Ano (Leto) VH. Buenos Aires, 1 septembra (setiembre) 1949. No. (Štev.) 35. OB MISLI NA Če so se pred desetletji naši "Ameri- kanci” v pismu svojcem pohvalili, da imajo že lastno hišo, je o tem govorila vsa soseska, češ; Mu mora iti že dob¬ ro, da si je lahko zgradil v Ameriki hi¬ šo. Navadno so si tak amerhkanski “liaus” predstavljali vse imenitnejši kot pa jq v resnici bil. Saj so tudi naši na¬ seljenci v- USA morali postavljati svo¬ je hišice v skromnih delavskih pred¬ mestjih in navadno lesene. Več kot nji¬ hova dejanska vrednost je veljala za¬ vest, da so na svojem. Skromna hišica jo bila zanje del domovine, del svobode in neodvisnosti. Imeti svoj lastni domek! To je tudi .splošna želja slovenskih naseljencev v Argentini, zlasti onih, ki imajo druži¬ ne. Vendar od želje do dejanja je dolga in težka pot. Tudi doma, v Sloveniji, je bila ta pot dolga in težka. Mnogo jih je bilo, ki se je niso* upali načeti, mno¬ gi je niso mogli dokončati. Veljalo je staro pravilo, da ni misliti na zgradbo, dokler ni plačano stavbišče in prihra¬ njen denar za nabavo stavbnega materi- jala. Kdor je začel prekorajžno — ni zmogel stroškov in se je trudil za tis¬ tega, ki mu je dal posojilo. Preden začnem graditi, moram trez¬ no premisliti, kakšna je moja zmoglji¬ vost, da me ne bo zapeljala želja po lastnem domu do nepremišljenih kora¬ kov. K temu bo veliko pripomogla skup¬ na slovenska stavbna akcija. Ta nima le namena preskrbeti interesentom pri¬ merna zemljišča, ampak dati tudi vso nadalnjo oporo pri zgradbi domov: pri¬ pravo načrtov in stavbnih dovoljenj in nešteto drugih drobnih nasvetov, ki so potrebni, da| se s čim manjšim trudom in stroški doseže čim boljši uspeh. Ven¬ dar se moramo dobro zavedati, da je tudi ob tej dragoceni pomoči treba le plačati zadnjo opeko in zadnji žebelj. Grenka stvar pri reševanju tega pe¬ rečega vprašanja je, da bodo najtežje prišli do lastnega doma tisti, ki ga naj¬ bolj potrebujejo: družine z nedorasli¬ mi otroki—Kjer v družini trije, štirje delajo in dobro zaslužijo, je stvar lah¬ ka; kjer pa je za delo le eden, pri skledi jih je pa pet, tam na lasten dom ni misliti. Za te družine se moramo za¬ vzeti vsi, ki imamo čut za skupnost. Pomagajmo jim, kadar si iščejo skrom¬ no stanovanje. Veliko ljudi veliko zve! In č(J bo kdo od nas tako srečen, da bo kmalu imel svoj dom,, naj ne pozabi, da je kot človek in kct Slovenec dolžan ponuditi kotiček v svojem domu pred¬ vsem naš) družini, ki je na cesti, ali pa hira v neprimernem stanovanju. Če nam je usojeno ostati dalj časa v tej deželi, se bodo spremenile okolišči¬ ne tudi za družine z nedoraslimi otroki. Saj tako hitro rastejo, ti naši drobljan- ci! Par let še, pa bo več delovnih rok in več zaslužka pri rokah. Ni to le naša težava, ampak težava vseh družin po vsem svetu, ki morajo iz enega ali dru¬ gega vzroka zapustiti domačo hišo in si ustvariti nekje nov dom. Poglejte par let nazaj: otroci, ki ste jih morali, štupo - ramo nesti čez Ljubelj, danes LASTNI DOM že delajo in služijo, včasih morda bo¬ lje in lažje kot starši. Še nekaj let, pa bo takih mladih ljudi en tisoč, ki bodo prijeli za delo in pomagali zgraditi dom in srečo v njem. Začetne težave bodo polagoma pojenjavale tudi v tem po¬ gledu. Te skromne besede imajo namen, da opozorijo vse naše ljudi na tako važno stvar, kot je zgraditev lastnega doma, na težave, ki so s tem združene in na napake, ki se jih je treba varovati, da ne bi zabredli v neprilike, ki jih je po¬ zneje težko popraviti. Če je doma kdo pogorel, so mu bliž- VATIKANSKI RADIO: Svetovno časopisje, ki z zanimanjem spremlja razvoj komunističnega dru¬ žinskega spora v Jugoslaviji, je v ne¬ deljo poročalo iz Vatikana, da je vati¬ kanska radijska postaja dan poprej objavila poročilo o položaju kat. Cerkve v Jugoslaviji. Z ozirom na razna ugi¬ banja in pričakovanja nepoznavalcev komunizma in komunistične taktike, da bo titov komunistični režim ublažil svo¬ je sovražno zadržanje do kat. Cerkve in prenehal z njenim preganjanjem in za¬ tiranjem, je Vatikan smatral za potreb¬ no, da je preko svoje radijske postaje ugotovil naslednje: “Jugoslovanski komunisti, pravtako, kakor hjihovi tovariši v kominformu, ni¬ so opustili upanja, da ne bi dokončno zatrli kat. Cerkve na svojem področju’’. Z ozirom na enake govorice, ki so jih komunisti spuščali v svet, da bi ga še ZBIRANJE SOVJETSKE IN RUMUNSKE VOJSKE NA JUGOSLOVENSKO-ROMUNSKI MEJI Pariški “Le Figaro” je objavil poroči¬ lo svojega dunajskega dopisnika, da se v zadnjem času vrše v Rumuniji veliki premiki sovjetske in romunske vojske. Večino vojske pošiljajo na jugoslovan¬ sko - rumunsko mejo. V Rumuniji so zaradi tega izvedli več novih vpoklicev pod