advertise m the best slovene newspaper ★ Conunerlcal PrlnUng ol All Elnds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXXIX. — LETO XXXIX CLEVELAND, ОШО, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 16, 1956 Čitalelji ▼: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. sploh po ia izveo Amerike ŠTEVILKA (NUMBER) 75 ObWno hladno, morda celo turo 49°° ^ najvišjo tempera-^2, ' najnižjo 35 stopinj, je ^'^"'enska napoved danJs. okolico Bir- đvakraf 1 ^ obiskal včeraj to^ zelo močan tornado, na-so slediU hudi nalivi in se PeL t ^ kopali so 17 tni- ni smrtnih žrtev, še 20^/Gotovo je, da je bilo njenih in 400 hiš popolno-^rusenih. Nastop tornada v država Izrael v Pa lew- - proslavila osem j® kta 1948 J na svobodna država Izrael. Pa pogajajo, dbv% ТЈ! pobijajo, je ju- cem zagrozila Arab- biteL |„® za vsakega po-sa Juda dva Arabca, jj^jetska državnika Nikita Ha »n Nikolaj Bulganin sta aprila «r ^"SHjo. Jutri, dne 17. Se za^n • naslednjega dne ®jo uradni razgovori. je začela delati z ^kvi,rT prva ameriška jaJa nf postaja, ki bo odda-kliu;:« in prenose o Samo v barvah. iz- Colorado, se _ pep J sodna razprava zo-^кева^ ^ ('гаЋата, ki je lan-Žel{ '^Vembra položil v kov-letaioirt ki je od'potovala z J® eksni^^oj. Stroj potaiit in je bilo vseh 44 PiUvo ^ ^®talu ubitih. Na raz- Je povabljenih 18 prič. K>№a A ■ «рљ imajo vre- Ve. P^ ^di policijske teža-togpa«'?®^®^gaja in dežuje, fo-jiui posneti slike, pa lo ne pusti. Prišlo je ce- ^otogJZ^^Po^ *nGd policaji in '^^eliavi« ^^erikanci hočejo Ura^ ^ svojo muziko, pa In niuj^ Monaca ti napevi sIchtJ^^ ^so všeč in so vse P^J prepovedali. Eisenhower ju gredo po glavi ameriški farmarji... WASHINGTON, 15. aprila—Tajnik za kmetijstvo v federalni vladi Ezra Benson se je vrnil iz Auguste, Georgia, kjer je bil na posvetovanju s predsednikom Eisenhower] em. Šlo je za zakon, kot ga je sprejel federalni kongres, ta zakon pa se tiče ameriških farmarjev. Tajnik Ezra Benson je zakon označil kot slab zakon, ni pa povedal, ali ga bo Eisenhower podpisal ali ne. Najavil je, da se bo Eisenhower ta teden odločil, ali zakon podpiše, ali vloži zoper njega svoj veto—ugovor, ali pa pusti, da zakon postane veljaven brez njegovega podpisa. Ko se je bil predsednik Eisen--*- kjer se 18. aprila Grace Kelly .Sandali na Berea srednji šoli, гаЦ POAoČ: dne 3. aprila poma-^ po šoli, so dobili od ^ sveta hudo kazen. Pr-®je »pokoriti in deja- ga lef do konca šolske- Zvečei. hiti do šeste ure kan,.. in ne smejo iti ni-staio Si7?' morajo na- Vsait • ® ^ višini $161.11. Za Soli ."^"Pnanjši vandaJizem na 4ša ^ 4an%^^^ zločinci so včeraj ^dar ki je vozil na Po BlavsT®' ^^bns; ranili so ga poškodovali tudi tro-{ s.' pa pobegnili. Voz- hower odločil za ponovno predsedniško kandidaturo, je bila časopisna agencija Associated Press dobila vest, da se je Eisenhower za kandidaturo odločil na skrajni pritisk vodstva republikanske stranke, ki je postavila Eisenhowerja pred gotovo dejstvo, da nima drugega predsedniškega kandidata. Časopisna agencija AP daje svoje vesti velikemu številu ameriških časopisov, pa tudi onim v tujih državah. Na vodstvo te agencije, ki je bila v posesti omenjene vesti, ki je odgovarjala resnici, je bil izvršen od strani Bele hiše in vodstva republikanske stranke tak pritisk, da vest umakne, da je bil v Ameriki le en časopis, ki je vest že prinesel, pa je ni mogel umakniti, v drugih uredništvih vesti niso smeli prinesti. V enakem položaju se nahaja i^k Hsenhower, ko mu rff'ža^feločiHv, ali zakon podpiše ali ga vetira. Bilo