^ 4M m*« ja prssaikev. a daily 8uod.y. aod Hobday». PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredalékl 1» apravaltkt »r—letll SN* H. LawadaU Ava. Offloa al PuMkattoa: MIT BouU Uwndala Ava. Talaphoaa, RookwaU 4904 tor Juhtt 1«. IM«, al ikt >w< iffbi A« «f Onitm W Ibnl «. im. CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 14. MAJA (MAY HJ., 1936. Subscription #6.00 Yaarlj ftTKV— NUMBER 95 for Btilin« at apaeial raU at poaUva pre**« for ti t~tk>a U0«, Act of Oa. t. Itlf, aothoH.od <* /«*• 14, Itl«. flussolini izzval novo krizo z odpoklicem delegatov iz Ženeve ifoti to razkačeni, ker je svet Lige narodov obsodil Italijo in naznanil nadaljevanje boj-kotne akcije. Rimska vlada je izjavila, da ne bo sodelovala z Ligo narodov, dokler ne bo Ženeva priznala aneksije Abesinije. Mussoli-ni ponuja prijateljstvo nacijski Nemčiji, če bo podprla njegovo stališče p I ieaeva, 13. maja.—Novi po-j, da se utrdi mir v Evropi, w izjalovili, ko je diktator solini nenadoma odpoklical ijansko delegacijo iz Žene-Po odhodu fašistov je svet narodov sprejel resolucijo, teri je poudaril, da potre-več iasa za proučevanje w situacije, ki jo je ustva-italijanska okupacija Abe-zaeno pa je ignoriral itevo Woldeja Mariama, abe-ikeira delegata, naj razglasi itaristične sankcije proti fa-iéni državi. Naznanil je, te bodo sankcije, ki so že v vi, nadaljevale, čeprav ni-mogle ustaviti italijanske Be v Afriki. Po sprejetju lucije je svet Lige narodov jučil sejo in naznanil, da se ponovno sestal v Ženevi 15. lija. krogih Lige narodov pre-uje velik pesemizem. Di-matje so v strahu, da odpo-italijanske delegacije iz ¡ve pomeni, da bo Italija pili iz Lige narodov. U-naj delegacija odpotuje nov, je prišel iz Rima. Ba-Pompeo Aloisi, načelnik «acije, je informiral J. A. Amiola, tajnika LtgÉ ÍÍÉÑP d» je prejel posebne in-kc¡j( (k1 svoje vlade, da mo-takoj zapustiti Ženevo. On že prejšnji dan demónstralo odšel s seje sveta Lige odf in izjavil, da ne mara li l>ri isti mizi z abesin-» delegatom, reprezentantom v'e, ki je ni več. 1 «liJni člani sveta Lige naso sestavili resolucijo, toj'Jéo obsodbo Italije; ka-«j pokazali Aloisiju. On jejal, da je nesprejemljiva talijo. Resolucija je bila odhodu italijanske delegaci-tekoliko modificirana in 1 akine instrukcije je dobila Jjanska delegacija, je taj-' lani delegacije so do nWa trdili, da ne smejo »entirati navodil, ki so jih od Mussolinija. Poroki prišla v Ženevo iz J govore, da je bil itali-«i diktator silno razkačen, Domače vesti Štirje slovenski delegatje Chicago.—Na konvenciji ameriške socialistične stranke, katera se prične 23. maja v Cleve-landu, bodo tudi štirje Člani Jugoslovanske socialistične zveze. Ti so Anton Zornik iz Pennsyl-vanije, Louis Zorko in Jos. Snoj iz Ohia in Anton Garden iz lili-noisa. Poleg teh bo na konvenciji tudi Charles Pogorele kot bratski delegat JSZ, ki bo imel pravico govora, ne pa pravice predlaganja in glasovanja. Iz Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je umrla v bolnišnici Agnes Mitz, prej poročena Kos in podomače Lizna Neža, stara 46 let in doma iz Nemške vasi pri Ribnici. Tu je živela 28 let in zapušča moža ter petero otrok.—John Novak, star 72 let, se je 11. t. m. ustrelil v srce. Vzrok samomora bo menda neozdravljiva bolezen.— Dalje je umrl rojak George Sever, po domače Zorčev, star 66 let in doma iz Hinja; v Ameriki je bil 40 let in zapušča ženo, šest nov in «tiri hčere. Bil je član tfPj.—fladalje je umrl Charles Novinc, star 64 let in doma iz Velikega Lipovca pri Žužemberku. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča tri sinove in tri hčere. Nesreča rojaka Aurora, 111.—Jakob Mežan, star 46 let in član društva 429 SNPJ, je zadnje dni izgubil levo oko. Pri delu na ograji je zabijal sedem palcev dolg žebelj, ki je odletel in se mu zadri v oko. Odpeljali so ga v bolnišncio, kjer so mu iztaknili razmesarjeno oko. Napredek social. zakonodaje v Ameriki Socialna zaščita že krije 40 odstotkov delavcev Waahington, D. C. — Šestintrideset držav je že deležnih koristi provizij zakona socialne zaščite, ki ga upravlja posebni federalni odbor, kateri je bil imenovan po sprejetju zakona v kongresu. Tako je izjavil Frank Bane, direktor odbora, v svojem govoru pred članicami ženske konference, odseka WPA. Bane je povedal, da je njegov odbor v tem letu odobril že de- Novi dokazi o omre-ženju Mooneyja B r e n n a n izjavil» da Mooney m bi smel biti obeojen San Francfaco, Cal. — (FP) — James F. Brennan, bivši pomočnik distriktnega pravdnika C. M. Fickerta in mož, ki je prosekutiral Warrena K. Bil-lingsa, je pri zaslišanju v Moo-neyjevi proceduri priznal, da on ne bi spoznal za krivega nobenega na podlagi evidence, katero je sam predložil proti Mooneyju, ko se je vršila obravnava. Raine oseb«, ki so pričale proti Moonejrju in Billing-su in so potne je preklicale svoje zapriseiene izpovedi, so s tem dokazale, da obtoženca ne bi smela biti obeljena. Brennan je rekel, da jt še večkrat poskusil izpostaviti izpustitev Mooneyja in Billlngsa iz ječe,1 čeprav je u ver jen, da sta imela zvezo z ljudmi, ki so polotili set zakonskih načrtov starostne pokojnine in različnih skem po-moči slepcem, materam in od jav Illinoiska zbornica dala štiri milijone Toliko pojde za relif v maju in juniju Springfield, III., 13. maja — Illinoiska državna zbornica je včeraj sprejela Wardov predlog y, - . ■ y tc i n j n|iic;vi« »» -1»' —----- >1 ¿ " , ,. Ke naf<>dov iz- ¡k¡ določa, da se iz splošnega dr-al je vanje boj kotne UHVnega fonda izplača štiri in J' Namurm i* Hu „n i., . .... , __ ne podpore odvisnim osebam. Vsi načrti, ki so bili odobreni, so v soglasju s federalnim zakonom socialne zaščite. ' "Protekcija brezposelnostnega zavarovanja je postala realnost za več ko 40 odstotkov ameriških delavcev," je rekel Bate. "Zaščita za potrebne stare ljudi, slepce in odvisne otroke pa bo po postala realnost v nekaj mesecih. Poudariti želim, da ta zaščita v prvi vrsti zavisi od akcij državnih zbornic. Federalna vlada ne more na podlagi zakona socialne zaščite pomagati katerikoli državi, če ta sama prej ne sprejme potrebne zakonodaje. Zakon dovoljuje diHavam. da one odločijo, kdo je upravičen do podpore in kako velika naj bo podpora. "Socialna zaščita bo postala permanentna ameriška ustanova. Morali smo jo sprejeti po dolgih in dragih izkušnjah, debatah in diskuzijah. Zakon socialne zaščite je odobrila velika ve-' čina kongresnikov in senatorjev obeh strank, sedaj so pa na vrsti, države ameriške Unije, da prispevajo svoj delež. O socialni zaščiti govorijo kot o novem programu, kar pa ni popolnoma l očno. Skrb za javno blaginjo je ena najstarejših vladnih funkcij. Mi smo jo deloma vršili, odkar sc je trinajst ameriških kolonij u-prlo angleški nadvladi in so postale po uspešni revoluciji samostojna republika. Smrtnlnsko zavarovanje, starostno In proti poškodbam uživa splošno odobravanje že dolgo časa. Socialna zaščita, ki bazira na sličnem načelu, je nadaljnji razvoj, čigar cilj Je blaginja ameriškega ljudstva." 