orožje. Po vsej državi je začela vojska z rekvizicijami za vojaške po¬ trebe ter je že vse pripravljeno za pri¬ mer napovedi splošne mobilizacije. Isti vir tudi poroča, da je sovjetski povelj¬ nik za balkansko področje maršal Tol- buhin že na terenu. Istočasno soi pa v Sofiji važni vojaški posveti vojaških po¬ veljnikov vseh sovjetsko - satelitskih držav. SABOTAŽA NA REKI? Razne časnikarske agencije so pred dnevi poročale, da so neznanci zagnali v največjo jugoslov. rafinerijo dve roč¬ ni granati, ki sta v notranjosti poslop¬ ja eksplodirali in v rafineriji povzročili velik požar, ki ga povsem še niso mo¬ gli pogasiti. nji in dalnji sosedje vedno priskočili na pcmoč: eni so mu dali lesa, drugi ap¬ na in kamna, tretji pomagali z delom, da je bil čim prej pod lastno streho. Mi smo na slabšem kot pogorelci, ker smo izgubili vse, prav vse, tudi sosede, ki bi nam mogli nuditi pomoč. Vendar nekaj lahko storimo: Če vidimo, da si slovenski človek gradi domek, poma¬ gajmo mu! Sto prijateljev in znancev naj mu priskoči na pomoč, obrtniki in težaki, in vsak naj mu daruje par ur dela, pa bo storjenega veliko. Posebno pa se bo s tem v nas poživila zavest, da smo dolžni pomagati bratu, ki na¬ še pomoči potrebuje. Jutri jo bomo potrebovali nemara mi sami. bolj slepili, kakor, da bo tito obnovil stike s sv. stolico in da bo v znak pri¬ pravljenosti pomirjenja s kat. Cerkvijo izpustil na svobodo zagrebškega nad¬ škofa dr. Stepinca, vatikanska radijska postaja izjavlja: “Ta poročila, žal, ne odgovarjajo resni¬ ci. Če je v vprašanju preganjanje Cer¬ kve, so metode vedno ene in iste. Za¬ sramovanje in drznost, s katero skušajo odtrgati vernike od Cerkve, se nista spremenili”. Vatikanska radijska postaja končno tudi omenja, da v titovi Jugoslaviji z odobravanjem spremljajo preganjanje kat. Cerkve na Čehoslovanskem, kar dokazuje, da se na verskem področju ti- tova Jugoslavija ne mara oddaljiti od linije, ki jo v tem pogledu zavzemajo ostale marksistično - leninistične drža¬ ve. SOVJETSKI MONITOR SE SPREHAJA PO DONAVI Štiri ure po objavi sovjetske note, s katero so proglasili titov režim za so¬ vražnega Sovjetski zvezi, se je 12 t. m. pojavil pred srbskim obdonavskim me¬ stom Kladovo, sovjetski monitor, obo¬ rožen z lažjimi topovi. Na zahtevo tito- vih vojaških oblasti, naj zapusti jugo¬ slov. teritorijalne vode, se ni odzval in je nato dva dni plul po Donavi proti Madžarski. Dne 26. avgusta se je isti sovjetski .monitor znova nepričakovano pojavil pred titovo vojaško rečno pa¬ truljo pri Bezdanu, na jugoslov.-mad- žarski meji. Tudi tu se ni oziral na po¬ zive stražnikov in je nadaljeval potova¬ nje po Donavi. Tudi pri Kladovu se ni hotel ustaviti ter je odplul v romunske teritorijalne vode. NA PREŽI ZA JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO OZEMLJE Belgrajska komunistična “Borba” poroča, da romunski komunisti - komin- formovci prihajajo’ na dan z zahtevo po vrnitvi Banata Romuniji. S takimi oze¬ meljskimi zahtevami napram Jugosla¬ viji so pripravljeni že tudi Madžari, Bolgari in celo Albanci. Francisco Jerman, Campeon Argentino de Esqui en 18 kms. El 25 de agosto se realizo la carrera de esqui de larga distancia por el cam- peonato nacional argentino. Como socios del Club Andino de Bariloche participa- ron nuestros connacionales, inmigrantes eslovenos, FRANCISCO JERMAN y JUAN FLERE, radicados actualmente en Bariloche, a donde se dirigieron al llegar a este Pais hace un aho. Ambos gozaban de gran farna en el deporte del esqui ya en nuestra patria. Llegando a esta se asociaron al Club Andino de Bariloche, triunfando amplia- mente al ocupar los primeros puestos en una competencia organizada por el club hace pocas semanas. El dia 25 de agosto, luego de una bri- llante actuacion, Francisco Jerman con- quisto el campeonato nacional de esqul en la distancia de 18 kms. Juan Flere ocupd el tercer puesto en la mišma competencia. Como todos los inmigrantes eslovenos anticomunistas, que hemos llegado a es¬ te Pais, aportando nuestra buena volun- tad y mejor deseo y sacrificio por el en- grandecimiento de esta tierra hospitala- ria, asi estos dos heroes del deporte blanco han ofrecido generosamente su saber y experiencia para el adelanto y conocimiento del esqui argentino, a fin de que la Republica Argentina pueda un dia competir con los mejores cultores del esqui mundial. -—-, URESNIČEVANJE NAPOVEDANIH GROŽENJ?... Časopisje je te dni poročalo, da so se nad Prištino pred dneni pojavili z albanske strani dve letali ter sta odvr¬ gli več bomb na. tamošnje letališče. Ob tej priliki je bilo uničenih več hanga¬ rjev, letališče pa precej poškodovano. V zrak se je takoj dvignilo nekaj titov¬ skih