bi proti tradiciji, pa tudi proti časti predsednika republike, če bi Eisenhower ostal brez lastnega sklepa, pa bi pustil, da poteče čas, kot je določen po ustavi in zakon postane veljaven brez njegovega podpisa. Na predsednika Eisenhowerja se vrši tudi sedaj ogromen pritisk, tako iz .vrst profesionalnih politikov, kakor tudi iz vrst ameriških farmarjev. Glavno pa je, da se nahajamo v volilnem \etu 1956 in so farmarji odločilni volilci. Stališče ameriških farmarjev Od leta 1948 dalje so se stalno višali narodni dohodki, to je, dohodki ameriškega prebivalstva, stalno pa.so padali dohodki ameriških farmarjev. Drugi sloji so svoje dohodke in svoj standard zvišali, farmarski, dohodki pa so od. leta 1948 do danes padali kar za 35%. Za. farmarje je vseeno, kaj mislijo politiki. Farmar hoče zboljšati svoje dohodke, to je vse. Ali bodo njegovi dohodki zvišani s točno določeno "pariteto," to je federalno podporo, da se krijejo stro- se Hin '^okodninskega davka. ""ora zdraviti v bolnici. 2adnj! dan za prija- ega gW Odbora P. s. se vrši se-glavnega odbora Ških r. Slovenk v čitalni-Clair 11°^ na St. članice v tudi vse one ®preielo svojih krožkih °*borza hnlgracijdr ^ ^ gotovo udeležijo. ški farmarskih potreb in da dobi pravično ceno za svoje pridelke, ali pa s kakim drugim sredstvom, o tem se farmar ne sprašuje. * Federalne zaloge nakopičenih živil so radi jasnega pregleda k temu vprašanju že sedaj takg velike, da stane samo dnevna uprava teh skladišč federalno blagajno $1,000,000 na dan. Če bi porazdelili te zaloge živil na glavo vsakega Amerikan-ca, brez ozira na spol in starost, torej tudi na otroke, potem bi vsakdo dobil od živil v glavnih vskladiščenih kmetijskih pridelkov: 6 bušljev pšenice, pet bušljev koruze, 42 funtov žita, 40 funtov bombaža, 16 funtov riža, 6 funtov tobaka, dva funta sira, en funt masla! Poleg tega je na zalogi ječmen, svinjska mast, volna, oves, lešniki, svinina vseh vrst, mleko v prahu, rozine olje, soja, med, itd., itd. Eno upanje imajo farmarji, da bo potreba po živilih rastla, ker prebivalstvo v Ameriki silno narašča. Na drugi strani pa je izračunano, da če bi ameriški farmarji brez kontrole obdelovali plodno zemljo, bi bil ta pridelek tako velik, da bi ne imel v Ameriki dovolj odjemalcev, tudi če prebivalstvo še tako visoko naraste. Eisenhower v Washingtonu Predsednik Eisenhower se je vrnil iz Auguste, Georgije, v Washington. Danes se odloči ali podpiše zakon o farmarjih ali ga vetira. Danes so pri njemu trije republikanski govemerji iz srednjega zapada, da vplivajo nanj naj zakon podpiše. Pri njemu je tudi tajnik Ezra Benson s predlogom naj zakona ne podpiše. Predsednik je javil, da bo svoje stališče povedal Amerikan-cem danes ponoči, ko bo govoril iz Bele hiše preko radija in televizije. Ob tej priliki bo objavil svoj sklep. "IZGUBUENA" HČERKA SE JE VRNILA Na kratko smo poročali o drugi Grace, prva je Grace Kelly, ki se dne 18. aprila poroči z Rain-ierjem, princem državice Monako. Druga je Grace Ewing, stara 16 let, hčerka Franka Ew-inga, ki je bil v federalni vladi namestnik obrambnega tajnika, danes je močan industrijalec. Hčerka Grace je od doma dne 26. februarja pobegla. Starši so trdili, da ji ni bilo za šolo, tudi ne za don\ače nadzorstvo in se je hotela sama preživljati, sama si služiti svoj kruh. Drugi so vedeli povedati, da se je Grace sprla s svojim fantom. Ameriško časopisje poroča o vsem in tudi veliko izsledi. Izsledilo je enako 16 letno Grace. Grace se ni potepala, marveč je prišla v Selmo, Alabama, kjer je iskala