'lovili ne »mignil je, da ne bo 1 Ligo narodov, do- . . priznala aneksije unij«. ' policijska sila je za-^ M kolodvor, da r*1 protifašistične demon-,J,< v<*ji policijski od-K' tudi spremljal fašistič-^«•cijo do italijanske I a*. ig pol milijona dolarjev za relif družinam neuposljivih brezposel nih delavcev v maju in juniju. Senat je že prej odobril ta predlog in zdaj ga governer Homer podpiše. Omenjeno vsoto dobi illinoiska relifna komisija, kateri je bilo življenje podaljšano dva meseca in potrošiti bo smela vsak mesec dva in četrt milijona. 8 1. julijem se pa mora relifna komisija razpustiti in skrb za podpi ranje neuposljivih delavcev prei de v roke okrajnih oblasti. Posa mezni okraji bodo potem vsak "rimskega iskali denarne vire za relif, vTšoti vlad- maja.—Fašistična I- " zaprla in ne bo so-Ki reševanju evrop-'"'•mov, dokler ne bodo vrla njene drža- u »iov>tfa ''«lija je skovala * mi »H»mo branili "'nj do zadnjega »upovedala polom ' "" več je tudi priznanje bankrota našega gospodarstva." K r nest A. Hooton, profesor antropologije na univerzi Har-vard, Je pobijal teorijo, ki govori o inferiornih in auperior-nih plemenih. "Vsako pleme, vsak narod ima idiote, kriminalce, žen I je in državnike," ja rekel Hooton. Drugi govorniki so citirsli številke federalnega cenzusns* gs biroja, ki dokazujejo, da Je proporčno več v Ameriki rojenih oseb v zaporih zaradi raznih kriminalnih činov, ki so jih izvršili, nego nedržavljanov. Dalje so omenili statistiko imi-gracijskega departmenta, ki kaže, da Je v Ameriki- samo 3,-500,000 tujezemcev, ki še niso dobili državljanskih papirjev. Nacijehi ipion obeojen v zapor v Franciji Pariz, 13. maja. — Kari Theo-dor Drucke, agf*nt nemške tajn* IHilicije Gestajio, je bil včeraj obsojen pred francoskim sodiščem na tri leta ječe zaradi vohunskih aktivnosti v Franciji. Načrt novih davkov obtičal v senatu Roosevelt bo moral sprejeti kompromis Washington, D. G* 13. maja. _ Novi davčni zakon, ki Je bil sprejet v nitji kongresni zbornici, je naletel na veliko oposicijo v senatu. Večina članov senatnega finančnegs odseka, demokrat« je kakor republikanci, je proti davku na rezerve korporacij in predsednik Roosevelt je bil včeraj informiran, da ni nobenega u-panja, da bi odsek priporočil načrt, kakršen je, v sprejetje senatni zbornici. Roosevelt je nato sporočil svo-iim pristašem v senatnem finančnem odseku, da je pripravljen na spremembe bres ozirs, kskšne so, glavno je, da vsota novega davka na leto 620 milijonov dolarjev ostane nespremenjena. Vse kale, da so lobisti velikih korporacij uspeli s svojo zvito oropagando |n pridobili veliko Itevilo demokratov na svojo «tran. Lobisti terorizirajo kongres, da novi davek na rezerve korporacij (nerazdeljeni dobiček) ubije motnoat ekspanzije industrijskega kapitala in razvoj novih industrij. Skratka: lobisti taklinjajo kongresnlke in senatorje, da so nove Rooseveltove davčne postave "komunistične". Papež pozdravlja suženjski mir Fašistična Italija mu je "veliko ljudstvo" Rim, 18; maja. — Papež Pij je navdušeno pozdravil "trium* falno vest" o restavrlranju miru v vzhodni Afriki, ko Je otvorll razstavo katoliškega tisks, obenem pa Je napadel komunizem. Omenil je razvoj komunizma v Rusiji, Mehiki, Španiji, Uragva-ju in Braziliji. V svojem govoru pred tisoči obiskovalcev razstave Je izrazil upanje, da bo končanju Italijan-sko-abesinskega konflikta sledila utrditev evropskega in svetov* nega miru. Dejsl Je, da se otvoritev razstave ujema s novico o triumfu "velikega in dobrega ljudstva", zaeno pa je (»otožil, da država posega v domeno katoliške cerkve. "Katoliška cerkev ne mara u-z ur pirat i ničesar, kar spada v področje politike," Je rekel papež. "Države so tiste, ki ovirsjo delovsnje cerkve na njenem širokem M J" — l^i -vzgajanju mladine, družin in |>os|>eševanJu katoliškega šolstva." i) Rusiji Je papež rekel, "da j« prežeta s sovraštvom do Boga," nacljsko Nemčijo pa J« obsodil, "ker Je povzročila konfuzljo med cerkvijo in politiko I" zatira katoliški tisk." KONFERENCA FARMER-LAB0R1-TOV VCHICAGU Ustanovitev sploine tretje stranke je cilj OB KONCU TEGA MESECA 8tr Paul, Minn. — (FP) — Minnesota Farmcr-l*abor Assn. je |>odvz«la korake, da se organizira splošna tretja politična stranka, katera naj bi šla v boj za "gospodarstvo obilnoati", ko je sklicala konferenco v Chica-gu. Pričela se bo v hotelu Mor-rison 30. maja in bo trajala tri dni. Konferenca, katere se bodo udeležili reprezentantje delavcev in farmarjev iz vseh krajev Amerike, kakor tudi zastopniki progresivnih grup, ne bo postavila svojega predsedniškega kandidata v tem letu, Jo rečeno v naznanilu. Glavni cilj ho formiranje splošne farmarsko-delavake stranke, v kateri naj bi se združile vse progresivne grupe. Sklicatelji konference so uverjoni, da bodo združene progreaivne grupe (»ostale mogočen Mitični faktor in kot take lahko Vodile boj proti reakciji. Oklic, ki sta ga odobrila o-srednji odbor farmarsko-delav-ske stranke v Minnesotl In governer Olson, Je v sklad Ju s resolucijo, katera je bila sprsjeta na letni konvenciji te stranke, ki-se je vršila v marcu v fit. Paulu. Oklic naglaša potrebo ustanovitve tretje politične stranke, ki bo skušala uveljaviti temeljite ekonomske reforme. Borila se bo sa nov socialni in ekonomski red, ki bo gledal, da ho koristi povečani produkcije deležna masa ameriškega ljudstva, in proti vojni fašizmu. "Razumeti se mora, da čika* ška konferenca ne bo konfereu-ca, na kateri bi ena grupa do-minirala drugo," J« rečeno v oklicu. "To bo sestanek repre-zentantov, ki podpirajo idejo ustanovitve tretje politična stranke, a imajo različna mnenja, kako naj bi se dosegel ta cilj. Upamo, da bo ta konfe-renca usoglasila korcfllktna mnenja, ki še ovirajo ustanovitev močne tretje stranke. Vršila se bo v duhu sporazuma, da pride do enotne fronte farmarjev, delavcev in progreslv-nih sil, uključivši one, ki niso direktno >repn«zentlrsne pri gradnji pristnega farmarsko-delavNkrtfa gibanja. 7* to Je garancija, da s«? bodo nemoteno rešetala vsa mnenja in sprejeti zaključki ImhIo rezultat izčrpne diskusij«* in dogovorov, ne glanovanja večine," Wa»hington informiran o anehšiji Abešinije VVashlngton, D. <'.. — Augusto Rosso, itslljsnski poslanik v VVashingtonu, J«* včeraj uradno obvcMtil driavr^ifa tajnika llulla, da Je Abralnija ilulijantka Izročil mu J«* tudi kopijo uradnega razglasa anrk-sije Ahcuiriije i" dekret, da J«* kralj Viktor Kmanuel pontal cesar Alrtfinljo. Italijanski |»o*la tiikt v drugih rir*avah so tudi in formirali vlade o aneksi Ji Abe «iitije. Poslanik Itasffojni l»kal |Mija«nila o zadevi pri llnlf« in ga tudi ni dobil AnirleAki fiosla-nik v VVsuhlngtonu K»rtald Mnd-. Slavka avtnih me- Uajr Je tudi vera j konfrriral z ha ni hov od vrnjena ^ ',,m _ Oakland, i al H p I o š rt a ^Uonzo povozil Map• Havka avtnih mehanikov v tu- platal $600 kazni kajSnjih garažah In popravljal-1 ' f nI ca h Je bila odvrnjena, ko m i Dunaj, 13. maja ~ llivli špari-delodajalci podpUali novo po »ki kralj Alfonzo ki se že dalj godbo z unijo, ki določa mini- čaaa drzi v Avutriji, )* Ml včeraj Španija dobila novo levitarzho vlado Madrid, M. maja,- Novi predsednik španske republike Azana Je imenoval Santiaga Osaress (¿uirogo zs predsednika vlade, torej na svoje m««Mt«>, ki ga je izpraznil, ko Je prevzel predaed-niAtvo republike. Quiroga je ta» koj organiziral novo vlado, ka> U*ra je bila včeraj (totrjeiia. (Juirogova vlada je, kakor prej soja, sfMtavjjen* iz »amih levičarjev, ki so večinoma bili čiani prejšnje vlade. Slika kaže vojaški tank m»>t«*e ari*a4e, ki ga je rabila v teku zim-kih Manevrov. rnalno pla/o 'M) centov na uro in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. v Celovcu obsojen v plačilo |600, ker je tamkaj t avtom povozil nekega kmetskega hlapca. PEO»TITA PROSVKTA THE BKLIGHTBNIUDfT SLABILO DI LASTNINA ll^iHMO MABOOHB rODrOKMI JBDMOTB • «f amé »mil kr ____fi m * f IM.mIÄIM!