedšim v Moško, jim je biio javljeno istočasno, da se je prikazal sovražnik. Bilo je namreč določeno, da odide bileška posadka nasproti Trebinjskim četam, s katerimi ae je ime,a fingiraU bitka> Utru. jem vojaki so morali takoj dalje po slabi jako skalovi« planjavi, ne da bi jim bilo mogoče preskrbeti si niti kapljice vode, ako-ravno so bili že sila onemogli radi hude žeje. 'Po končani fingirani bitki so morali vojaki zopet brez vsakega odmora na cesto, kjer so bili brez vsake obrambe izpostavljeni žgočim solnčnira žarkom in tu zopet dalje proti Bileku, Mej Cepelico in Panikoin je javil neki zdravnik polkovniku, da je že zaostalo nekaj oboklega moštva. To prijavo je pa polkovnik sprejel popolnoma hladnokrvno ter je ukazal trobentaču, naj zatrobi ,Vorwarts* : naprej 1 Taki... v človeški podobi je bilo tega strašnega dne izročenih 800 mladerfičev, katere *$& d!r*Wi^komT?e^ šedši kolona v Cepelico, so se vojaki nadejali, 4* se tu odpočijejo in da se pre^rfce z vodo. Ta nada jim je dajala moči, a« so vstrajali, a tudi tu so se varali, kajti morali •so dalje, dalje proti smrti. ,Vid5, da so začeli vojaki padati kakor muhe, je neki pol-kovni zdravnik, ki je ravnal z moštvom ir smislu človekoljubja, naznanil še enkrat polkovniku, da je potreben dveuren odmor. — Vendar se ni dalo njegovim besedam nika-kega posluha, in grdoba, ki sliši na ime Grur»zweig, je tirala čete dalje, A pri tem se je poslužil izraza: »Naprej s psi, saj padajo le namenoma!" Je-li mogoče govoriti o »zlobnem namenu«, ko je od 800 vojakov prišlo jih v Bilek le 200 P Cesta iz Cepelice do Bi-leka bila je pokrita z mrtvimi, polumrtvimi in do skrajnosti izmučenimi vojaki. Od neke stotnije bilo je na nogah komaj še 6 mož I Pred našimi očmi so vojaki zaporedoma ce-pali na tla,.. Na to pripoveduje pisec, kako so ljudje na vse možne načine pomagali izmučenim revežem, ki so od bolečin rjoveli kakor Živali, Častniki pa se za vse to niso prav nič brigali in so mirno poslušali koncert ciganske godbe. V torek so pokopali trupla onih 15 umrlih vojakov. Vsa trupla so bila po glavi in prsih črna kakor oglje. Pogreba se je udeležilo vse tamošnje prebivalstvo in polkovnik i pl. Grfltmveig da je z uprav ciničnim pogledom prisustvoval pogrebni slavnosti. V drugem pismu, katerega je prejela »Die Zeit\ se pripoveduje, da je prvemu vojaku, ki se je na potu zgrudil na tla, zakričal polkovni zdravnik, „naj ne bo tako len in naj koraka še par ur", stotnik pa mu je na to diktiral 5 dni strogega zapora, kar je vojak molče poslušal, ker je bil med tem Že — mrtev. Ko se je tekom naslednje pol ure dogodilo še več slučnjev smrti in je zdravnik priporočal polkovniku, naj zaukaže odmor, odgovoril mu je polkovnik, da tega ne stori in čeravno bi imelo od vsega regimenta le 50 mož dospeti v Bilek. \ Razgled po svetu. Ogrska,— Korupcija, katero je uvedel Khuen-Hedervary, je že zahtevala svojo žrtev. Tisti, ki je podkupaval, je bil Szaparv, guverner na Reki, njegovo orodje pa je bil Dienes, ki je pobegnil ter se nahaja sedaj v Švici. Poslanec Olay je povedal parlamentarni preiskovalni komisiji, da ima dokaze za to, da je bil minisUrski predsednik v zvezi z grofom Szaparvjem ter da so bili tudi že drugi poslanci podkupljeni. Zislišan je bil tudi Szaparv, ki je rekel seveda, da je delal povsem iz lastnega nagiba ter je izjavil, da on sam je krivec. Zaslišan je bil tudi Khuen-Hedervary, ki je rekel, da je res govorit s Szaparvjem, ki je v politiških sečeh pretiran, o korupciji pa je izvedel šele takrat, kakor ostali svet! Khuen-Hedervary pojde baje ali danes ali jutri v Ischl, da izroči cesarju svojo de-misijo. Sodi se ' na sploh, da