letal. Delovati je začela tudi pro¬ tiletalska obramba. V zračnem boju je bilo sestreljeno eno titovsko letalo, "sovražni” letali sta se pa nato vrnili proti Albaniji. “PARTIZANKA” ZGORELA Svetovno časopisje je te dni poročalo, da je v reškem pristanišču izbruhnil po¬ žar na veliki prekomorski ladji “Parti¬ zanka”, s katero je sedanja protiljud- ska komunistična diktatura v Jugosla¬ viji prevažala domov iz Argentine, Kanade in Avstralije slovenske in hr¬ vaške staronaseljence, ki so se dali presleti od komunistične propagande in so udobje in svobodo v svobodnem sve¬ tu zamenjali doma z beračijo in tirani¬ jo komunistične stranke. Kako je prišlo do požara na ladji, še ne vemo, Titovci so objavili, da je po¬ stala "Partizanka” žrtev sabotaže. V zvezi s tem požarom so oznovci na Re¬ ki zaprli nad 600 ljudi. JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI NADALJUJEJO S PREGANJANJEM KATOLIŠKE CERKVE Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 35. ANGLIJA IN GOSPODARSKI POSVETI V WASHINGTONU Te dni se bosta iz Anglije odpeljala v Washington zunanji minister Ernest Be- vin in finančni minister sir Stafford Cripps. Prvi gre na redno letno zaseda¬ nje glavne skupščine UNO, drugi pa na važno mednarodno finančno konferenco, ki bo v Washingtonu zbrala vse finan¬ čne ministre držav, ki so v Atlantskem paktu in pa ki prejemajo pomoč iz fon¬ dov Marshallovega načrta. V najtežjem gospodarskem položaju je Anglija, ki sta jo dve svetovni vojni v zaporedju 30 let popolnoma izčrpali; po prvi svetov¬ ni vojni je Anglija morala pristati na temeljite preosnove svojega imperija, ki je postal družina dominjonov s koloni¬ jami in mandatnimi posestvi; po drugi svetovni vojni je sedaj Anglija prispela na rob finančnega propada, kakor piše¬ jo londonski listi in njena vodilna pozi¬ cija v imperiju se je še bolj zamajala; toda vkljub vsemu je Anglija obstala in še vedno vodi skupino narodov, ki šteje nad 700 miljonov prebivalcev. Sposob¬ nosti in posebnih darov za pravilno or¬ ganizacijo mednarodnih enot tedaj An¬ gliji nikakor ni zmanjkalo, zašla je le v silno gospodarsko krizo in to, zaradi voj¬ ska, v katere je morala, da je poleg svo¬ jih svoboščin in nazorov o svobodi ohra¬ nila tudi mnogim drugim svobodnim na¬ rodom te dobrine. — Toda tistih težav, ki so še povečale sedanjo angleško fi¬ nančno krizo je mnogo več, kakor pa jih je povzročila zadnja vojna. Nekatere so posledice angleških notranjih neuspe¬ lih eksperimentov, mnogo pa jih je v zvezi s krizo, ki jo mora premagati cela vrsta drugih evropskih držav, s kateri¬ mi pa je angleško gospodarstvo v tesni zvezi. TRUMANOVO SVARILO Ameriški listi so zadnje dni pogosto napadali Anglijo in njene voditelje zara¬ di finančne krize in trdili, da so bili razni socialistični ukrepi delavske vlade tisti, ki so privedli Anglijo v sedanjo za¬ gato. Šli so celo tako daleč, da so na¬ svetovali Angliji, da naj odstrani z vod¬ stva laboriste in potem bo mogla USA šele pomagati novi vladni večini, ki bo vredna zaupanja. Tako pisanje je v An¬ gliji silno slabo odjeknilo in celo opozi¬ cija, to je konservativno časopisje se je dvignilo in odrekalo ameriškemu javne¬ mu mnenju pravice, da bi svetovalo An¬ gležem, kakšno vladno večino si naj iz- bero, da bodo zunaj Anglije z njo zado¬ voljni. Sedaj tik pred začetkom posve¬ tov v Washingtonu pa je v posebni iz¬ javi Truman sam posegel v debato in od¬ ločno izjavil, da je prvi predpogoj vseh akcij za gospodarsko in mednarodno po- mirjenje v tem, da se nikdo ne vmešava v notranje zadeve drugih narodov in držav. Res je, da je gospodarska obno¬ va nujno potrebna, ker brez urejenega gospodarstva ne bo mogoče ohraniti mi¬ ru — in ga tudi ne utrjevati — in ame¬ riška vlada se zaveda, da je za ozdra¬ vitev gospodarstva najbolj potrebna svo¬ bodna izmenjava blaga na podlagi med¬ sebojnih koncesij in sodelovanja. ■— Zelo verjetno se napetost med stališčem An¬ glije in USA glede ureditve gospodar¬ skih stikov ne bo večala, kajti v Angliji sami bi zaradi pjrevilke gospodarske stiske, ki bi temu sledila, morali začeti občutno krčiti kredite za vojaške in obo¬ rožitvene naprave. To bi pomenilo, da bi USA morala nato v večji meri zvišati svoje lastne varnostne mere in povečati kredite za narodno obrambo; vse to bi bilo le težko urediti s senatom, ki se iz razlogov notranje politike že upira pre¬ velikim izdatkom, ki tako obremenjujejo ameriškega davkoplačevalca, ki bo pri¬ hodnje leto zopet volil polovico senata in spodnje zbornice. ALI SE BO NEMČIJA NASLONILA NA ZAHOD ALI VZHOD V Strassburgu zaključujejo svoje za¬ sedanje zastopniki držav ki pripadajo “evropski uniji”. Na sejah evropskega parlamenta so obravnavali listino