«»-»-.!»*«»«-"^» ». Ctat lîu M mu tote. M H m M m«; m I» r«rti n t térUm. TZÛTé^LZ ******* »• • te J» »HP^M l'kOSVhTA Ca«»4*U AM, or TVK KSOSSATB© ------- —, w r__r. , mm Glasovi ifc naselbin Zanimive beležke í Ali je posta ustavna? V zadnjih desetih letih ni bilo naprednega zakona v Združenih državah, kateri ne bi bil napaden, čeA, da ne ne ujema z ustavo. To dobo lahko nategnemo nazaj za 60 let in naAli bomo, da je bil vsak federalni ali državni zakon, ki je bil za amerinke politične in ekonomske burbonce količkaj "radikalen", tiran pred to ali ono federalno sodiAce ali najviéje sodižče zaradi vprašanja ustavnosti. Rooseveltova liberalna zakonodaja, katera ni prav nič radikalna, ima isti križev ix>t: plaziti mora od aodiiča do sodiAča in čakati na odlok glede ustavnosti. -Mnogo Rooseveltovih zakonov je Alo v ko* zaradi "neustavnosti". Zadnje meiece je v teku nil na propaganda s strani velikih elektrarskih korporacij proti WPA, katera financira gradnjo javnih elektrarn. »Stališče elektrarskega truaU je, da je vsaka akcija a atrani federalne vlade, katera ograža profit privatnih elektrarakih podjetij — protiuatavna. Klektrarakl magnat George H, Carter zahteva, da vrhovno sodliče dožene, če ima vlada uatavno pravico izsiliti znižanje cen elektriki za 16 odatotkov a financiranjem javnih elektrarn. Ne vemo, kje je magnat Carter dobil modre advokate, ki ao mu nasvetovall tak argument. Občinake elektrarne, katerih je le mnogo v Združenih državah, ao docela uatavne in privatni magnatje jih ne morejo uničiti na legalni način, čeprav bi to ailno radi doaegli. In vaaka občinaka elektrarna proizvaja cenejAo elektriko kakor privatna. Na primer mesto Jacksonville v Floridi ima občinako elektrarno. katera računa I2.H0 za 40 kilovatnih ur, dočim privatna elektrarna v Miamiju, Florida, računa $4.18 za enako poatrežbo. Razume ae, da bi miamijaka elektraraka družba rada uničila avojo občinako tekmovalko v Jackaonvillu, če bi jo mogla. , Ne vemo, od kdaj je neuntavno ali proti-uatavno, če ae Izsilijo znižane pristojbine za privatni električni tok. Ako je to rea, tedaj je amerižka pofcta neuatavna, ker je a svojo paketno divizijo akoro uničila privatne ekspres-ne druži m«. Po*ta je največje |a>djetje v vaa-ki državi na a vetu in povaod je državno al^ javno podjetje. Zakaj ae ameriški burboncl nočejo apravltl nad poAto, da doženejo, če je uatavna? Prokletstvo depresije Leta 19B2, ko je ekonomska kriza v Ameriki krepko korakafa navzK<>r, je neki član lioovrovega kabineta rekel, da je deprealja "blagoslov za otroke, katere l>o navadila- na preprosto in zdravo hrano" . . . Preobilica bogat? hrane škoduje otrokom, katerim pokvari želodce! Kakšno liedasto klepetalo je bil ta miater, dokazuje (siročilo profesorice Kisle Hobb z univerze Columbije v New Yorku. Ta profesorica ji> prwl kratkim aeatavlla buletin, ki ga je objavila National Federation of Day Nur-series. Buletin »e glasi, da'so ameriAki otroci v staroxti M'*«t do devet let danen bolj mržavl kot a«» bili pred istimi leti. Najbolj »e mršavost otrok pozna v družinah brez|HiH«'lnih delavcev, nadaljuje buletin. Otroci breK|M»«<|itih staršev so v v<*liki večini |h»dhranjeiii in valed tega abnormalni. Posledice te slabe razvitosti pridejo kasneje, ko mladina dorante iti ko bo imela manj odpor-nonti proti boleznim. To je tisti "blagoatov za otroke", ki ga je prlnenla kriza milijonom malim bitjem, katera at rada jo že mmIiiio U«to! Ni* tamo, da ao želodci otrok |M>kvarjenl zaradi slaka» in akvar-jene hrane (vt«činoma konzerve), temveč te-leani aiHtem t«h revčkov j«* tako slaltoten, da bi»do otroci |H>onosa ali pa kolajno Stautovega reda. V lati Razdorov! Itevllkl »em tudi zapazil, da ae je našemu za-planlkarju Slovenskega doma K-ksu vrinila mala pomota. On poroča v svojem uradnem Mptanl-ku z dne 24. marca t. I., da je bilo na dotični aejl društvo Vijolica "brez aklepa" glede nakupa dvorane SST. Javnoat naj izve. da predno Je omenjeno društvo imslalo zastopnike na dot It no »v-jo, je vzolo v pretres to važno zadovo. Ker nI bilo obveščano In informirano, koliko znaša kupna «ena, Je druAtvo podelilo zastopnikom polno moč, da po svoji pre vidnosti glaaujejo proti nakupu, če se jim l»o «dela cena previsoka, te se jim bo pa zdela primerna, naj pa glaaujejo za nakup. Kot delničar in zastopnik tega druAtva sem Izvodel Za kupno ceno (ki se ml nI «dela previsoka In Je nisem pretiraval) In v imenu druAtva apeliral na «lair-nleo, da je druAtvo za nakup, ker sem prepričan, da je bolje Imeti nekaj kakor nič. 8 tem je rečno in zapopadeno. da ml Jt t ara in lesena dvorana ljubša nego prašno ittiMMv/T« ho sli »ali v ni oni, ki niso gl^lali skoti okno ali pa aedeli na ufenih. Me ni m« žili ta sklep poginoma u*. me«t«»n in bolj moroda^ n kakor pa «klrpi \«#h onih društev, ki ker je nepoatavno vršil odvetniški posel kot postransko službo. O tem ao takrat poročali tudi elevelandaki angleški dnevniki, naši slovenski listi se pa kaj ta kega ne upajo poročati "radi businesaa". Ce se bi pddplsane mu kaj takega pripetilo, bi "naša" A, D. brž poročala, tako tudi, če bi kaj takega doletelo "več- posluževali javnih notarjev, ker je bilo ceneje. Tak posel, kakor je trdila omenjena vest v katoliškem buletinu, je opravljal tudi Svetek. Kakor smo čitali v lokalnem dnevniku Plain Dealerju, jo advokatska zveza naperila tožbo proti njemu in več drugim, zadaj seveda je pa bil Kushlan, ker je bilo tudi njegovo ime v tistem poročilu in Slovenci so bili prizadeti. On je že enkrat prej poročal v naših listih, kaj ne smejo javni notarji opravljati in da jim zakon prepoveduje vršiti advokatske posle. Pozneje pa so se nali listi vendarle domislili, da je treba dati SvetkD prostor za zagovor in pojasnilo in so mu ga tudi dali. Ni pa smel imenovati odvetnika Kushlana, ker so si menda z njim preveč v zvezi ali pa ga nimajo radi. August je poročal, da je računal za dotični pogreb manj kot $200, ker je videl, da je imel pokojnik, katerega je pokopal, Ae druge dolgove. In tako se je podpisal tudi neki Hrvat, ki je bil nekak varuh pokojnega, da je pogrebnik pravilno računal ?a pogreb. Torej to je naš 'business deal', in kadar gre za to, ne poznamo ne rojaka ne katoličana. Mi vemo, da je dolar nad rojaški princip! Mi poznamo preveč proseku-torjev — in kaj nam morejo! Frank Barbič, 63. -—— ..... - ^L^AJi ] Zdravnik * vlogi detekfoj Herbert S. Morrison, vodja anglfáke delavske stranke, ki Jo prišel v Ameriko