službo. Najprvo je poskušala v restavraciji, nato v trgovini "five cent store," končno se znašla v trgovini z mešanim blagom kot prodajalka. Tam je imela plače $35 na teden. Ko je oče Frank Ewing zvedel, kje se hčerka nahaja, je pohitel v Selmo in vsa stvar je bila hitro rešena- Grace je imela gotovini $4 in č®k za $24, se je preživljala verjetno preskromno in šla radevolje k staršem nazaj. Lastnik trgovine jo je pohvalil in ji dal spričevalo, da že dvajset let ni imel tako izvrstne prodajalke. Nerodnosti pri pobegu ni bilo nobene. ŽIVLJENJE V AMERIKI JE RES PISANO! Država New Hampshire je v politiki precej privlačna točka. Tam so bile prve primarne volitve, zmagal je senator Estes Kefauver. Bivši predseđni^ Harry Truman je jezen na Kefau-verja, ker je ta Jeta 1952 kandidiral proti njemu v New Hampshire, pa ga premagal. New Hampshire je sama na sebi mala državica, ima okrog pol milijona ljudi, pa se menda domačini radi pečajo s politiko. Zbornica poslancev New Hampshire šteje kar 400 poslancev. Te poslance je treba plačati, na drugi strani, tako pravijo domačini, so ti ljudje izvzeti iz produktivnega dela. V New Hampshire je sedaj dnevna parola, da naj se število poslancev zniža od 400 na 250, pa naj se preneha s politiko, ki je tale: Da je premnogo delasposobnih mož v zbornici, tisti, ki pa še niso v zbornici poslancev, pa hočejo vanjo priti. * V Jacksonu, Tenn., sta se poročila Ruth Watkins in W. Cowland. Poroka je bila svojevrstna, še bolj pa ozadje poroke, kako sta se namreč poročenca spoznala. Buth Watkins tehta 360 funtov, Cowland pa 740 funtov. Prvič v življenju sta se srečala y telefonski celici, eden je bil notri, pa radi debelosti ni mogel ven, drugi je hotel v telefonsko celico, pa je imel radi dfebelosti enake težave. Pomagala sta drug drugemu in sta se pre-prič^a, da si bosta znala pomagati tudi v skupnem družinskem življenju. * Sicer pa je v Ameriki 41,250,000 ljudi, ki so debeli preko normale. V New Torku je naj\išja stavba sveta Empire State Building in če bi vzeli skupaj te funte prekonormalnih tež, bi imeli opravka s številko 770,000,-000 funtov, ali 40,000,000 funtov več, kot pa tehta ne-botičnik Empire State Building v New Yorku. TAJNIK OBSOJENI MLADOSTNIK V Wheeling, W. Va., je bil obsojen na življensko ječo 14 letni Tommy Williams, ki je umoril devetletnega skavta. Zdravniški izvedenci so se sicer trudili, da bi Tommya rešili in so podali o njemu mnenje, da je bil Tommy pri deja,nju neodgovoren. Porota se s tem mnenjem ni zadovoljila. Obramba je skušala Tommya rešiti na ta način, da bi se dovolila obnova kazenskega postopanja. Tudi ta poskus je propadel. Ko je sodnik razglasil sodbo, s katero je bil Tommy obsojen po krajevni postavi na življensko ječo, ga je vprašal, če ima še kaj pripomniti? Tommy je žvečil gu mo in hladnokrvno odgovoril, da ničesar. DAG HAMMERSMOLD TIPA, KAKO REJITI KRIZO NA SREDNJEM VZHODU MED JUDI IN ARABa SO NEPEEMOSTUIVA NASPROISTVA BIERUT, Palestina, 15. aprila—Tajnik Združenih narodov Dag Hammer sk j old je bil pet dni na egiptsko-izraelski meji in tudi v Egiptu, kjer je imel dolga posvetovanja s predsednikom egiptske vlade polkovnikom Nasser jem. V ponedeljek 16. aprila začne posvetovanja z judovsko vlado v Izraelu. Tajnik Hammerskjold se nagiba k temu, da bi se sklicala konferenca štirih velesil, Amerike, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze v prisotnosti zastopnikov Judov in Arabcev, kakor je bila konferenca leta 1954, ki je reševala vprašanje Indokine. Arabci so vrgli prvo