o te¬ meljnih človečanskih pravicah, na seji sveta, ki vodi dela za evropsko unijo pa odločaje o tem, ali bodo sprejeli Nemči¬ jo za članico te evropske unije. —O tem, kam gre Nemčija, je te dni govoril stro¬ kovnjak republikanske stranke za zu¬ nanje zadeve Forster Dulles, ko je sva¬ ril pred tem, da se USA ne sme zana¬ šati samo na svojo vojaško silo. Paziti mora, da ji ne zmanjkajo duhovni te¬ melji njenega dela za mir; v Nemčiji so nekoč vse stavili na silo orožja in da-. nes po porazu se nemški narod vdaja ci¬ nizmu, ki špekulira na to, kako bi zo¬ pet prišel nemški narod do svojega iz¬ gubljenega vodilnega mesta. V tem ci¬ nizmu, ki prezira duhovne sile, se lahko vsak hip zgodi, da se bodo Nemci v svo¬ jih spekulacijah vrgli na stran sovjetov Bariloche, 25. avgusta. Danes so bile tu smuške tekme za ar¬ gentinsko državno prvenstvo v teku na dolge proge — 18 km. Nastopila sta tudi naša dva rojaka' France Jerman in Janez Flere. France Jerman je dosegel prvo me¬ sto in je tako postal argentinski držav¬ ni prvak v smuškem teku na dolge pro¬ ge; drugo mesto je zasedel Bruno Per- tile, na tretje mesto je pa zopet prišel naš rojak Janez Flere. Tudi pri nas imamo že nekaj dni sem lepe, sončne in tople dneve. Na planinah je malo snega. Smuk in sla¬ lom, ki se začenjata na pršiču visoko na pobočju Cerra Catedrala, nista v taki nevarnosti kot proga za tek, ki jo je bilo treba na nekaterih mestih še posebej pripraviti in nanjo nametati belega; blagoslova. Posebno lep dan smo imeli včeraj. Bi¬ lo je tudi že pri nas tako toplo, da smo hodili po Barilochach okoli kar brez sukenj. Sneg je postal moker. Ponoči je sicer zmrznil, a se je kmalu začel zopet mehčati, kakor hitro so ga pobo¬ žali prvi sončni žarki. in svet bo pred isto koalicijo, ki je leta 1939 sunila človeštvo v drugo svetovno vojno. PONOVNA TITOVA PROŠNJA V USA Toda zaenkrat mislijo v USA glede Tita porabiti zgolj sredstva politične oportunitete in ga podpreti v njegovi borbi, da se ohrani na oblasti v Jugo¬ slaviji. — V Sofiji so namreč zaključili zasedanje člani kominforma in sprejeli resolucijo, ki da govori samo o gospo¬ darskih ukrepih proti Titu; toda v Sofi¬ ji so bili tudi sovjetski vojaški poveljnS ki s poveljniki vojska drugih držav ko¬ minforma. Tito je takoj nato zaprosil za 25 miljonov dolarjev posojila v USA in državni tajnik Dean Acheson je podal izjavo, ki pravi, da misli ameriška vla¬ da to prošnjo podpreti in tako Tita okre¬ piti v njegovi poziciji. — Listi pa še ved¬ no pišejo, da bo Stalin sprožil vojaško akcijo proti Titovi Jugoslaviji in to še pred začetkom prave jeseni. Istočasno pa poročajo, da bo ameriško vojno bro- dovje v približno istem času izvajalo ve¬ like vojaške vaje v Sredozemskem mo¬ rju. Angleški državni podtajnik Hector Mac Neil pa je šel v svoji posebni izjavi celo tako daleč, da je povdaril, da se igrajo sovjeti s sodom smodnika, ako nameravajo sprožiti puško na Balkanu. Že stari znanci Ker je bil delavnik, je bilo občinstva na tekmovališču bolj malo. Enega tek¬ movalca je postavil Club Argentina de Esqui, vse ostale pa Club Andino de Bariloche. Tako so se na športnem pro¬ storu pojavili isti obrazi kot pri zadnjih tekmah. Start je bil napovedan za e- najsto uro. Prvi je zdrčal izpred na¬ ših oči Otto Jung, prvak Južne Ameri¬ ke v smuku in slalomu. V tej disciplini, ki je ni vajen, je nastopil samo zato, da bi se kvalificiral za trojno kombi¬ nacijo. Za njim je startal Pablo Rosen- kjaer, nato Pedro Zimmerman, za tem Andres Lamuniere. Favoriti so bili za¬ dnji na vrsti. Startali so v tem —- le redu: Janez Flere — Bruno Pertile — France Jerman. Razlika med tekmoval¬ ci je bila ena minuta. Proga je bila ista kot zadnjič z edino razliko, da jo je bilo treba preteči šestkrat in ne pet¬ krat kot zadnjič. Borba med favoriti. Bruno Pertile se je že v začetku moč¬ no zagnal. Ker mu njegov položaj do¬ voljuje, da se lahko posveča samo bele- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Komisija obeh poslanskih zbornic, ki proučuje stanovanjsko vprašanje v zvezi ž novim stanovanjskim zakonom, ki naj bi stopil v veljavo oktobra mese¬ ca, ima vsak dan sejo. Poleg zak. načr¬ ta, ki naj bi uredil vprašanje najemni¬ ne in stanov, odpovedi, komisija vspo- redno proučuje tudi zak. načrt o zida¬ nju novih hiš, tkzv. ljudskih hiš. Po tem zak. načrtu naj bi se vse ustano¬ ve, ki so že dosedaj dajale kredite za zidanje hiš in druge ugodnosti združi¬ le v posebno banko — Banco de la Cons- truccion. V Bs. Airesu je zaključil svoje delo ženski kongres Medameriške unije. De- legatinje tega kongresa je sprejela tu¬ di soproga predsednika republike ga. Maria Eva Duarte de Peron, ki je ob tej priliki