na obbk. Demokracija zmaguje (Mirwaukeev Wis. — Zadnjič aem omenil one, ki radi poročajo in pišejo r-r-r-esnico, danes pa bom pisal o stvareh, ki se tičejo aploAnosti. Iz poročil v listih se vidi, kako slabo se godi našim ljudem na Notranjskem, kjer jih je podjarmil italijanski fašizem, ki ne pozna nobenih mej, nobene pra- nega popotnika" ali pa Jonteza. j vice, ampak le despotsko krutost, O da, to bi bila novica! Tako pa ki jo izvaja nad zaviadanimi in je James Debevc dejal: Vidite, Proaveta se h udu je, ker mi tega nismo priobčili. (Pa se ni hudo-vala.) O moji nesreči in padcu so pa porabili domala sto Atevilk. To so ti časnikarji, vvith no guts! Toda kar se tiče Augusta Svet-ka, zanj ta zadeva ni tako huda. Gre tudi "radi businessa". "Sjjor-na točka" je med Svetkom, ki ima notarsko licenco In odvetnikom Leopoldom Kushlanom. Pa ni prišel na reAeto pred okrajno sodnijo le Svetek, temveč se je tudi več drugih slovenskih notarjev moralo zagovarjati radi i-stih prestopkov. Tako je naAe metropolsko geslo: "Svoji k svojim!" ali: "Ce me ti tožiš, bom pa Ae jaz tebe! Ce me ne, te lx>m vseeno!" Pa saj veste, da smo mi rojaki taki, ki ljubimo svojega bližnjega kakor samega nebe. Poleg tega pa je trt ha tudi vede. ti. da smo priromali iz stare kon-tn», kjer al Ael povsem lahko tožit, brez prič, le da si dvignil pred izstavljenim križem tri pr- delovnim ljudstvom sploh. Vae izgleda, da bodo avatrijaki in ju-goslovanaki ministri kar na lepem prodali vse skupaj Musaoli-nlju. Mussolini dviga svojo fa-Aistično glavo posebno še sedaj, ko so njegove fašistične sile "zmagale" v Afriki, kjer so "od rešile" etiopska ljudstva izpod neguAeve vladavine, da ga "civilizirajo" s svojo tisočletno kulturo. Fašisti znajo "civilizirati z riclnovim oljem. S tem se po-naAajo. Z nasilnostmi in grozodejstvi se vzdržujejo ria povrAju. Toda tudi njihove sile bo enkrat konec, ker mora priti. FaAizem se vzdržuje na površju v glavnem s pomočjo kapitalističnih sil. Fašizem je zadnja opora kapitalizma. Kljub temu bo delavstvo vstalo in obračuna lo z obojim. Druge poti ni. De lavstvo, ki ja danes potlačeno, posebno v fašističnih državah, se bo dvignilo, kakor hitro pride dan za to. Ko bo mera grozodej štev in trpljenja polna, bo tre- ščilo. Potem ne bo pomagala vsa Mussolinijeva zvitost, vsa njegova sila, ki jo ima danes v svoji fašistični armadi. Demokracija je na pohodu! To se je jasno pokazalo zadnje čase na Španskem in v Franciji, kjer je delavstvo nastopilo združeno in zmagalo. Seveda je to mogoče le v državah, kjer vlada politična demokracija. V Ameriki imamo tako politično demokracijo, toda delavstvo se je ne zna poelužiti, je ne zna rabiti sebi v prid.'Ameriško delavstvo rado naseda obljubam starih politikop, Vki so zviti ko kozji rog. V mnogih slučajih se glasovi kupujejo. Delavstvo še ne zna ceniti veljave, ki jo ima v glasovnici. Ce bi jo znalo ceniti, ne bi volilo za svoje sovražnike. Kapitalizem v Ameriki si zna "vzgajati" poslušne sužnje. 2e od mladih nog vtepa mladini v glavo svoj šport žogo-meta in sličnega, s katerim jO opaja, da ni dovzetna za druge resne stvari, katerih se bi morala zavedati. Poleg športa je Ae cela vrsta drugih sredstev, s katerimi zavajajo mladino, da n sposobna misliti sebi v prid. Na razpolago imajo šole, ki so poc vodstvom vladajočega razreda Cerkve so pod njihovim vplivom tako tudi duhovniki. P9tom teh zavajajo ljudske mase, da ne spoznajo prave strani svoje od govornosti napram svojemu de lavskemu razredu. Dalje jim je na razpolago in v njihovi posesti radio, s pomočjo katerega si gladijo pot za nadaljnje izkoriščanje. Vsa ta sredstva so jim na razpolago, ker imajo velike mošnje denarja, s katerim vladajo. Polagoma pa bo delavstvo spoznalo in zahtevalo svoje. Razmere so že sedaj dovolj .zrele, da bi delavstvo moralo spoznati in voliti za svoje kandidate. Toda vse to spoznavanje gre naprej počasi. Pred nami so splošne ali glavne volitve. Letos se namreč voli predsednik Združenih držav, re-prezentanti, senatorji in gover-nerji. Kampanja starih strank je že v teku, kolesje je namazano in slišali se bodo razni gro-movniki. Vsi bodo trdili, da so "ljudski prijatelji". Toda prijateljev delovnega ljudstva je v resnici le malo. Ti prijatelji so le oni, ki se zbirajo v delavski stranki. V Milwaukeeju Je pro-šlega aprila delavstvo le delno zmagalo. Vet delavskih kandidatov je bilo poraženih, zmagal pa Je spet_Danle! Hoan za župana. V mestni zbornici ne bo imel veliko opore, kajti večina alderma-nov ni delavska, temveč kapitalistična. Zatd bo imel župan Hoan velike potežkote. Delavstvo se bo moralo pripraviti vse bolj dobro, da bo prihodnjič izšlo iz volilne bitke pojačano. To velja tudi za druga mesta. Delavstvo ne sme pričakovati, da mu bo na krožniku prinesel prosperiteto kakšen fajmo-Ater ali pa kakAen drugi zastopnik vladajočega razreda. Zavzeti se mora. da si postavi «voje lastne delavske zastopnike, ki bodo delali za interese delavcev. F. Slani. 16 I.IRTNICA UREDNIŠTVA - flHan» Norman If. DovU (IretJt na lev«) in člani njegove delegan t*, ki ao ae udrlellli pomorske konferenc» v London«. Farmarica. Caddy, Pa Mora biti podpia in društvena številka. AN ate naročeni «a dnemlk 'ProrfveU'? Podpirajte avoj list! Od drugoga človeka in od na« 8amih dimo v zrcalu prav za prav sarru, , ^ tako samo ob sebi umevno, ne zavedamo. Kadar pravimo: * date", se nanaAa to vendar le na iT S Vsakdanja izkuAnj. je s tem v S* z znanstvenim spoznanjem, da se st , ^ omngv in s tem zdravje zrcalita kT 7 ko4 Baš zavoljo tega se modernid^^ -¿dravnjki Mnih bolezni, ne ome utj^ kofctakodabi pri tem ostali gubili iz OČI. So v prvi vrsti hlgienfkj * Kakor odbijač med dvema železniškim» v«, ma je namreč koža vključena med organi ^ tranjosti telesa in zunanjim svetom u* J* sprejemati sunke od zunaj in od znotrij t I Ani sunki, ki spravljajo zdravje iz ravn j! postanejo posebno močni in česti pri najrazličnejših kemičnih «novi. KemiinTS vi lahko povzročajo notranjo zastrupitev kh pojavlja nazorno običajno najprvo na koži p drugi strani pridejo škodljive snovi v dotik, telesom v glavnem preko kože, ki se mor» voljo svojega izpostavljenega položaja kot ur organ pomeniti z njimi. Posebno česti so Z kožna oziroma organska obolepjat ki »e očiu jo na koži, v n^nogih poklicih, ki imajo orn ka z vsakovrstnimi kemičnimi snovmi. A nikakor ni potrebno, da bi delovali v kal šnem kemičnem obratu, da se seznanimo i neljub način z raznimi za vratnimi strupi. Ti ko je sloviti dermatolog prof. dr. Oppenhti» imel nekoč opravka z zastrupitvijo, ki j« in rala od sten. Stpnska barva je vsebovala a ko, po zakonu sicer prepovedano strupeno pr mes, od katere je obolela vsa družina, ne i bi prvotno mogli uganiti vzrok. Šele bistro« nemu detektivskemu delu prof. Oppenheimer je uspelo odkriti vzrok in ga odstraniti, nafc je družina tudi točno ozdravela. V tem pria ru je šlo za strup po vseh pravilih, so pa tu snovi, ki večini ljudi sploh nič ne dejo, pri o katerih pa izzovejo trdovratna obolenja poo no na koži. Po neki ironiji usode vsebujejo ti Ane snovi posebno mnoga kožna mazila, ¿rti za ustnice in podobna kozmetična sredstvi, učinkujejo potem seveda pri občutljivih ljudi v popolni opreki s svojim prvotnim nameni ter povzročajo včasih hude okvare kože. I izberi teh pripomočkov je treba torej nekaj pit vidnosti, uporabljati moramo samo prvovrrii in zajamčeno neškodljive preparate, kajti dn gače se nam zgodi po tistem svetopisemski izreku, da skušamo hudiča izganjati z belceh bom. Že prej smo omenili, da mora moderni di matolog pri svojem delu včasih pokazati nan nost detektivsko iznajdljivost. 