politično-^ karto na mizo. Judovska država Izrael v Palestini kliče iz celega sveta Jude, naj pridejo v Palestino. Dotok Judov v Palestino je v resnici visok. Od leta 1948 je prišlo v Palestino preko milijona novonaseljenih Judov. Arabci so radi tega zaskrbljeni. Arabske države, sosede Izraela v Palestini zahtevajo, da naj se to judovsko naseljevanje omeji in naj se Judom v Izraelu 'določi točna kvota, koliko na leto sme znašati novo priseljevanje. Judje so številni tudi v Severni Afriki, kjer so nemiri stalni in na dnevnem redu. Judovska država Izrael je pripravljena, da sprejme samo iz Maroka 300,000 Judov! Arabske države zahtevajo tako od Amerike, kakor od Angležev, da ne podpirajo Judov v Palestini v takem obsegu, kot je bil slučaj do sedaj. Arabci so sami, tudi izven Palestine začeli z veliko antisemitsko akcijo. Splošni položaj: tipanje In posvetovanja! KRIZA V ŽIVEŽU- V ČEM? Kriza ameriških farmarjev je znana stvar. Kriza je v tem, da farmarji nimajo za svoje pridelke pravilnih cen, s tem pa ne dohodkov, ki bi sicer ustrezali ameriškemu standardu življenja. živeža je preveč. "Mezdno" gibanje je tudi med ameriškimi farmarji, ki se pečajo z mlekom. Mleko ima prenizko ceno, tako pravijo. Sicer pa je računati s tem, da se je tudi naš okus v zadnjih 50 letih zelo spremenil. Danes rabimo in pojemo več mesa, več jajc, več kokoši in pišk, več rib, več sadja, kot pred 50 leti, pa manj krompirja in moke. SKRBI ANTHONYA EDENA Zasluženo priznanje Mattu Petrovich Clevelandski napredni Slovenci so sinoči pod pokroviteljstvom Federacije društev SNPJ priredili v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. lep večer v priznanje Mattu Petrovichu, enemu najbolj zaslužnih pijonir-jev med našimi naseljenci v Cle-velandu in tudi v Ameriki v obče. Prišli pa so tudi gostje iz bližnjih in daljnih krajev, glavni predsednik SNPJ Joseph Culkar iz Chicaga in drugi odborniki te organizacije iz Detroita in naših naselbin v Pennsylvaniji. Med banketom se je razvijal vzpored, ki so ga proizvajali člani različnih pevskih skupin, mladinski zbor krožka SNPJ, Jadran, Glasbena Matica, Zarja in drugi. Zastopani so bili tudi skoraj vsi naši narodni domovi. Govornikov je bilo mnogo in vsi so bili edini v tem, da je bil Matt Petro-vich skozi vsa dolga leta svojega bivanja v Clevelandu vzor moža, ki se je posvetil delu za dvig našega ljudstva na društveno gospodarskem polju, da je njegova jedrnata in prepričevalna beseda pomagala pri gradnji naših narodnih domov, in da smo mu hvaležni za vse, kar je storil za našo skupnost. Večer je bil pravzaprav prirejen za 70-let-nico slavljenca, a ko je on sam ob zaključku vzporeda vstal in govoril v zahvalo, da priznanja ne sprejema kot nekaj osebnega, temveč kot priznanje delu, ki ga je vršila in ga še vrši naša skupnost, je njegov glas donel tako krepko in iz njegovih oči je žarelo toliko življenja, da vemo, da bo Matt Petrovich še mnogo let med nami! J A D R AN PODA SPOMLADANSKI KONCERT v NEDEUO, 22. APRILA ob 4. pop. v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Bd. VEČERJA IN ZABAVA PO ___ KONCERTU Igra RICHIE VADNAL Slovenci imamo izraz "mali sin velikega očeta." Hočemo reči, da je sin sicer nasledil očeta, toda oče je bil po svojem duhu prevelik in sinu vsa ta slava veliko ne pomaga. Angleži so imeli svojega političnega voditelja Winstona' Churchilla, ki je brez dvoma ne samo angljčška, marveč tudi svetovna osebnost. Churchill se- je umaknil iz aktivne politike in njemu je sledil "politični sin" Anthony Eden, prav kot mali