mora Khuen odstopiti. Grof Štefan Tisza in Wekerle sta poklicana baje brzojavno k cesarju v Ischl. Neodvisna stranka zahteva, da mora biti Szapary odstavljen tudi kot tajni svetnik, zahtevajo tudi, da mora vlada proti njemu začeti disciplinarno preiskavo. Sedaj pa kar nakrat proglašajo Šzaparyja za — umobol-nega! Khuen - Hedervary se maščuje. — Ogerski trgovinski minister je odvzel puljski »Naši Slogi* in zaderskemu »Narodnemu Listu* poštni debit za dežele ogrske krone. Dohodki papeževe bolezni. — Italijanski erar je pač imel vzroke moliti za dolgotrajno papeževo bolezen, kajti ves čas bolezni je imel brzojavni urad povprečno S — 15.000 lir na dan dohodkov. Na dan papeževe smrti je sprejel brzojavni urad 24,380 lir. Odposlalo se je 350.000 besed, izmed teh 45.000 na Francosko. Ob smrti kralja Humberta je zaslužil brzojav na dan samo 11.000 lir. Stroški okupacije Bosne In Hercegovine. — Zasedenje Bosne in Hercegovine je stalo našo državo skupaj 270 milijonov kron. Takrat je bil minister zunanjih zadev grof Andrassy. Že pred okupacijo si je zagotovil grof Andrassy kredita 120 milijonov kron zaradi »mogočih bodočih dohodkov«. Za leto 1878 je zahteval nadaljnih 83*4 mi lijonov kron in potem še 67*13 milijonov. Okupacija Bosne je torej stala naio*"državo \ ogromnega denarja, a vendar še Bosna do-sedaj ni — naša in je še sploh veliko vprašanje, če se bo sploh kedaj priklopila avstro-ogrski monarhiji. Umor In samomor. — V soboto zju- 55ietni Jakob Živko, ki je prej skupno s svojo ženo imel kupčijo s perutnino v Mariboru, je sedaj živel ločeno od svoje žene. V soboto zjutraj je srečal svojo ženo, katero sta spremljala njen zet in njen iOIetni unuk, in se začel ž njo prepirati. Nakrat je potegnil revolver iz žepa in na cesti ustrelil svojo ženo, zadel jo je tako nesrečno, da je bila takoj mrtva. Živko je potem ustrelil tudi na svojega zeta, na kar je ta z lOSelnim dečkom zbežal in naznanil žalostni dogodek prvemu redarju, ki ga je srečal. Med tem je bil Živko tudi sam nase ustrelil, a se ni dobro zadel. Kroglja ga je le malo oplazila na čelu in predrla njegov klobuk. Ko je videl redarja, ki je v spremstvu Živkovega zeta in dveh zidarjev hitel proti njeiru, je Živko tudi ustrelil i >,:?. redarja ne da bi ga zadel in je potem zbežal. Na bregu Drave je na to sam sebe ustrel-1 v prsi. Postavil se je tako na breg, da je moral pasti v vodo, Ko je redar prihitel do brega, je videl, kako je Živko izginil pod vodo. PonomčoTHiiJe ? (VallcIJI. — V Lvovu s 1, septembrom vstanovi prost cerkve sv. Nikolaja P. Gorazdowski nemško ljudsko šolo, na katero je že poklical nemške redovnike iz Slrebersdorfa pri Dunaju. Vsi poljski časopisi prosta zaradi tega nenarodnega dejanja hudo obsojajo in ga naravnost imenujejo izdajalca, to tem bolj, ker se Gorazdo\v-ski na vse načine trudi, da bi čim več poljskih starišev pridobil, ki bi pošiljali svojo deco v njegov zavod, Navzlic jednodušni obsodbi njegovega početja vendar prost Go-razdowski le vztraja pri svoji nameri in s podvojeno silo agitira za svojo nemško šolo trdeč, da je za vsakogar nemški jezik nujno potreben. Na Poznanjskem se zapirajo poljski stariši in otroci v ječe, ker zahtevajo šolski pouk v maternem jeziku. V Lvovu pa snuje poljski katoliški duhovnik nemško šolo, da se bodo tem lože poljski otroci germa-nizovali. — Ti katoliški duhovniki so pač povsod pri nas in pri drugih narodih ednaki. Narodni so samo takrat, ako jim to kaj nese in če je to v njihovem političnem interesu. Čim pa nimajo v tem oziru ničesar pričakovati, vržejo takoj narodnostno krinko raz obraz ter se pokažejo v svoji pravi podobi kot — črni