0 tem naj n vedemo še en primer, o katerem je pred kn kim prof. Oppenheimer govoril v dunajski zdr vniški družbi. Stanovalci nekega velikega p slopja v zunanjem dunajskem okraju no i bivali na koži srbeče izpuščaje. Vzrok ni I znan, zanimivo je bilo vsekakor, da je bilo A lenje omejeno baš na to poslopje. Po drn strani je pa povzročalo nekaj zmede dejsti da nikakor niso bili vsi stanovalci podvril temu obolenju. Zdravnik, ki bi moral m toviti vzrok, je imel težko delo. Po dolgem <| zovanju in izprašenju je ugotovil, da kažejol puščaje samo tiste stranke, ki imajo navado,i polagajo posteljnino na odprto okno za prefl čenje. To je bila majhna sled. Toda kak-e» pravek naj bi imelo zračenje z iapušcaji? Spr ni bilo videti, da Ui mogli dobiti odgovor nr vprašanje, potem pa se je pojavil sam «d »a Zdravnik je namreč ugotovil, da so golobi |l letavali na posteljnino v odprtih oknih in joi ficirali s svojimi pršicami. Ptičje prš«* * "ne gredo" na ljudi, pač pa povzročajo « srbeče izpuščaje. Nato so za poskus ojii ta način zračenja posteljnega perila m i» dne dalje je kožna bolezen izginila sama od ** Zanimiva avstrijska prepoved V statističnih objavah so doslej cM* vsako leto, koliko mezd je bilo iipk^J letu. Objavljanje teh številk je vada prepovedala, menda zaradi "jsvnegs nja". Pa si oglejmo le številke zadn ¡M dunajskem poročilu. Tam so znašale lotne izplačane mezde 112 milijonov «Wj Statistika nedvomno izkaizuje P*1* ^ 1936, pa se ne sme objaviti. V n.v^nib m letih so padle mezde za 23 milijonov » skoraj ena petina. Draginja je v^J*^ valstvo «e je pa najbrže tudi pomnoži slika ni jasna? Najstarejia mumij* Profesor Hasan, znameniti is Kaira, ki so v zadnjem ročali o njegovih velikih je sedaj v enem izmed »tMfoegi^^L jih je odkril pred kratki«, I rejšo mumijo. Gre za truplo • ferja, mota. ki je bil za časa faraon. ^ najvplivnejša osebnost v državi. v blagoslovljenem stanju. Najmočneje motor Neka ameriška družba " motorjev je zgradils motor. " s. in je s tem « 21.7 najmočnejših dosedanjih ^ m* Motor je radialni» urejen his^. ^ „ so mu daN Ime Moia dvojčeK ^ dosedanjih letal ni baje ki jo lahko razvija ta motor, u* zgraditi zanj poseben letslsk» t,p f&TRTEK 14. MAJA. esti s Primorskega ALUA V BORBI ZA AV-%\KHIJO IN jWmA ta krajina Mor znano, je Mussolini fkratkim na zborovanju V Jkov fašističnih korpor ,t0P; Iv 1 da pomeni 18. no- ^Inkcije proti Italiji zara-^a -Pada na A besi ni-Zrvrn italijanskega na-ineifu gospodarstva pnčetek ■TSbe v kateri se bo sku-italijanski narod čim bolj »buditi tujih gospodarskih ivov, in da bo stanje, ki se ustvarilo s sankcijami proti ji Italije, ostalo trajno, kkor je ta zamisel morda fca posebno se za Italijo, p je vsakomur jasno in tega prikrivajo niti italijanski j da se bo moralo ljudstvo ¿vedati še izredno mnogim irem, ki so tudi njegovemu turnemu standardu nujno rebne, če jo bo hotel vsaj de-4 ustvariti. Znane so že ve-, reforme italijanskega kre-ieKa sistema, izredne omeji-vporabljanja bencina ter jih kovinskih sirovin in iz-jov, novi sistem italijanske-fenarnega, deviznega in bla-oega prometa s tujino, koli-je Italiji sploh dostopna, pa dekreti o rekviziciji vojne, •ijavah vsega bodočega pri-[i domačega žita itd. Kakor je pričakovati, namerava re-v primeru potrebe uvesti še ue take omejitve, gekakor se razvoj italijan-p gospodarstva konkretno »tudi v Julijski Krajini kot tvnem in političnem sestavku ostale Italije. Se popa prihajajo učinki sank-Jo iiraza v nekaterih njenih lelih. Neposredno jih obču-dvolastniki v obmejnih ¡ih, ki jim je sedaj odvzeta raj sleherna možnost, da si lino nabavijo nekatere znat-lenejše potrebščine na drugi ni meje. Sodno preganja-tihotapstva je zavzelo v zad-času, kakor izhaja iz po-italijanskih listov, zlasti « "Gazzettina", takšen oJt>-kukršnega doslej še ni vsem dosedanjo gospodarsko in-feriornost lastne države. Jasno in razumljivo je, da mora račun plačati italijanski narod, ki pa se mu zato odpira nova bodočnost doma in na tropskih abesinskih tleh.—(Iz Istre.) zopet Številne aretacije Dogodki v Cerknem Postojna, aprila 1936. — Naša vas leži ob meji in je zato najbolj prizadeta vsled tega. Zato ni čudno, če se ljudje spuščajo stalno v razne, strogo zabranje-ne posle. Ni ga skoro dneva, da ne bi prejeli enega ali drugega in ga odgnali v zapore. Tako so tu zaprli 21-letnega Antona Stu-cina, ki se je hotel izogniti vojaščini in je hotel pobegniti preko meje. Juliana Peternel, stara 29 let iz Cerknega je dobila tri mesece in 9 dni zapora radi tihotapstva. Justina Valentinčič pa je dobila za isti delikt 7 dni. Zaprt je bil dalje radi tihotapstva Svetlič Jernej. Tako dan za dnem vidimo, kako vozijo uklenjene ljudi v zapore in skoro vse radi nesrečnega tihotapstva. ANTON BOSTJANCIC OPROŠČEN o. a drugi strani so imela ne->ra mesta kakor Reka in Za- vne do zadnjega v gospo-lk*m pogledu priviligiran Življenje v teh prostih ih je Hilo doslej neprimer-Ido 100%) cenejše kakor [<>d. Has preteklo, nedeljo je vršil, kot smo kratko Nnčali, v Trstu sestanek mikov intersindikalnih od-►V i i vseh 5 pokrajin Julij-Krajine (tudi iz Reke in '») ter iz Vidma, na katero oklepali o izenačenju cen M>n»> za vso deželo. uradnih cenikih, katerih i^iUn velja slehernega tria precejšnjo globo ali celo »ro njegove prodajalne, je iti »enkrat še neznatno tanje cen. Tembolj pa tajo ceno obleki iz volne-w bombažnih tkanin, ki v navedene, in ki so se fini na debelo podražile fm* tudi že po 307*, in o-Polagoma je nastalo tu-Jianjkanje mesa in bai te r "kupolo di Trieste" opo- I triado prebivalstvo, naj * na kazni ne kupuje 'kl ** vtihotapljajo v me-oi»r«k,. mleka rice in ki iz. II «v»n<», ki ni bila pregle-¡" ' i riar j i h in je lah- ali kako druKare de- lKn" »"di glede na prekr-"Mu-jjtev ni osta-J" Mani aferi tr/aAkih o bili delo-I ' d« loma obsoje-Pred krat-r ^ '»i i/, enakih raz-ga 1'riogii- k-r, !' ',rMl 17 kot re' n;„ ,r Izjavil, a >r P"/.na\alcev k BrfWn j ' « )Uf, le da 0L " 1,1 najbrž 1 ^ • , r foí/* tr,r"h INlov. ,¡ , J'' 'reba ugo-"vim na \ . I" magati r" >' v«e tradi-é l»<»ritenu iri v,i" n*¿u pred- Zanimiv konec procesa radi pro-tivljenja oblastem Postojna, aprila 1936. — Lansko leto v septembru se je zgodil v Prestranku tale dogodek: V neki gostilni, kjer je bilo več ljudi, je sedel tudi 60-Ietni Anton Boštjančič iz St. Petra na Krasu. V gostilno sta prišla kmalu dva karabinerja in sta zahtevala od gostov "carte d'identita". Omeni Boštjančič pa je karabi-nerjema nekaj odgovoril v slovenskem jeziku, česar seveda nista razumela, a kar sta smatrala kot žalitev ter zoperstav-ljanje. Dne 4. oktobra t. 1. je bil imenovani