sin velikega očeta. Anthony Eden je tarča vseh mogočih političnih in gospodarskih napadov in mu prorokujejo skorajšnjo politično smrt. Njegovi nasprotniki kažejo s prstom na Zapadno Nemčijo in pravijo: "Pojdimo ali v Južno Ameriko, v Buenos Aires, ali v Madrid v Španijo, ali v Bombay v Indijo, ali v Tokio na Japonsko, pa bomo tam videli industrijske produkte, na katerih ni več napisano, kakor je bilo to popre je "Made in England," marveč "Made in Germany." Angleži so najbolj zaskrbljeni radi jekla. Prva v produkciji jekla je Amerika, druga je Sovjetska zveza, tretja pa Zapadna Nemčija." PARMA NAPREDUJE Bivše I predmestje Clevelandav sedaj samostojna občina Parma, si lasti sloves, da je ipesto, ki, v Ameriki najhitreje napreduje. V Parmi so začeli z velikansko stavbeno akcijo. Zazidali bodo $50j000,000, postavili pa 234 stanovanjskih hiš, v katerih bo 2,550 stanovanj proti zmerni na jemnini; dalje, 250 družinskih hiš, posebno trgovsko središče, pa tudi stavbe za veletrgovine. MICHAEL MANNION V petek zjutraj je umrl v Babies & Children's bolnišnici 11-mesečni Michael Mannion, sinček Wilfred јд Anna Mae Mannion iz 10012 Anderson Ave. Dekliško ime matere je bilo Pelko. Poleg staršev zapušča bratca William in Anthony, sestrico Mary Ann in stare starše Anton in Anna Pelko. Bil je član mladinskega oddelka društva sv. Lovrenca št. 63 K.S.K.J., dru-štva Bled št. 20 S.D.Z. in društva Slava št. 173 S.N.P.J. Pogreb se vrši danes popoldne iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 1. uri in nato na pokopališče Calvary. NOVOSTI V AVTOMOBILU Napoved je ta, da bo okrog leta I960 7,500,000 ameriških družin, kjer bosta v garažah po dva avtomobila. Tudi je napoved, da bo pol milijona ameriških poročenih žena, ki bodo imele lastni avtomobil za lastno potrebo. Družba General Motors je najavila, da bo dala v promet nov tip avtomobila, pri katerem gorivo ne bo standardizirano in bo stroj prenesel kakršnokoli gorivo. Praznovanje 4. julija v domovini Za letošnje poletje se pripravlja veliko naših rojakov in rojakinj na obisk rojstne domovine. Ker se jih bo veliko nahajalo tamkaj baš za ameriški praznik Neodvisnosti, 4. julija, je bil^ sugestija, da bi se vsi skupaj zbrali na ta dan v hotelu Slon v Ljubljani, kjer bi se ta praznik obhajalo. Mr. in Mrs. Kris t Stokel iz Richmond Rd. se tja podata na 10. maja. Ako želite rojaki, ki boste za 4. julij na obisku tam, kaj več pojasnil glede tega praznovanja, se lahko obrnete na Mr. Stokpl, IV 1-8397. vile rojenice S Vile rojenice so se zglasile 7. marca pri Mr. in Mrs. Albin F. Janezich iz 405 E. 262 St., in jima pustile krepkega sinčka-pr-vorojenca, kateremu so dali ime Glenn Allan. Dekliško ime matere je bilo Carol Zaller, ter je hči Mr. in Mrs. Frank Zaller iz 15800 Damon Ave., ki sta postala s tem prvič stari oče in stara mama, ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. Skubec iz Minnesote. Čestitamo! STRAN 2 a ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Prfnting & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)__________ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Three Months — (Za tri mesece)__:_ -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 kFor Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) _ t or Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. IU4 iNl'KKESl NA SREDNJEM VZHODU uanes se zanimamo za dogodke v Palestini. Palestina nam je znana. Znano tudi ime Srednji vzhod, rekli bi l-aiesuna in kraji okrog nje. Sredozemsko morje enako aooro poznamo. Nekateri