63
in nimajo niti enotnega književnega jezika vkljub svojemu malemu številu; štejejo jih 90.000 gorenjih in 70.000 dolenjih Lužičanov. Vendar so dali lep zgled edinosti, ko so si postavili ta ne le lepi, ampak v prvi vrsti praktični in koristni dom. Tu je velika javna ljudska knjižnica, tiskarna in upravništvo glavnih Iužiških listov, od katerih imenujemo „Serbske Novinv", „Katholiski Posol", »Missionski Posoi", »Pomahaj Boh", »Serbski Hospodar", »Časopis Ma-čicy Serbskeje" in literarni zbornik »Lužica". Dalje je v »Serbskem domu" »Gornikov muzej" z Gornikovo dragoceno knjižnico. Tu imajo svoje sestanke glavna lužiško-srbska društva, med katerimi so poglavitna: »Madica Serbska", ustanovljena leta 1847., katera je največ pripomogla, da so zgradili „Dom", »Towar-stwo Pomocv", ki zlasti podpira dijake, „Towarstwo ss. Cvrilla  a Methodija", »Budišinska Beseda" i. dr.
O najnovejšem poljskem romanu piše J. Flach v »Literarisches Echo". Pisatelj trdi, da imata na Poljskem največji uspeh zgodovinski in pa kmečki roman. V zgodovinskem romanu je zdaj najbolj na glasu St. Žeromski s svojimi »Popioli", poleg njega pa Vaclav Gasiowski z »Uraganom" in »Gospo Wa-lewsko". Kmečki roman zastopata Stan. Revmont s »Chlopi" in Kaz. Przerwa - Tetmajer z obrazci iz življenja hribovcev.
Opera „Chopin." V varšavski »Veliki operi" so čez štiridesetkrat pri razprodani hiši igrali opero v štirih dejanjih „Chopin". Italijanu Angelu Orefice je prišlo na misel, da bi iz Chopinovih klavirskih skladb sestavil opero. Besedilo Orvietovo, katero nam opeva enolično življenje Chopinovo, je seveda le v zunanji zvezi z glasbo. Vendar je prava slast poslušati to opero v gledišču z dobrim orkestrom. Melanholični nokturni, izrazite balade, karakteristične polo-neze, klasične mazurke in poetični preludiji — vse to se vrsti gladko in strinja v prijetno celoto. Orefice je za to opero instrumentiral čez sto Chopinovih skladeb.
Slavnost Sobieskega. Na čast poljskemu kralju Janu Sobieskemu, osvoboditelju Dunaja, so Poljaki na Kahlenbergu pri Dunaju vzidali spominsko ploščo v tamošnjo cerkev, kjer je Sobieski pred odločilno bitko stregel pri sv. maši. Prenovili so kapelico, katero je dal Sobieski postaviti kot zahvalo za veliko zmago. Vsa kapelica je v poljskem slogu, oltar je pa čisto zakopanski. Po cerkveni slavnosti so šli ude-ležniki v mesto, kjer je bil koncert z banketom v prostorih »Slovanske besede". Glavni govornik bi imel biti Sienkiewicz, pa ni mogel priti zaradi boleh-nosti.
Karol Brzozowski. 5. novembra je umrl v Lvovu Nestor poljskih pesnikov, Karol Brzozowski. Rajni je bil zadnji pesnik iz dobe poljskega romantizma, zadnji sovrstnik. Mickiewizcev. Rodil se je I. 1821. v Varšavi
in kot političen emigrant je izprva živel na Poznanj-skem, pozneje v Draždanih in v Parizu. Dolgo let je preživel tudi kot inženir v službi turške vlade v Carigradu in v Mali Aziji. Brzozowski je bil romantik v življenju in romantik v svoji duševni tvorbi. Njegovi verzi imajo krasno obliko in vzhodno lahkost in živahnost. Iz njegovih večjih proizvodov odseva vpliv tvorbe Mickiewizceve. Najboljši njegovi proizvodi so drobne erotične pesni, katere bodo izdali v zbirki šele sedaj po njegovi smrti. Zelo hvaležna je Brzo-zowskemu poljska književnost za dobre prevode litev-skih narodnih pesni in Gunduličevega »Osmana". V zadnjih 20 letih je Brzozovvski živel v Lvovu in v tem času je pisal drame, izmed katerih sta »Obl§-ženie Lwowa" in zlasti »Malek" imeli velik uspeh. Karol Brzozovvski je cela tri leta preživel svojega sina Stanislava Brzozowskega, ki je bil zelo nadarjen pesnik poljske »Moderne".                                        Fr. Št.
Prvi litavski dnevnik „Vilniaus Zirios" začenja z novim letom izhajati v Vilni. Urednik mu je inženir Peter Vilejšis, znan probuditelj litavskega slovstva. Vilejšis je ustanovil tudi litavsko tiskarno in knjigarno.
N. N. Smirnov. Pred kratkim je umrl profesor na kazanskem vseučilišču N. N. Smirnov (roj. 1856). Kot učenjak je nastopil v literaturi s kulturnozgodovinskimi študijami o Južnih Slovanih. Zlasti gospodarske odnošaje Hrvaške in Dalmacije v prošlih dobah je temeljito poznal.
Šola za časnikarje. V Moskvi prirede letos šolo za časnikarje. Trajala bo tri tečaje po 4 mesece. Pouk bo teoretičen in praktičen. Osebam, ki nimajo juridične izobrazbe, bo izkušala ta šola podati toliko etično-juridičnih znanosti, kolikor jih je treba za navadno žurnalistiko. Učenci se bodo vadili pisati razne časnikarske sestavke: uvodne članke, listke, poročila o zborovanjih in izpred sodišča, dopise, ocene, bibliografske notice itd.
K ženskemu vprašanju. Ženska na Ruskem vedno bolj nastopa v samostojnih službah. Medicinke so najprej nastopile v Rusiji, in zdaj so sklenili, da tudi v Moskvi ustanove nov medicinski ustav za ženske, kateremu se da na razpolago ena bolnišnica. — V »Ženskem Svetu" poroča A. Nesvadbikova o enketi dekliške akademije brnske o študiju ženskih na visokih šolah. Vsi odgovori, kolikor jih je došlo iz akademičnih krogov, so prijazni ženskemu študiju.
Suvorovski muzej so otvorili v Petrogradu pri »Akademiji glavnega štaba". Pri otvoritvi je bil prisoten car s celim dvorom. Ravnatelj akademije je pri otvoritvi Suvorova primerjal s Cezarjem, kateri je tudi svoje načrte stavil na  nravno  silo vojaštva.
Konstantin Konstantinovič Slučevskij, ruski lirik iz Puškinove dobe, je umrl 8. oktobra na svojem