obsojen na 10 mesecev zapora. Toda stari Boštjančič se je nato pritožil in njegov slučaj je bil pred kratkim obravnavan pred sodiščem.na drugi stopnji. Tu je toženec nastopil z dokazom proti obtožbi, češ da se on nikakor ni zoperstavljal oblastem in da ni imel namenn žaliti, javnih organov. — Kot dokaz temu je navedel, da ima sina v A-friki in dve hčeri vpisani v fašjo v St. Petru. Poleg vsega organi ga niso razumeli, ker niso znali njegovega jezika. Radi pomanjkanja dokazov je bil od obtožbe popolnoma oproščen. Dogodek je zanimiv vsled tega. ker kaže, kako lahko padejo naši ljudje v nesrečo ravno vsled tega, ker se ne morejo sporazumeti z oblastmi. Imenovani se je mogoče hotel le izgovoriti, da ne razume ali kaj slišnega, pa so že smatrali, da se jim zoperstavlja. SLllCAJ PROSTOVOIJCA I-GLAIIDIA Proslava smrti v Nabrežini Trst, aprila 1986. — V nedeljo 5. apr. so proslavili v Nabrežini z velikimi svečanostmi, katerih se je udeležil federalni pod-tajnik prosluli Grazioli, ki je pregledal domače fašistične čete, smrt prostovoljca Luigija Clau-dia, ki je padel pred kratkim v bojih v Afriki. Prireditev bi se morala vršiti že prejšnji četrtek, pa so jo radi bojazni, da ne bi bila udeležba dovoljna, preložili na nedeljo. Luigi Claudio je e- den redkih Italijanov, ki so služili v naši deželi in so bili do naših ljudi ¿e že neprijateljsko, vsaj človeško naklonjeni. On je služboval kot karabinjer v Nabrežini, kjer si je s svojim dostojnim obnašanjem do domačinov nakopal sovraštvo vladajočih in je bil zato vržen iz službe ter končno služboval kot občinski sluga. Tudi se je poročil z domačinko iz Sempolaja iz družine Svetlič. Sel je v Afriko kot "prostovoljec". Zanimivo je, da ga kljub izobčitvi iz fašističnih vrst proslavljajo in mu prirejajo velike svečanosti. To so tudi domačini opazili in zelo živahno komentirali. . Skrajno nizke cene živine Trst, marca 1936. — Da se naš kmet nahaja v Čim dalje slabšem položaju in da si ne more prav nič pomagati iz zagate, v katero je zašel, nam nazorno pokaže tole dejstvo. V Trstu proda kmet 2 do 3 tedne starega telička za 80 do 130 lir, med tem ko mora plačati za njega mestno mitnino 100 do 150 lir. Cene goveji in drugi živini so še vedno tako nizke, da kmet, Četudi kaj proda prav za prav nič ne izkupi. Odstavljen občinski tajnik Gorica, aprila 1936. — V zvezi z ljudskim štetjem, ki se je vršilo 21. t. m., so bile dane občinam posebne naloge in pa seveda tudi poseben denar za ta namen. V Rihemberku pa je prefekt u-gotovil nerednosti in takoj odstavil občinskega tajnika ter postavil na njegovo mesto izrednega komisarja. Čudno je, da pri taki stvari pridejo takoj na sled. dočim se drugod krade in slepari na debelo. "Dopolavoro" v Tomaju na Krasu Toma j, 22. aprila 1936. — Tudi pri nas so ustanovili fašistično organizacijo "Dopolavoro". Te organizacije ustanovljajo že skoro v vsaki vasi. Ker nimajo naši fantje velikega veselja u-dejstvovati se v tem društvu, jim vodje, seveda Italijani, grozijo in silijo, da se v društvu udej-stvujejo. Pri posestniku Cerne-tu, po domače "Večerinavih", so si sposodili vrt in naredili igrišče za balfnati. IMIOBNR NOVICE Na Opčinah se je pri|»etilu huda nesreča. Proti večeru so se zbrali štirje dečki zunaj vasi pri nekem prepadu, nad katerim se dviga okrog 40 m visoka skalnata stena. Dva izmed njih, 12 letni Albin Tavčar in 16 letni Marij Sosič sta pričela za šalo plezati po skalah. Nenadoma je eden izmed njiju omahnil in ]M)tegnil za sabo v 20 m globok prepad še tovariša. Po golem naključju je ostal Sosič nepoškodovan, Tavčar pa si je prebil lobanjo in se hudo poškodoval po rokah in nogah. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Njegovo stanje je resno. Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena sodišču 21 letni Ciril Bevčar iz Ajbe pri Kanalu in 27 letni Rafael Gabrijelčič iz Solkana. Proces proti njima se bo vršil v kratkem. V Dolnji Trihuši so karabi-njerji aretirali 20 letnega Karla Gravnerja in 26 letnega Antona Ughija (?) iz Solkana. Baj$ sta nameravala zbežati preko meje. Pred goriškim Hoditfem se je moral zagovarjati 26 letni učitelj AnzHm Lojacono iz Mo-dugna pri Bariju. Sedaj je nameščen na šoli v Vrhpoljah pri Vipavi. Obtožen je bil, da je na vrh|s»ljski šoli onkrunil več otrok. Bil je oproščen. HlOSVBTA " V Cerknem pa so aretirali 41 letnega Ivana Prezlja is blii- njih Labinj. 2e pred nekaj tedni ga je sodišče zaradi protizakonitega prekoračenja meje v kontumaciji obsodilo na tri mesece in 9 dni zapora. V Komnu so aretirali 50 letnega Ivana Umeka. Bil je policijsko posvarjen in je sedaj baje prekršil predpise svarila. V Cerknem so karabinjerji aretirali 24 letno Katico Peter-neljevo iz Novakov, ki je bila pred nekaj tedni zaradi protizakonitega prekoračenja meje obsojena na 3 meseee zapora in 2000 lir denarne kazni. Odvedli so jo v sodne ia|>ore v Tolminu. V Vzhodni Afriki je koncem preteklega meseca umrl 25-let-ni korporal Rudolf Bon iz Bilj. K vojakom je moral že sredi preteklega leta. Podlegel je bolezni. Na Fajtjem hribu se je smrtno jponesrečll 14 letni Rudolf Silič iz Bilj. Našel je granato in jo hotel razstaviti, a je pri tem eksplodirala in ga vsega raztrgala. Njegove zemske o-stanke ao preneali v mrtvašnico v Biljah in jih v sredo pokopali. V Dombergu je nastal na veliko noč zvečer velik požar v hiši posestnika Antona Sinigo-ja. Zaradi vetra ognja niso mogli obvladati in je poslopje pogorelo do tal. Škode je 15,000 lir. ___ Nevarnost stavke hišnih nameščencev Delodajalci te ne drže določb dogovora New York. — Bojazen prod novo stavko operatorjev dvigal in drugih hišnih nameščencev ae je povečala, ko so lastniki nebotičnikov in drugih poslopij namignili, da se n? bodo držali določb dogovora, na čigar podlagi je bila končana stavka v zadnjem marcu. V tej stavki je bilo zavojevanih nad 40,000 delavcev. Walter Gordon Merritt, pravni svetovalec Realty Advisory odbora, organizacije hišnih posestnikov, jim je svetoval, naj «e zatečejo k sodišču in izposlu-jejo injunkcijo proti izvajanju določb dogovora, ki med drugim uključujejo zvišanje mezde. "Unijn se drži dogovora in zahteva isto od orgunizacije hišnih poseatnikoy," je dejal James. J. Bambrick, predsednik Building Service Employes' International Union. "Ako bodo skušali kršiti dogovor, ki ima vso moralno in legalno podlago in sta ga podprla javnost in župan New Yorka, tedaj je stavka neizbežna." Merritt je znan sovražnik organiziranega delavstva. Pred dvajsetimi leti je postal obože-vanec "0|>enAaparskih" tovarnarjev, ko je na sodišču izvoje-val boj proti organiziranim klobučarjem v Danburyju, Conn. Sodnik jih je obsodil na plači-tev odškodnine klobučarski firmi, proti kateri so zastavkali in radi tega so mnogi izgubili svoje domove. V zadnji stavki so hišni posestniki poslušali Merritta, ki jim je svetoval uposlitev stav-kokazov, ki naj bi zdrobili stavko. Tem so plačevali višjo plačo na dan kakor je znašala tedenska plača hišnega usluž-U«nca, a so morali vseeno kapitulirati, ko je župan l^a Guar-dia posegel v stavko in izravnal konflikt. -MmM eUkum. Avtobus, kl ga rabijo igralci delavskega uČIHAča Hrookwood na avojem potovanju in obisku mest, v katerih uprizarjajo delavske Igre. Mutiolini izzval novo krizo z odpoklicem delegatov iz Ženeve (Nadaljevanj* a 1. mrauL) nih divizij v Afriki, armade 100,000 mot. Osem regularnih vojaških divizij bo ostalo pod orožjem. Mod temi je armada prostovoljcev "Parini", tujska legija, v kateri služijo tudi Američani. Poročila Iz Mogadiscia, italijanska Somalija, se glase, da je general Graziani postavil fašistične komisarje v Hararju in Diredawi, v Jigjigi pa policijskega komisarja. Sole so bile ponovno odprte, v katerih sodaj poučujejo fašistični učitelji. Berlin, 13. maja.