naslovila mirovno poslanico na vse ameriške žene. V ministrstvu za delo in soc. skrbstvo se te dni podpisali tri kolektivne po¬ godbe, ki prinašajo zboljšanje gmotne¬ ga položaja 145.000 uslužbencem trgo¬ vinskih, gostinskih, farmacevtskih in sličnih podjetij. Argentinska trgovska mornarica po¬ staje važen činitelj v svetovni pomorski plovbi. To ugotavlja angleški list “South American Journal”, ki pravi, da bo Argentina v kratkem imela močno ladjevje za prevoz mesa in ostalih svo¬ jih pridelkov. Poleg ladij “Presidente Peron” in “Eva Peron’’ je v delu še tretja taka ladja, razen tega je pa argent. vlada nakupila še celo vrsto drugih manjših ladij. Že sedaj ima Ar¬ gentina ladij z nad; en milijon tonami. Pred vojno pa kot pomorska sila sko- ro. da ni obstojala. List poudarja, da ima za razvoj argentinske mornarice največ zaslug predsednik general Pe¬ ron. Predpisi za polit, begunce. Zvezna vlada je objavila nove predpise za polit, begunce. Po teh predpisih se morajo, polit, begunci v 72 urah po prestopu argent. drž. ozemlja javiti polic, obla¬ sti ali pa imigrac. uradu in tam zapro¬ siti za pravico azila. Oni polit, begunci, ki so pa že v državi, morajo to sto¬ riti v 30 dneh računajoč od 22. avgusta, t. L, ko je bilo izdano to novo določilo. Polit, begunci bodo dobili nato posebne legitimacije in se bodo morali polic, ob¬ lastem javljati vsakih 30 dni. Kdor se teh predpisov ne bi držal bo kaznovan in bo izgubil tudi pravico azila. Pinamar - Gral Madariaga sta sedaj zvezana z novo žel. progo, kar bo samo pospešilo razvoj novega kopališkega kraja ob Atlantski obali Gral Madaria¬ ga. V Bs. Airesu po uradnih poročilih naj¬ več ljudi umre za srčnimi boleznimi in rakom, jetika je na tretjem mestu. Enak odstotek umrlih na jetiki imajo poleg Bs. Airesa še Pariš, Berlin, Rim in Du¬ naj, boljša so severnoameriška mesta ob vzhodni obali, slabši pa Madrid in Lizbo¬ na. Najmanj jetike je v Avstraliji, na Danskem, Švedskem in Norveškem. V Bs. Aires pripeljejo dnevno iz pro¬ vince za dnevno potrošnjo in konzervi¬ ranje povprečno: 15-20 tisoč glav gove¬ je živine, 15 tisoč ovac, 6-8 tisoč preši- čev. Poslanska zbornica je odobrila nedav¬ no od vlade podpisano anglo-argentin- sko trgovinsko pogodbo. Razprava o tej pogodbi je trajala 44 ur in je bila to naj¬ daljša debata, kar jih pozna argentinska parlamentarna zgodovina. Ob tej priliki so ministri gospodarskih resorov poslan¬ cem dali vsa pojasnila o vladni gospo¬ darski, poljedeljski, finančni, uvozni in izvozni politiki. France Jerman-prvak Argentine v smuškem teku na 18 km. (Poročilo našega posebnega dopisnika) Francisco Jerman, Campečn Argentino de esqui de larga distancia. France Jerman, prvak Argentine v muškem teku na dolge proge. Štev. 35. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz ZAPRAVLJANJE LJUDSKEGA PREMOŽENJA Komunisti doma so vsa leta lovili ka¬ line na svoje limanice z raznimi gesli o “enakosti vseh ljudi”. Ko so pa prišli na oblast so se predali tako razkošne¬ mu življenju, kakršnega prej v “reakcio¬ narnih” časih pri nas ljudje niso pozna¬ li. Tudi Ljubljana ima sedaj polno mi¬ nistrov, ki se vozarijo okoli z dragimi limuzinami. Vsak minister dobi kar dva atomobila. Enega zaprtega za zimo in odprtega za poletje. Vsi ministri stanu¬ jejo seveda tudi v zaplenjenih vilah po¬ litičnih nasprotnikov sedanjega režima, v katerih prirejajo velike pojedine in to v času, ko večina ljudi dobesedno stra¬ da in nima niti kruha. Po sporu titovcev s kominformom se je pa tudi teh mini¬ strov začel lotevati strah za svoje živ¬ ljenje. Svoje vile so zato obdali z bun¬ kerji, tako, kakor so delali Italijani med okupacijo. Vile so tudi noč in dan močno zastražene. VSI HOČEJO BITI URADNIKI Titove “zadruge” so prenapolnjene z uradništvom, kakor tudi sicer vsa držav¬ na podjetja. Vsak, ki je količkaj sode¬ loval v “osvobodilnem” boju hoče zato plačilo v službi uradnika. Tako ima po¬ družnica Narodne banke v Solkanu 28 uradnikov. Včasih pride en uradnik na enega delavca. Skladiščniki so skoraj vsi v ostavki. Knjižno in blagovno stanje se redkodaj ujemata. Nihče noče odgo¬ varjati za kalo. Ostavk navadno ne sprejemajo, ker se nihče ne peha za na¬ porno in odgovorno delo. Ker povsod dobrih uradnikov primanjkuje, jemljejo honorarne in jih dobro plačujejo. Na uro dobivajo taki uradniki po 20-40 dinarjev. So torej boljše plačani kot ostali urad¬ niki. Zato bi mnogo stalnih uradnikov rado šlo med honorarne, pa jim ostavk ne sprejmejo in morajo ostati na svojih mestih. Nič ni čudno, da petletka ne uspeva. Zaradi nesposobnosti precejšnje¬ ga števila uradništva marsikje prihaja do nerednosti. Zato pa ustanavljajo ved¬ no nove kontrolne komisije, kamor