Slovenci, ki so se bili odpeljali po morju v Ameriko, so potovali na ladji, ki jih je vozila tuai ob obali Palestine. Krajevno nam ti kraji ne morejo bill neznani, lahko nam pa postanejo najbolj znani, kakor nam je bila postala zelo znana na primer Koreja. V Sredo-zemsKem morju se nahaja "šesto brodovje" ameriške mornarice. Moraa je na ten bojnin ladjah tudi kak mornar ameriške Slovenec. Izza časa zadnje svetovne vojne pozna-lao ime grškega otoka Kreta. Hitler je Kreto zasedel s svojimi padalci, hotel jo je imeti na vsak način, ker je ta otok stratesko važen, listi, ki se zanimajo za boks, se bodo spomnili tudi imena nemškega prvaka v boksu Schmell-inga. Tudi ta je bil takrat med nemškimi padalci. Takrat se je trdilo, da je poslal Hitler precej izbranih svojih ljudi ravno na otok Kreto. Na otoku Kreti so že, ali pa bodo v kratkem, oddelki ameriških marinov. Da je dosežen sporazum z grško vlado, da se ameriški marini na tem otoku lahko vežbajo, to je uradno potrjeno. Zakaj pa so ravno na otoku Kreti, je pa vprašanje. Uradno se trdi, da gre za vežbanje, ki je bilo itak v načrtu. Ali pa je bilo v načrtu ravno za sedanji čas, ko gre za napete dogodke na Srednjem vzhodu? Morda je med temi marini tudi kak Slovenec iz Amerike. Sploh je Srednji vzhod postal zelo važen. V slovenski govorici se naši ljudje sprašujejo ali se bodo udarili Arabci in Judje in če se bodo, zakaj se bodo? Poleg Arabcev se torej izgovarja ime Jud, Žid, oziroma v angleščini Jews. * J Д 'i i d- ■ Tudi slišimo, da se ponavlja starodavno znano, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Torej naj bi bil na Srednjem vzhodu zainteresiran še nekdo drugi, ne samo Arabci in Judje in kdo je ta tretji? Tisti, ki tako premišljujejo, so udarili žebico na glavico. Srednji vzhod postaja namreč čedalje,, bolj znan radi tega, ker ne gre samo za Jude in Arabce, marveč za Angleže in Amerikance in tudi za Ruse. Vsak od teh govori o svojem interesu, pa imamo na Srednjem vzhodu angleški, ameriški in ruski interes. Zakaj jim gre? Prvič za strateško važno zemljo, ki se je izkazala v vsaki večji vojni kot taka, daje vojaško res važna. Drugič pa gre za gospodarski interes, za neizmerne vrelce petroleja. Kdo naj gre v vojhi, če spričo današnje vojne tehnike nima dovolj petroleja na razpolago? Kdo naj napravi močno sodobno industrijo, močno letalstvo, vojaško in civilno, kdo naj postavi na ceste moderna prevozna sredstva, če nima dovolj petroleja na razpolago?! Ali pa je petroleja povsod dovolj? Rekli bomo, da ga ni. Tam, kjer ga je bilo precej, se je črpal, ali se bojimo, da se bo izčrpal. Treba je najti nove petrolejske vrelce in te so odkrili v zadnjih 30 letih pod rumenim peskom Srednjega vzhoda in Arabije. Razvila se je silna petrolej ska industrija. Na Srednjem vzhodu pa se je začel boj za ta petrolej. Se nam je v spominu državna kriza v Iranu, še se spomnimo sedaj zaprtega upornika takratnega predsednika iranske vlade Mossadegha. V Iranu je hotel izvesti na čelo, da naj domači iranski petrolej služi domačemu prebivalstvu, ne pa samo Angležem. V kratkih časovnih presledkih nastaja tam na Srednjem vzhodu kak spor, ozadje pa je zmeraj—petrolej. Zapadna Evropa, tudi Velika Britanija, so postale zelo odvisne od Srednjega vzhoda, pa naj gre za civilno industrijo, ali vojaške potrebe. Torej tudi interes zapadne Evrope, kaj bo s Srednjim vzhodom. Povdarja se interes in če je interes v nevarnosti, naj ga branijo, četudi bi bilo potrebno prijeti za orožje. V nevarnosti je gotovo tudi ameriški interes. Ameriške petrolej ske družbe imajo na Srednjem vzhodu investirane bajeslovne dolarje, izkoriščajo petrolej v bajeslovni količini in zahtevajo, da Amerika ščiti njihove koristi. L. C. UREDNIKOVA POSTA Jadran vabi na koncert EUCLID, Ohio—Bliža se zopet dan koncerta našega priljubljenega pevskega zbora Jadrana, ki bo podal pester spomladanski koncert v nedeljo, 22. