Spremembe zveznega pokojninskega zakona
Vsake spremembe na področju pokojninskega in invaiidskega zavarovanja so deiežne posebne pozornosti širšega kroga naših občanov, saj neposredno zadevajo tako delavce v zdniženem delu, delovne Ijudi in upokojence. Zato bomo skušali na kratko prikazati razloge za spremembo, cilje in najpomembnejše novosti iz osnutka zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je zvezni skupščini predložil v obravnavo zvezni izvršni svet.
Veljavni zvezni zakon o temeljnih     dohodki prejšnjih let pri oblikovanju
pravicah iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja se je pričel uporab-ljati julija 1983 in je prinesel pomembne sistemske novosti na tem področju. Njegovi pozitivni rezultati se kažejo zlasti v ohranjanju realne vrednosti po-kojnin in izboljšanju razmerja med rav-nijo pokojnin in osebnimi dohodki de-lavcev. Tetnu zlasti prispeva tekoče us-klajevanje pokojnin in postopen pre-hod odmerjanja pokojnin od najugod-nejšega desetletnega povprečja osebnih dohodkov, valoriziranih na zadnje leto dela. Ponovno je bila dana možnost uvedbe predčasne pokojnine, v SR Slo-veniji pa so v sistem obveznega zavaro-vanja vključeni tudi kmetje.
Pojavljajo pa se tudi določene nega-tivne tendence, zlasti zaradi neustrezne-ga uresničevanja predpisov. To so veli-ko število invalidskih upokojitev, pove-čana rast starostnega upokojevanja za-radi uvedbe predčasne pokojnine in preširoka uporaba instituta beneficira-ne zavarovalne dobe.
Vse to ima za posledico, da se je po-raba na tem področju od leta 1982 močno povečala. V naši republiki je bi-lo leta 1982 v ta namen porabljenega 6,84 °7o družbenega proizvoda, v letu 1987 pa že 10,25 % ali v letu 1982 12,54 % mase bruto OD, v letu 1987 pa 21,45 °/o. Podatki kažejo na razkorak med potrebami za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje in možnostjo zdru-ženega dela za zagotavljanje teh pravic, ki so v nekaterih drugih republikah še večje.
Žato je Zvezni izvršni svet pripravil spremembe in dopolnitve zveznega za-kona, ki jih narektije tudi resolucija za leto 1988 in program aktivnosti in ukre-pov za znižanje inflacije. V navedenem dokumentu so spremembe predvidene kot ukrep za razbremenjevanja gospo-darstva in uskladitev porabe z možnost-mi združenega dela. Cilj predlaganih sprememb je zmanjšanje odhodkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 2 % v naslednjih dveh letih in za takšen delež ustrezno zmanjšanje obve-znosti delavcev v združenem delu. Osnutek zveznega zakona ne posega v tiste določbe, ki so pripomogle k zbolj-šanju materialnega položaja upokojen-cev in smo jih že omenili. Najpomemb-nejše spremembe in dopolnitve pa so naslednje:
Veljavni zvezni zakon določa pogoje za predčasno pokojnino in daje mo-žnost republikam, da ju uvedejo ob us-treznem zmanjšanju pokojnine. V SR Sloveniji je predčasna pokojnina uve-dena in določeno njeno zmanjšanje za 1,5 % za vsako leto predčasnega odho-da v pokoj in za 0,5 "k glede na nižjo pokojninsko dobo. Osnutek zveznega zakona pa predvideva 2 %-no zmanj-šanje za vsako leto predčasne upokoji-tve oz. 1 %-no, če bi pokojnino uve-ljavljali delavci, katerih delo ni več po-trebno.
Nadaljnje spremembe se nanašajo na oblikovanje pokojninske osnove in us-klajevanje pokojnin. Tako naj bi oseb-ne dohodke, na podlagi katerih se obli-kuje pokojninska osnova, urejal zvezni zakon o temeljnih pravicah s pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja ali poseben zakon. Predlagana je spre-memba definicije zadnjega leta dela, na raven katerega se valorizirajo osebni
pokojninske osnove. Zadnje leto dela naj bi bilo koledarsko leto, v katerem je zavarovanec delal in dobil OD za 12 mesecev in ne za 6, kot je sedaj v velja-vi. S tem bi odpravili razlike v zvezi z valorizacijo OD in usklajevanjem po-kojnin, do katerih prihaja odvisno od tega, ali zavarovanec uveljavlja pravico pred ali po 1. 7. v posameznem letu.
Na področju invalidskega varstva poizkuša osnutek zveznega zakona enotno določiti vrsto nadomestil na po-dlagi preostale delovne zmožnosti. Pri tem je potrebno posebej opozoriti na predlagano ureditev nadomestil OD za-radi dela s skrajšanim delovnim časom. Nadomestilo naj ne bi znašalo več kot 85 % od osnove, če je invalidnost po sledica bolezni ali poškodbe izven dela, kar bi po mnenju predlagatelja desti-mulativno vplivalo na uveljavljanje te pravice.
Da bi zmanjšali invalidsko upokoje-vanje, je ta, kot skrajna pravica, pre-dvidena le za zavarovance, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti in ti-ste s preostalo delovno zmožnostjo, ki se zaradi določenih let starosti ne more-jo s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo usposobiti za drugo ustrezno delo. lnvalidske pokojnine tako ne bi mogli več uveljavljati zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo po dopolnjenem 60. letu oz. 55. letu starosti ženske. Ti naj bi v bodoče uveljavljali le pravice do starostne pokojnine, seveda, če bo-do izpolnjevali najmanj 20 let pokoj-ninske dobe. Da bi zmanjšali interes za invalidsko upokojevanje, so predvideni enaki odstotki za odmero invalidskih, kot veljajo za odmero starostnih pokoj-nin. Ugodnejše odmere naj bi bili dele-žni le invalidi, ki ob nastanku invalid-nosti še niso dopolnili starosti 55 oz. 50 let ženske.
Predvideno je, tako kot je bilo to urejeno do leta 1972, naj bi dela in na-loge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, stopnjo povečanja ter obseg ustreznega znižanja starostne meje, ponovno določal zvezni zakon. Sedaj je to v pristojnosti SPIZ posame-znih republik. V kolikor bi odločanje o beneficiranih delih in nalogah ostalo še naprej v pristojnosti Skupnosti, je pre-dvidena obvezna revizija v 5 letih od uveljavitve benefikacije na posameznih delih oz. nalogah. Zavarovancu naj bi bil beneficiran staž priznan le, če bi na takšnih delih delal najmanj 5 let oz. 3 leta, če bi zaradi tega postal delovni invalid.
V SR Sloveniji se v razpravo o pre-dloženem osnutku zakona že vključuje-jo pristojni organi in organizacije. Pri-soten je dvom, da bo s predlaganimi spremembami mogoče doseči zastavlje-ne cilje, še zlasti pa učinkovito odpravi-ti negativne pojave. Osnutek zakona, ki pomeni širitev zakonodajne pristojnosti na tem področju, prinaša sicer enotnej-šo ureditev za vse zavarovance na ob-močju SFRJ, sočasno pa zmanjšuje možnosti urejanja v posameznih repu-blikah glede na njene specifične razme-re in potrebe. Predlagane spremembe po svoji vsebini ne pomenijo prilagaja-nja sistema pokojninskega in invalid-skega zavarovanja spremenjenim druž-benoekonomskim razmeram.
Nada Perić-Vlaj