poši¬ ljajo najboljše uradnike, teh pa potem (Nadaljevanje z 2. strani) mu športu, je pridno treniral ves me¬ sec in je bil napredek takoj viden. Po prvem obratu je že skoraj dosegel Fle- reta. Bali smo se že zanj, tedaj pa se je že pojavil za njegovimi petami Fran¬ ce Jerman in se mu je približal že za pol minute. Tiha, a vztrajna borba med obema je trajala precej časa. Kilome¬ ter za kilometrom, sekundo za sekun¬ do. Končno se je Pertile le vdal v svo¬ jo usodo, naš Jerman je pa bliskovito smuknil naprej. In nato se je razdalja med njima stalno večala in ko je Jer¬ man, ki je startal zadnji privozil prvi skozi cilj — vsi ostali tekmovalci so ostali daleč za njim — so ure pokaza¬ le izredno dober čas: 1 uro, 16 minut in 40 sekund. Dve minuti in 52 sekund za njim je privozil na cilj Bruno Per¬ tile. Kc je Janez Flere videl, da sta se mu začela Jerman in Pertile vedno bolj odmikati in da ju ne bo mogel več dohiteti, si ni več dosti prizadeval. Pri¬ voščil si je samo še športno veselje, da je prehitel Rosekjaera, ki je imel na startu prednost 4 minute in ko je slednjič prispel sam do “Llegade’’, je bilo jasno, da je bila pred njim in za njim velika vrzel. Dosegel je čas 1 uro, 27 minut in 24 sekund, četrti je bil Pablo Rosenkjaer (1 ura, 33 minut in Slovenije zopet manjka po uradih. Dinar je raz¬ vrednoten na 10 odstotkov — v zrcalu uradnih cen — in na 5 odstotkov — gle¬ dano po svobodnih cenah. Lira in dinar imata skoro enako kupno moč tudi za dolar in zlato. Med titovci v Ljubljani obstoja načrt, da bi vse titovce-partijce naselili v Ljub¬ ljani v velik blok hiš med pošto, Figov¬ cem, gimnazijo in Poštno hranilnico, t. j. v središču Ljubljane z nebotičnikom vred in ga spremenili v neko trdnjavo. Ta del mesta naj bi pomenil” “zabari¬ kadirano srce komunistične Slovenije”. Jezuitsko cerkev v Ljubljani so spre¬ menili v kinoatelje. Pač lep dokaz za ti- tovo namero po zboljšanju razmer s kat. Cerkvijo. Jugoslavijo imenujejo zdaj-repovino. Pa ne morda samo zategadelj, ker ote- pevajo samo repo, temveč predvsem za¬ to, ker morajo povsod stati v repu, če hočejo kaj dobiti. Tako tudi za vino in — kino. Titovskih komunističnih časopisov do¬ ma nihče več ne bere. Ljudje skrivaj po¬ slušajo samo tuje radijske postaje. Vodnikov trg v Ljubljani so spreme¬ nili v letno gledališče. Branjevke so šle v mesnice, mesarji so se pa iz njih lah¬ ko umaknili, ker mesa tako ni. V Ljubljani je najbolj zasovražena Lukmanova vila na Karlovški cesti. V njej ima namreč svoje prostore Ozna. Oznovce in partijce ljudje skoraj vse poznajo, čeprav se krivajo. Prej so se namreč preveč bahali s svojim delom in sedaj jim to napačno hodi. Drva prodajajo doma na panju. To se pravi: sam jih moraš posekati in tudi spraviti v mesto. V Sloveniji je veliko pomanjkanje pa¬ pirja. Kuverte delajo sedaj že iz sta¬ rih italijanskih krušnih kart. Nalivnih in steklenih peres ni več. S težavo se do¬ bi še kak svinčnik. Za šolsko mladino je to precej hudo. . Titovci se boje, da bodo kominfor- movske dežele začele z gospodarskim “dumpingom” zlasti z lesom, da bi s tem uničile jugoslovanski izvoz lesa, edi- 35 sekund in peti Andres Lamuniere (1 ura, 46 minut in 47 sekund). Tudi Dinko Bertoncelj. Oba naša ' fanta smo vsi moški člani slovenske skupine v Barilochah, ki smo tekmam prisostvovali kljub delavniku, prisrčno pozdravili in jima čestitali k doseženim uspehom. Najbolj vesel nad uspehom svojega prijatelja je pa bil go¬ tovo Dinko Bertoncelj, ki ni več mogel vzdržati v Bs. Airesu in je tudi on pri¬ hitel k nam. Sedaj je še rekonvales¬ cent. Toda kljub temu ne more pozabiti svojih smučk. Tako je včeraj nastopil pri tekmah novincev Cluba Universita- rio de Buenos Aires in si je kar mimo¬ grede osvojil prvo mesto in lep pokal. Zmagovalcem, na smuških tekmah za argentinsko državno prvenstvo je iskre¬ no čestitalo tudi vodstvo Cluba Andino Bariloche, ki je na zadnjem slavnost¬ nem plesnem večeru izročilo Francetu Jermanu in Janezu Fleretu lepa poka¬ la za njuni zmagi na zadnjih klubskih smuških tekmah. Pravtako sc jima pa čestitali kot junakoma dnevna tudi šte¬ vilni znanci med domačini — meščani. Dr. V. A. ❖ * ❖ Vsem tem čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija z željo da bi naši športniki v Barilochah tudi v bo¬ doče tako odlično predstavljali Sloven- , ce v Argentini, kakor doslej. no titovo bogastvo, s katerim lahko še trguje. železniških nesreč doma je veliko več, kakor pa poročajo v listih. Zlasti’ v Voj¬ vodini. Kazno je, da so kominformovci začeli s sabotažami. Zato so vsi železni¬ čarji dobili stroga navodila, da morajo paziti, da bodo nameravane sabotaže pravočasno odkrivali in preprečevali. V ljubljanskih