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Tudi ta zbor se mnogo let trudi in širi lepo slovensko pesem v tujini. Tudi ta zbor rad sodeluje pri vseh koristnih prireditvah, ker se članstvo zaveda, da je tako kulturno prizadevanje v splošno korist našega priseljenca in tukaj rojene mladine. Tudi pri tem zboru je več tu rojene mladine, ki posnema naše lepe šege v javnem življenju. Jadran uživa v Collinwoodu "lep ugled, ker je vedno pri volji sodelovati z vsemi naprednimi stnijami, da se obdrži slovenska pesem in jezik pri življenju. Zato je zbor ponos vse naselbine in Slovenskega delavskega doma. Pevci in pevke mnogo dopri-našajo za slovenstvo vsak teden na pevskih vajah, da nam podajo našo pesem v pravilni obliki. S tem žrtvujejo za ohranitev zbora, jezika in slovenske kulture, ker se zavedajo, da vse to doprinaša za naš splošni ugled, ker nas druge narodnosti cenijo po našem kulturnem prizadevanju. Zato je naša sveta dolžnost, da jim vsak po svoji moči pomaga pri tem napornem in težkem delu. Pomagamo jim največ s tem, da napolnimo dvorano na dan koncerta, da sami uživamo inspiracijo, ki nam jo nudi naša pesem. Tega se bi morali zavedati vsi Slovenci in Hrvati v naši okolici, kajti • s tem sami prispevamo za ohranitev naših zborov. Zlasti želim apelirati na delničarje Slovenskega delavskega doma, da se udeležijo Jadrano-vega koncerta, kajti s tem bodo pokazali zboru in domu, da se zavedamo naše svete dolžnosti. Zbor je dosti pripomogel domu. Za tako majhno vstopnino borno sedeli in uživali petje, ki nam bo razvedrilo duh in obudilo spomine na mladostna leta, ko smo prepevali in skakali na rodni grudi. Torej, nihče naj ne zamudi tako lepe prilike. Na svidenje v nedeljo, 22. aprila! John Lokar, st. ZADNJI DAN— ZA DAVKE Ker je 15. april padel na nedeljo, se je dan za davčno prijavo podaljšal na 16. april, to je danes. Uradi zveznih davčnih uprav bodo davkoplačevalcem, ki še niso spolnih svoje davčne dolžnosti, na razpolago od 8.15 zjutraj do devetih zvečer. Davčna uprava v Clevelandu je ugotovila, da je bilo mnogo davkoplačevalcev, ki so mislili, da je zadnji dan davčne prijave še vedno 15. marec, pa so predčasno vložili davčno prijavo. Je pa mnogo takih davkoplačevalcev, ki odlašajo prijavo na zadnji trenutek. Davčni obvezane!, ki so plačali preveč davkov, že dobivajo čeke s povrnjenimi davki. KOZMETIKA Če vam kazijo obraz preširoke, preravne ali prebujne obrvi, 3i lahko hitro pomagate. S pin-ceto odstranite nepotrebne dlačice in s škarjami pristrižete predolge obrvi. Ako pa so obrvi preveč redke, si jih vsak večer namažite z ricinovim oljem in uspeh ne bo izostal. Preden uporabljate pinceto, si natrite obrvi z mastno kremo. Britje ni priporočljivo. Utrujene, motne oči brez bleska lahko poživite s preprosto kopeljo. V primerno posodo nalijte mlačnega kamiličnega čaja in si v njem okopljite oči! BRITANCI. AMERIČANI, RUSI IN-PETROLEJ Na Bližnjem in Srednjem vzhodu zadnje čase precej pripeka. Bagdadski pakt, ki so si ga izmislili diplomati z Downing Streeta, živi sredi tega majavega področja kot bolnik, ki mu je zdravnik iz obzirnosti zamolčal neozdravljivo bolezen: ve, da vsi šušljajo