—-Mussolini je spravil svojega tovariša diktatorja Hitlerja v veliko zagato z noto, v kateri ga poziva, naj Nemčija prizna italijansko a-neksijo Abesinlje, v zameno pa je Italija pripravljena ojačlti prijateljske vezi z nacijsko državo. Tu pravijo, da bi Hitler rad ustregel Mussolinijevi želji pod pogojem, da Italija pristane na nekatere koncesije v zvezi z vprašanjem Avstrije In če bo obljubil, da bo Italija sodelovala pri širjenju nacijskega vpliva v južnovzhodni Evropi. Hitler in nemški zunanji urud se bojita zamere v Londonu, če bi v tem momentu Nemčija aklo-nila prijateljstvo z Italijo. Mnogi diplomatje čutijo, da je Nemčija na preizkušnji. Izbirati bo morala med prijateljstvom Velike Britanije in prijateljstvom novega "rimskega imperija" in odločitev bo težka. Nacijski voditelji vseeno u-pajo, da se +)o Hitler Izmotal iz zagate, v katero ga je potisnila MusHolinijeva ponudba. Skušal bo pridobiti obe državi za odobritev svojega mirovnega načrta, katerega je predložil lokarnskim državam 8J, marca. Realisti v nemški diplomaciji dvomijo, da bi Hitler uspel s svojo potezo in svetujejo previdnost. Nacijski ^voditelji so zadovoljni z razvojem situacije v Južnovzhodni Evropi. Ogrski armadni štab namreč išče za-slombe v Berlinu In nacijl pravijo, da se njih vpliv razširja tudi v Jugoslaviji In Rumuniji. Resen problem predstavlja le še Avstrija, kjer s« hitlerjevcl pripravljajo na odločno akcijo, da strmoglavijo Hchuschniggo-vo vlado. To, pravijo naiiji, bo oviralo pogajanja glede sklenitve tesnejše zveze med Nemčijo in Italijo. Razvaline mehiškega vlak., ki je »traioftavll v globin» po eksplozij» bombe, kl je ra«4«jal« železniški mo»t. IKanaj»! ljudi j« izgubil» življenj« v aenreči. Kampanja proti smrtni kazni v Angliji l,ondon, IS. maju,—Ko so včeraj v londonski Jetnišnicl obešali dr. Bučka Ruxtona zaradi u-mora nJ«»gove žene In služkinje, je nantalM zunaj na ulici velika rabiika, katero Je izzvala bogata vdova Vlolet Valn Der Klst, ki se je pripeljala v avtu z zvočni kom in za<'<'la žigosati smrtno kazen. Množi« a je pa »««topil» sovražno proti KUtovi in iioli« I-ja jo Je aretirala |»od pretvezo da "ovira promet" na ulici. Procešija za procešijo roma ječe v Nemčiji Berlin, 13. maja.- Nacijsko *o-dišče v Bonnu je včeraj obsodilo 71 delavctv v zapor od |e*tn«j «tih m**eeev do o«mib let zaradi "veleizdajatva", k*r so pf jernuli in raz«irj«Ji aociaUstičn« tiskovine. Lewis in Green v novem konfliktu Vpraianje organiziranja jeklarjev spet v ospredju Washington, I). C. — (FP) — V telegramu ki ga je John L. I^ewis, predsednfk rudarske u-liije UMVVA in načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, naslovil konvenciji Amalgamated Assn. of Steel, Iron A Tin Workers, Je ponovno poudaril« da Je njegova organizacija pripravijo-na prispevati pol milijona dolarjev za financiranje organizato-rične kampanje nuni Jeklarski-mi delavci. Poleg tega je telegram vseboval žgočo kritiko sta-lišča eksekutlvo Ameriške delavske federacije, ki gu je za-vzela na svoji zadnji seji. Green, predsednik federacije, Je nam-reč informiral Jeklarsko unijo, da Im> ADF vodila kampanjo na podlagi poklicnega unionlzma. "Ponudba Ameriške delavske federacije Je le ponavljanje starih in brezpomembnih resolucij, ki jih sprejema njena eksekuti-va od Časa do časa," pravi Lewis v svojem telegramu. "Take resolucije so le potrata časa. Ame-rlika delavska federacija nI doslej ničesar storila za organizi ranje jeklarskih delavcev, zml* nja izjava njene eksekutlvo pa je prežeta s stru|M>m in hudobnostjo proti devetim mednarodnim unijam, ki tvorijo Odbor z« industrijsko organizacijo. Tem hoče sedaj preprečiti Sodelovanje v organizatorični kampanji. "Ponudba ADF |>omenl, da Je pripravljena poslati krdelo organizatorjev med Jeklarske do-lavce, ki bodo tekmovali med se-Ik)J pri pridobivanju novih članov v poklicne unije samo za nekaj dolarjev, ki jih bodo izpre-šali od delavcev kot pristopnino m < Iftnarfno, Tod! če bi se jim posrečilo organiziranje |*>klic-nih unij, bodo jurisdikcijski o-virali funkcioniranje teb unij. "V smislu |K>nudbe bi moralo biti vodstvo kampanje v rokah ljudi, ki so v prošlostl demonstrirali svojo nesposobnost v vseh |>o*ku*ih, katerih cilj Je bil organiziranje delavcev v industrijah maMiie produkcije." Green je v Imenu eksekutlve adf označil izjavo (¿evvlsovega < hI bora, da hočejo Jeklarski delavci industrijMko unijo, za ne- smisel. "Jeklarski delavci se bodo organizirali le, če se ne bodo ustrašili }>ersekucij jeklarskega trusta," je rekel Groen. "To je glavna opozicija, s katero moramo računati." Amerika zalaga Holan-dijo z bojnimi letali Baltimore, Md., 18. maja. —-Holandlja je naročila pri tukajšnji Glenn L. Martin Co. trinajst bojnih letal, ki Jo bodo stala poldrugi milijon dolarjev. Bombna letala so namenjena sa nizozemske kolonije v Vzhodni Indiji. FRAN008KI IIUMOK Madame de Sovlgnt O neki Aenskl so govorili,' da ima dva izpovednika, župnika svojega kraja in pariškega nadškofa. "Za navadno in za fino perilo " Je pripomnila k tej govorici madame de Sevigne (1620— 161)6). (Madame de Sevigne velja aa eno izmed nejodllčnejlih Francozinj sedemnajstega stoletja; posebno slove "Pisma", ki jih Je pisala svoji hčeri.) Uitel ae je "Zadnje dni se ml zdlte hudo raztreseni, gos|ssl knjigovodja. Pri vsaki priložnosti se uštejete." "Oprostite, gos]KNl šef, toda ljubezen človeka popolnoma zmeša .. , O, če bi se «niel nadejati, da dobim roko vaše gospodične hčere . . ." "Vidite, ž«« s|M't ste se ušteli," GOHTILNA NA PRODAJ! Proda se goNtllna na dobrem prontoru; poleg Je tudi mala dvorana za veselice in manJA« prireditve, ter vmi priprava za refttav-racijo. Cena vaemu «AupaJ je $»00.00. Oglasite Me na: 2ftil.'J Ho. IMdgeway ave., Chicago. Ill, —(Adv.) OtilJCJTK HI! Kadar potujete z autom iz De-t roi t a po "Telegraf cesti" proti Toledu in ko grente skozi mesto Flat Bisk, Mich,, dve milje iz mesta je gasolln postaja In zraven stanovanje št. 171220, ustavite se tam in si oglejte eno najdražjih oblek, narejena za 16-letno dekle Iz |m*terovrstnega denarja in mislim, da Je najdražja na svetu! Dobrodošli! Fiat ft*roik« volnj« «I« v a 4« tfumovin« nptf (n«JM In lukau , lom« akorn Joaef Paust or: Tiha pisma Čokat, starejši gospod je stopil v pisarn». Ko je Tatrai zagledal prlšleca. ho se mu vzra-doščeno zasvetile oči. "P«rzdravljen, doktor! Kakfc-n veter Je pa teb* prineael?" "Saj veš, stara prijatelja sva," Je začel zdravnik. "Tvojo teno nem |M»znal te kot dekle, saj