izložbenih oknih so ve¬ činoma samo še lesene otroške igrače. Otroci že tudi po mestih hodijo navadno bosi. V tekstilnem blagu ni izbire: eden ali dva vzorca za moške, 3-4 za ženske. Zato so tudi vsi ljudje enako oblečeni. Po boljših oblekah spoznaš samo partij¬ ce in pa tiste, ki imajo koga zunaj, od katerega dobivajo pakete. Umrli so: Maver Tomaž, poverjenik Slovenci v Buenos Aires, 31. avgusta. “LUČ Z GORA” PRI FANTOVSKI ZVEZI Fantje, združeni v Slovenski fantov¬ ski zvezi, so v nedeljo 28. avgusta upri¬ zorili v veliki dvorani “San Jose” na Azcuenagi Weiserjevo povest “Luč z go¬ ra” v dramatski priredbi Savinškovi. Fantje so dobro rešili svoje vloge ter so potrdili, da je med njimi dosti dobrega igralskega naraščaja. Prijatelji sloven¬ ske fantovske mladine so se v velikem številu odzvali njenemu povabilu in so radi prihiteli na njihovo prvo javno pri¬ reditev. “SRENJA” V UPRIZORITVI SLOVENSKEGA IZSELJENIŠKEGA ODRA Istočasno, kakor uprizoritev Wejse- rjeve povesti “Luč z gora” pri Fantov¬ ski zvezi, je bila v cerkveni dvorani v Ciudadeli še druga slovenska gledališka prireditev. Slovenski izseljeniški oder je postavil topot na oder Jalnovo “Srenjo” v režiji g. Pianeckega. Slovensko občin¬ stvo je tudi to dvorano napolniho in je bilo igralcem hvaležno, da so lahko ob spominu na domačo zemljo in domačijo preživeli nekaj ur. Cerkveno žegnanje v Floridi. Cerkve¬ ni pevski zbor iz San Martina je v ne¬ deljo 28. avgusta pel v novi župni cerkvi v Floridi pri slovesni “žegnanski” ma- SLOVENCI ČILE Traiguen, 24. avgusta. Nedavno je prišlo v Čile 57 slovenskih beguncev.- ITALIJA Rim, 20 avgusta. P. Mirko Silvester, doma iz šiške, je imel 3. julija t. 1. v Bolzano novo mašo. Čestitamo. V cerkvi sv. Petra v Vatikanu sta se poročila dne 18. avgusta gdč. Stana Krušič in g. Ivo Vadil jal. čestitamo. KANADA Guelph, 15. avgusta. V zadnjem času so se tu poročili na¬ slednji pari: Ludvik Glac z Zofijo Gom¬ zi ,oba iz Štajerske, Franjo Vlahovič iz Bele Krajine s Trudo Pongratz iz Grad¬ ca, Franc Petrič iz Dolenje vasi s Fani¬ ko Mehle iz Rurlnika, Ignac Gačnik iz Dcbrepolj s Francko Korošec iz Kom¬ polj, Janez Košir iz Ribnice s Cenko Buh iz Šmartna. pod Šmarno goro, Franc Košir iz Ribnice z Marino Seč¬ nik iz Horjula, Lado Jarc iz Ljubljane z Ani Jakop iz Device Marije v Polju. Vsem novoporočenim parom naše čestit¬ ke! dela na Bregu pri Litiji, Emidij Bogno- lo, grafični faktor v p v Rovinju, Iva* na Kavec, roj. Pogačnik v Podgori pri Št. Vidu. Barbara Novaček v Kranju, Antonija Lešnik, roj. Pečovnik v Fra¬ mu, Ivana Ilovar, roj. Lokar v Klečah pri Ljubljani, Jože Pevalek, knjigovodja v Ljubljani, Marija Bučar, roj. Rozman, soproga viš. svetnika drž. zel v p. v Ljubljani, Dragec Pirh v Št. liju pri Ve¬ lenju, Janko Pogačnik, krojač v Podbre- zju pri Bistrici, Lojzka Zidar uradnica Ljudskega magazina Ljb-okolica v Ljub¬ ljani, Anica Prosen, roj. Rotar v Stra- hinjah na Gorenjskem. Marija Laznik, upokojenka Tobačne tovarne v Ljublja¬ ni, Matija Gorše. V Št. Jerneju na Do¬ lenjskem je pa po daljši bolezni umrlo požrtvovalno kat. dekle Marija Švalj. Argentini ši. Zbor je pod vodstvom g. Pavšerja za¬ pel najlepše slovenske cerkvene pesmi. Sodeloval je z violino tudi znani violi¬ nist g. notar Šonc. Cerkev so napolnili domači župljani, med katerimi je bilo tudi mnogo Slovencev. Vsi, posebno do¬ mači g. župnik, so bili z lepim petjem zelo zadovoljni in so izražali po maši željo, da bi se jim še večkrat nudila pri¬ lika slišati slovenske petje. V nedeljo, 4. septembra ob treh po¬ poldne bo v veliki dvorani San Jose, Azcuenaga 158, slovesna prireditev, ki jo predvsem za argentinsko javnost pri¬ pravlja č. s. ODILA, velika dobrotnica marsikaterega slovenskega naseljenca. Na programu je poleg govora g. Hlad¬ nika. TUDI KONCERT PEVSKEGA ZBORA GALLUS, nato pa slovenska igra v kasteljanščini DVE MATERI. Vstopnice po 3 pese so na razpolago v veži dvorane eno uro pred prireditvijo. Vsi Slovenci iskreno vabljeni. Osebne novice. G. Kokalj Janez in ga Francka sta dobila 20. avgusta sinčka, ki je pri krstu dobil ime Janez. V dru- žini g. Franceta in Marte Hrovat so pa dobili hčerkico. Čestitamo! V Rosariu sta 15. avgusta praznovala 29. letnico poroke ga Štefanija in g. Franjo Pristavec. Naše iskrene čestitke! Družina Rupnik obvešča, da bo za pok. gen. L. Rupnika sv. maša v nede¬ ljo, 11. septembra ob desetih dopoldne v Salezijanski cerkvi na c. Belgrano. PO SVETU ANGLIJA Ustanovitev. Slovenskega društva “in, Društva slovenskih adakemikov” v Londonu Warley, 22. avgusta. V dneh od 30 julija do 1. avgusta se je na mnogostransko željo izraženo dušnemu pastirju Slovencev v Angliji g. Ignaciju Kunstlju zbralo