internacijonalci 1 Značilen dokaz za to je P. Gorazdowski! Nova vojaška puška. — Inžener francoske mornarice, Laratte, je izumil novo puško, ki jo je predložil ministru mornarice. Ta puška je napravljena po popolnoma novem sistemu, posebno kar se tiče zatvornice in mehanizma. Nabaše se naenkrat s 23 patronami ter sploh jednostavno uporablja. Ni pa že znano, kako težka je nova puška in kako jo bo mogoče rabiti v vojni. Denar t nogi. — Leta 1870. je bil neki gozdni čuvaj v Ardenih zadet od krogle. Kroglo so mu izvlekli, a vkljub temu se je rana vedno gnojila ter je sedaj po 33 letih bil mož v nevarnosti za življenje. Dr. Coulon je možu v svojem zavodu nogo preiskal ter izvlekel iz nje bakren novec za lOcentimov. Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter mu zanesla denar v nogo. Razne restl. — Srbski uradni list je priobčil kraljevo naredbo, da kralj ne sprejme več nikakih daril ne iz Srbije ne od drugodi. — V Ljubljani se je vstrelil vojak-domobrance Anton Fijavs iz Loč na Štajerskem. — Z Bavarskega poročajo o velikih povodnjih, ki so napravile mnogo škode. — V Vidmu se je obesil bivši katoliški duhovnik Biasutti. Pravijo, da se mu je mešalo. — V Stubiei na Hrvatskem so se pojavili novi kmetski nemiri. Iz Varaždina so poslali tje eskadron ularicev. V zadnjem času so bili v okolici Varaždina pogostoraa požari. Novejše restl. — Sarto je bil izvoljen papežem s 50 glasovi, Rampolla jih je dobil 10, Goti 2. V soboto je imel Rampola 29 glasov, — Kronanje papeža se bo vršilo dne 8. decembra letos. Wilhelmov zeljiščni sok žo dolgo let priljubljen sok proti kašiju 1 steklenico K 2-50, poštni zavoj =.¦= 6 stalil. K 10 franki m vaki aviinuenki paito ruMillJa Fran Wilhelm, lekarnar c. kr. dvorni zalagatelj v Neunklrchen, Spodnje Avstrijsko, V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva'. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, vril ne »eSUJatev (Urok t no, Učenca za fotografsko stroko, kateri ima nad 14- let, biva v Gorici in zna deželne jezike, sprejme takoj Jt. JERKIČ, fotograf v Gorici. Mala trgovina se prevzame. -%fl| Ponudbe se prosijo na upravništvo ,,Soče" pod ,/Trgovina«'. Bož|ast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schiramten-Anoteke, Frauk-farta. M. Anton Potatzky v Corici. Na uredi RaStelJa 7. TR60VSNA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberJkeya In drobnega blaga ter tkanin, preje In alti]. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojufo in ševljarje. Sv«f injlce. — EoŽnl venci. -- Mufin« kojiilee. lišna obuvala za vse letne čase. Po sebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35 Podpisani priporoča Blavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različno moke iz Majdičevcga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah. Z odličnim spoštovanjem , Josip Kutin, trgovec v SemnuiSkl ullel št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošiha lasten] in poiMit prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hi§a ¦••t it. 348. — (CeSko). r>o! praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, koiaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja sotidn. postrežbo po jako smernih cenah. Odlikovana kleparska delavnica Artur M akutz y Gorici. Ozka nlica št. 1. izvršuje vsa naročila spadajoča v kleparsko stroko z največjo natanjčnostjo. — Izvršuje vpeljavo in popravo strelovodov. Pfaff-ovi šivalni stroji fiP^"* co najbolji. "*WB To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakeg? apenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni st.