sem bil hišni zdravnik v njeni dru-tini. Nu. in zato—se mi vidite moram na nekaj opozoriti . . . Vidva t Krnico živita resnično kar naj Ideal ne J šr zakonsko življenje; tvoja irna ima vse, kur si le poželi, skratka vse, *tal nestrpen. Tatrai se je zasmejal, toda njegov smeh je bil plehak in hri-pav. Dobrodušno je potrepljal prijatelja po rami in dejal: Kar potolaži se; stvar bom te sam uredil!" Potlej je pa tiho dodal: "Hvala ti, prijatelj, za *krb!" Spremil Je obiskovalca do vrat, toda ko se je vrnil za mizo. se mu je zmračil obraz. Se nekaj pirtem je napisal, potlej je pa nejevoljno zatresnil predal pisalne mize in se začel sprehajati po sobi gor in dol. Mračne misli so ga morile. Ali Je to mar mogoče? Nesmisel! Da bi mu Krnica kaj prikrivala? Pogledal Je nn uro. Nekaj minut je manjkalo do poldneva. Stekel je brž domov. Krnica Je že |M>najala otroke za mizo. Možu je razburjeno utripalo *rce. Poljubil Je ženi roko, pogledal ji je v oči, toda žena se j« zaskrbljeno ozrla po otrokih. • kje Ste pa dopoldne bili?" Ja vprašal. "Malo »m« se ob reki spreha- 'Nikoli ril m-m imel in nisem jali, |»ot)ej amo pa zavili v park.1 Iskal priložnooti. da bi ga hlltri s|K»znal Mriti m> zdi površttež. Sicer je pa čed«*n in vljuden deč ' ko. Zakaj nu- to vprašaš?" "Niti se nr vznemirjaj! Prepričan sem. da je uide\a popol-' noma nedolžna . . . Druga«'«- bi tako ne prišel k tebi." "Prijateljček, ti moje žene pa« ne poznaš." je VEki|iel Tatrai in rdečica mu Je zalila obraz "Mlada in otročja je tvoja >r na. netno čuteča in blage?«« »t« In prav zaradi tega Jo moramo obvarovati sleherne norčij« ?.v več tednov jo sreča vam v (.inner-tovi družbi. Saj ni sama i njim Slučajno se srečata, kadar gt«« Knuca s otroki na »prehod. Taka je tm povest," "Ste koga urečali?" Je nestrpno vprašal dalje. ¿ena ga je za hip spogledala I h it Ir j je pa nedolžno odgovorila! "Nikogar r* Mož je brez bosod pospravil o-bed. Potem Je v»U) in odšel spet v pisarno. Ko je '«edel za pisalno mizo, mu je kar razbijalo po sen-eeh. Ni «e mogel zbrati. Skoči Je |Mikoncu in divjal po n*úü gor in dol. Ali j«« mar vendarle re»? Ali »e mu j r Krnica tlagfcla? Saj ju je vendar njrgo\ prijatelj videl, njo in l.innrrta . . . Morda ve ce-I«» \eč. pa me ni maral prentra-Mi . , , l'"P«ij<||ie je vrnil d<»mov ob ' ntna\ adni uri. Zono ni bilo v sta- novanju — in to mu je bilo všeč Brž je stekel v njeno sobo in zaklenil vrata za seboj. Stopil je mali ženini pisalni mizi in br skal po predalih. Vso mogočo pe stro šaro je našel v miznicah trakove in čipke, suhe cvetlice (I jih ji je nekdo podaril, lovor jev venček, ki ga je sama spletla na ženitovanjskem potovanju Lorettu ... Poslednji predal je bil zakle njen. Segel jt> v žep po šop svoji ključev in jih |>oskušal zapovrstjo. Srce mu je glasno utripalo— predzadnji ključ Je res odkleni Previdno je izvlekel predalček in glej: v njem so ležala pisma njegova stara pisma izza časa. ko Je bil na potovanjih, in drobna pesmarica, tudi njegov dar Zdajci sta padli iz knjige dve p smi. Pi*mi, brez naslova; Ženin pa pir . tJ Ženina pisava! Takrat je razgrnil prvo pismo In bral. Kakšna budalost je to? Nič ni razumel. Žena je | sala sebi: "Mbja draga Krnica PetdeHft vr*t ognjevite ljubezen ske izpovedi—In naposled: "Va še snežnobele, mehke ročice aočkrat poljublja Gerard." "C.erard? Saj tako je I.inner-tu Ime!" Ogledal ni je še drugo pismo. Tudi to je napisala Krnica sama. Odgmor je bil na prvo. Zantrto priznanje. |»odpis pa: "Vaša žalostna Krnica." Njegova drobcena ženica je dopisovala torej nama s nelioj! Na izmišljeno Ijutieienftko pumo si Je sama odgovorila . . . Oudno! Tatrai je globoko vzdihnil, vendar mu je .vidno odleglo. IV sma je previdno «pet položil nazaj in «pravil ključe. Potem si je P« ti- S taksijem ae je odpeljal v Lin-nertovo stanovanje. Cez nekaj minut sta si stala mota nasproti. "S teboj moram govoriti," je nagovoril začudenega Gerarda, ko se je pravkar preoblačil. "Koj bom prešel k stvari. Da veš: ie-m, da se nikoli več ne sestane* mojo teno." •Tak, proaim te . . ." "Zdaj govorim jaz. Ne bojim se za svojo teno. Toda rečem ti, ogiblji se Je, kjerkoli, sicer bova orala . . ." Ko je Tatrai odšel iz Gerardo-vega stanovanja, se je za hip u-stavil na stopnišču, da se pomiri; potlej je stekel na cesto in se globoko oddahnil. Drugi dan je pri obedu spet vprašal teno, kaj je počela dopoldne. Žena se je z odgovorom nekam izmikala, vendar Tatrai nI maral pokazati svoje vznemirjenosti. Tretji dan je bi-a tena redkobesedna, četrti dan objokana .. . Tatrai Je dobro videl to spremembo, vendar žene ni vprašal, zakaj se žalosti. Popoldne je spet na skrivaj smuk-v ženino sobo in odklenil izdajalski predal. V pesmarici je ilo že tretje pismo za Gerarda. Bridki očitki od prve besede do »oslednje—ker ni prišel. Tatrai je odhitel nazaj v pl sarno. Zvečer je telefoniral ženi, da ga ne bo k večerji, ker poj-de z nekimi trgovskimi prijate-i iz tujine v gledališče. In tako se je izgovarjal vse naslednje večere. Teden dni pozneje je bila gospa Emica spet objokana. Popoldne je Tatrai spet brskal po njenem predalčku. Našel je — nežne obsodbe . . . Saj je tako tak bolje, je pisala ... ko ljubi svojega meda iz vsega srca. Vse e bila le omama . . . pena . . . nič drugega. Ko se je Tatrai zvečer vrnil, se je žena zabavala z otroki. Hladno je pozdravil in hotel oditi v svojo sobo. 2ena ga je začudeno pogleda-a in tiho vprašala: In malčki ... še poljubil jih ne boš nocoj?" Tatrai je molče stopil k otro-com in jih poljubil na čela. Potlej je nemo odšel v svojo sobo. Prihodnji dan se mu je Milo storilo, ko je bral ženino peto pismo: "MoJ zlati, dobri možek! Zdaj res te vidim, da me ne ljubiš več. Grešila sem, priznam . . . mislila sem na drugega. Bog me kaznuje; zaslutila sem." Zvečer se je Tatrai zakopal svoji sobi v cele kupe listin. Zdavnaj je že odbilo polnoč, ko se je prikradla žena v sobo. V očeh so se ji svetile solze. Plaho je vprašala: . "Možek, pozno je te, ali še ne boš legel?" Tatrai se še ozrl ni na njo, ko je za mrmral: "Ne; kar tu bom prenočil." Zena je po malem in brez besede odšla iz sobe. Drugi dan je Tatrai s tresočo se roko odklenil predalček. Spet je pisala Emica. Njemu . . . Joj tako mračne so bile besede, tako v srce segajoče, da se je Tatra zdrznil. "Umrla bi rada," je pisala žena; "nič več me ne ljubiš moj zlati možek. In vendar samo tebe ljubim — kako je nama bilo včasih lepo! Tako ne morem ti veti dalje. Rotajočih, nežnih besed si želim, po ljubezni kopr nim . . ." Ko je zvečer Tatrai po tihem stopil v predsobje, je videl skozi nerazsvetljeno obednico, kako je sedela Krnica v svoji sobi na malem divanu z žalostno pobeše no glavo. Videl je tudi, da je bi predalček odprt. Splazil i«e je do vrat in pridu šeno poklical: "Krnica . . ." "Zakaj si bil takšen z menoj?" Namesto odgovora Jo je Tatrai strastno prttel nase. Ko se je nežno izvila iz objema. je šinil molev pogled na odprti predalček. Pokojno ae smehljaje Je vprašal: "Kakšne skrivnosti pa spravljaš v ta predalček?** Zena je zardela ko mak in prestrašena odgovorila: "Nič!" "Potlej ga pa kar zakleniva," je rekel m