v Londonu okrog 125 Slovenk in Slovencev, ki so zastopali okrog C00 1 ljudi močno sloven¬ sko kolonijo v Angliji. Prišli so z vseh krajev Anglije, iz oddaljenih več, kot pa cd bližjih; to je treba povdariti, ker so takšna potovanja za naše ljudi zvezana z velikimi stroški. Sestanek je imel dvoj¬ ni namen: obiskati morišče angleških katoličanov v času preganjanj od stra¬ ni protestantov, kjer danes stoji samo¬ stan sester benediktink in je Najsvetej¬ še noč in dan izpostavljeno, na drugi strani pa izkoristiti to priložnost, da se ustanovi društvo Slovencev v Angli¬ ji. Romanje je nad vse sijajno uspelo. Slovenci so se polnoštevilno zbrali v sa¬ mostanu Tyburn imenovanem tako po morišču, ki je le par korakov oddaljeno od londonskega središča pri Marble Ar- (Nadaljevanje na 4. strani) Siren 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 35. (Nadaljevanje s 3. strani) chu ob Hyde Parku. G. Kunstelj je spo¬ vedoval in daroval sv. mašo, slovenski romarji pa so posedli vse hodnike in stopnjišča, ker je kapelica zelo majhna odkar je bomba 1.1944 samostan raz¬ dejala. Sestre, med katerimi je tudi rod¬ na sestra poznane naše katoliške javne delavke in dobrotnice gdč. Anice Kristi- čeve, se niso mogli načuditi prelepemu slovenskemu petju, ki se je še bolj raz¬ vilo pri popoldanski božji službi, ko so romarji peli slovenske pete litanije, da je odmevalo daleč tja po Hyde Parku in so se ljudje zbirali v velikih gručah in poslušali. Drugi namen sestanka je bil tudi dosežen, ker se je ob pritrje¬ vanju vseh zbral ustanovni občni zbor Slovenskega Društva, ki je odobril pri¬ pravljena pravila in se takoj tudi kon¬ stituiral. Slovensko Društvo naj bi bilo zbirališče in shodišče za vsakega Slo¬ venca v Angliji, ki izjavlja da je kris¬ tjan in tudi resnično krščansko živi, ter da je Slovenec in se tudi tako obna¬ ša in deluje. V ta veliki okvir, ki edi¬ ni je danes za Slovence bitnega pome¬ na, pa smejo priti razne “nijanse” poli¬ tičnega gledanja. Temu odgovarjajoče se je izvolil tudi društveni odbor, v ka¬ terem so zastopane vse “nijanse” v krščansko — slovenskem okvirju. Ta¬ koj po ustanovitvi Slovenskega Društva so tudi slovenski akademiki ki so na delu v Angliji (okrog 35) ustanovili svoje Društvo Slovenskih Akademikov v Angliji. Imena odbora iz razumljivih razlogov ne objavljamo. Naslov obeh je: Slovensko Društvo, 222 Walm Lane, London N. W. 2. ki bo posredovalo tudi za vse dopise za Društvo Akademikov. Dušni pastir Društva je g. Ignacij Kunstolj. PARAGUAY Asuncion, 22. avgusta. Iskreno za Vam zahvaljujem za točno pošiljanje Svobodne Slovenije, ki v te¬ ku tedna dni redno pride do mene v Asuncion. Svobodna Slovenija mi je všeč in jo zlasti tukaj, kjer sem odre¬ zan od slovenske skupnosti, znam še veliko bolje ceniti. Je edina vez, ki me veže z ostalimi našimi sorojaki v Ar¬ gentini in drugod po svetu, kjer zvem DRUŠTVENI VESTNIK Slovenski kmečki družini je na razpo¬ lago lepa, dobro urejena kinta, oddalje¬ na 8 km od La Cumbre pri Cordobi. Po¬ drobnejši podatki na razpolago v pisar¬ ni Društva Slovencev. ORGANIZACIJSKI VESTNIK Fantje! Vsem fantom, ki si žele vese¬ lega razvedrila v nedeljo dne 4. septem¬ bra, sporočamo, da bodo to našli v Mla¬ dinskem domu v Don Boskovem zavo¬ du v Ramos Mejia. Igrišče je prosto ta¬ koj po kosilu, dvorana se pa odpre ob 3. Na svidenje! Odbor SFZ. najhitreje, vse novice, želim ji, da bi se še bolj razširila in nas vse Slovence po svetu še tesneje povezala. Iskrene po¬ zdrave vsem. I. J. Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki še nimajo poravnane naročnine, prosi¬ mo, da jo čim prej plačajo! NOVICE IZ SLOVENIJE Zlata maša v Gorjanskem. Priljublje¬ ni župnik Janez Oblak je 9. avgusta sla¬ vil v družbi 12 duhovnih sobratov in množice vernikov zlatomašniški jubilej. Za praznik sv. Mohorja in Fortunata je bila tudi letos procesija. Oblast jo je si¬ cer sprva prepovedala, pozneje pa le do¬ volila in je bila večja kot druga leta. V Biljani v Brdih so neznani podi- vjanci v noči od 12. na 13. junija razbi¬ li križ, ki je stal na križišču. Verska svoboda v titovini. šolska mladina je imela nedavno v Ljubljani političen sestanek. Propagandist “tito- vega” komunizma je zbrani mladini go¬ voril in grozil, “da se naj vsi banditi, ki hodijo še v cerkev, zavedajo, da jih čaka prostor na Miklošičevi cesti”. Na Miklošičevi cesti v Ljubljani so sodni zapori, ki so pa vsi natrpani s komu¬ nizmu nevarnimi ljudmi. Državni uradnik z nad 30 leti službe ima doma mesečne plače 4.500 dinarjev. V prosti prodaji pa stane 1 meter bla¬ ga za predpasnik 450 dinarjev, 1 kg be¬ le moke 180 dinarjev, 1 kg masti 600- 700 dinarjev. Sladkorja pa sploh ni. Na Kodeljevem i