-oj, in 5e ne ve. kako se npelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffotfim. Pfalfai iivahi stroji t&SL" m'tai aobi3e ,e"°° Pfafbvi Stalni stroji 15KS2? " *"* "*iu Pfaffnui itmlfli ef Pilil sop°sebno pripravni za umetno vezenje rlollUlI SIlalNI SIlUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. __________________^ Hribi Mri stroji EtL\riotrli 7sakotovarao- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. laloaa ffaffovih šifalnih ifl dragih strojev y Borici ra Municip šb?. 1 a SAUNI6 & DEKLEVA. Popravljalnlea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14. Mizarska zadruga J|| v Boriti (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. ==-r=: Cene zmerne. ^-^--.—-. Delo je lično ter dobri isušeso. = Na Travniku št. 5. = V ponedeljek 10. avgusta prične prostovoljna ==' dražba ===== vsega blaga, nahajajočega se v manufakturni : zalogi *> — = na Travniku št 5. == Krojačem se nudi lepa prilika. • TrLo\/5ko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranila« wtog« obrestuje po 4'/*$, - večje stalne, naloženo najmanj na jedno leto, po 5#. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t, j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. M02: Dalail: a) podpisani.........K 943.200"-. b) vplačani........ . » 305.874-50 Dan« posojila..........» 1,248.171'07 Dopolnilni zaklad......» 2UAM-; t Vloga................» 912.745'Ža Anton Pečenko Vrtna ui.ea 8 ~ GORICA — Via »iardino 8 priporoča pristni bela J^J^m M*hm>dmh in črn« vina -'^^ffP^ matlnafclh in iz vipavskih, ^f» lat« raki h furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na doni in razpožilja po železniesi na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih" od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana mmmrmm. Postražba poslana. Pasti, makaronom itd- pravi se po slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi •.Ilirske testenine". Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah paste, ampak »Ilirskih testenin«, kakere se vdobe v škatlah po V« in % kg. Rimske toplice v Tržiču (Monffalcone) = in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, I ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-eiteto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. 6. pl. Camti. Fran Bone v Gorlei, Via Morelll št. 3 | popravlja stare in vlap nove sobne parkete. i Cene po dogovoru. Sprejema zavarovanja človeškega' življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi I se vplačili. (Vsak član ima po preteku petih leti I pravico do dividende. 99 «J/ 4L3 4 vzajemno zavarovalna banka v Pragri. fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno uprava. Vsa pojasnila daje: Gonaraini zastopv LJubljani, Segar pisarne so v lastnej banSnej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne; podpore v narodne in občnokoristne Naznanilo. Podpisani naznanjam slavn. obeinstm, da imam razim pekarije v Gorici v Raštelju St. 29. tudi novo pekarijo v Kanalu na glavnem trgu. PriporoCam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega speCem po ugodnih cenah. hram tudi zalogo moke raznih vrst, po ugodnih cenah. Jožef Valentinčič, pekovski mojster v Gorici in v Kanalu. Nova hiša | poleg bodoče postaje Sv. Lucija se radi družinskih razmer odda v najem. — Natančneji pogoji se dobijo pri Sv. Luciji list. 31. Pozor! čevljarji, pohiševalci in trgovci. 720 komadov jermenov za zvezati od 10-12 kron samo pri Josipu Damaschek, Dunaj Hi Forstergasse 7; Razpošilja se po povzetju. Dr. Marij Bresca kirurgičnt zdravnik naznanja, da je otvoril svoj ambulatorij v pritličju hiše št. 8. na cesti Frana Josipa? kjer zdravi posebno bolezni v grlu nosu I" ušesih. — Sprejema od 10—11 dop. i" od 3-4 pop.