o njegovi brezizhodno-sti, vendar pa ga držijo pokonci umetni injekcijski vbrizgi. Prizadevanje arabskih držav za samostojnost in neodvisnost med obema blokoma je vsak dan odločnejše. Politični pritisk in diplomatske spletke niso dosti zalegle. Zadnji primer v Jordaniji je se bolj okrepil protiblokovske težnje. Neuspeh Velike Britanije v tem področju je več kot očiten: celo J. F. Dulles je na nedavni tiskovni konferenci izrazil skepticizem glede praktične vrednosti novega pakta. Različna gledišča med ZDA in Veliko Britanijo glede politike na Sred jem vzhodu so prišla na dan posebno v zadnjih dneh v tako imenoval "zadevi oaza Buraimi." Na zunaj gre za preprost ozemeljski spor med nekaterimi muslimanskimi plemenskimi poglavarji. V resnici pa se'je položaj zapletel zaradi bogatih petrolejskih vrelcev, ki so po nekaterih cenitvah med naj-obilnejšimi na svetu. Oktobra prejšnjega leta je njegovo veličanstvo Saida Bin Tajmura, sultan Muškata in Omana, začel "prodirati" proti osmerim vasicam, ki tvorijo oazo Buraimi. Odposlanci Saud-ske Arabije so pobegnili, še preden se je sultanova "vojska" pojavila na obzorju. Nista pretekla niti dva meseca, ko je sultan z obljubami zlata, orožja in deležev pri petroleju uspel pridobiti vse plemenske poglavarje razen omanskega imama (verski poglavar) Šejka Galib Bin Alia. Kot duhovni prvak Omana je odločno zanikal sultanu suverenost nad tem poročjem, ki ga je skušal celo vključiti v Arabsko ligo. Proti koncu prejšnjega meseca je sultanova vojska s 43 motornii^i vozili in 4 havbicami na osličkih krenila proti odporni točki imama — mestu Nazvi. Imam je na v^e kriplje poskušal zbrati okrog sebe svojih 5000 vernikov. Le-ti pa najbrž niso bili preveč navdušeni, da bi se.s kopji, puškami in starimi portugalskimi topovi upirali sultanovemu avtomatskemu. orožju. Zapuščen od vseh se je imam odpovedal borbi in se spustil po vrveh prek obzidja svoje trdnjave, in , pobegnil neznano kam. Drugo jutro so sultanovi vojaki našli le nekaj neoboroženih be-duiriov, ki so peljali napajat kamele in ovce. Teden dni kasneje se je sultan Tajmura v Cadillacu pripeljal preko pustinje na okupirano področje, kjer so se britanski pe-trolejski strokovnjaki družbe "Iraq Petroleum" že pripravljali za zvrtan je prvega vrelca v Omanu. Sultanova oblast nad Omanom je bila popolna. Mimogrede naj povemo, da živi na tem področju 550,000 ljudi. Zakupnina za petrolejske koncesije bi ga lahko napravila za najbogatejšega vladarja na svetu. Toda ta triumf ni bil brez skrite bojazni. Zahodno od Muškata, v bogati Saudski Arabiji, je kralj Saud ogorčeno protestiral proti "britanski agresiji na teritorij," ki je "legitimno njegov." Po ulicah so njegovi pod-ložniki glasno zahtevali sveto vojno proti Britancem. Saudska Arabija je podpisala obrambni pakt z Egiptom in Sirijo in za? čela odkrito groziti, da bo sprejela od Rusov ponujeno orožje, če je ZDA ne bodo oskrbele s svojim. Pretenzije Saudske Arabije na Oman so se obnovile pred tremi leti, ko so Britanci prvikrat odkrili petrolej na področju Fa-huda. Kralj Saud je močno pri- tisnil na ZDA zaradi ameriške letalske baze v Dahranu in družbe "Arabian-American Oil," katere proizvodnja znaša dnevno milijon sodov. Vehka Britanija, ki vlada v Perzijskem zalivu že nad 150 let, je bila nepopustljiva. Preteklo jesen je London celo obdolžil Saudsko Arabijo, da je poskušala podkupiti nekega uglednega šejka v Omanu z vsoto 84 milijonov dolarjev z namenom, da dobi koncesijo v Buraimi "Arabian-American Oil Company," ne pa Britanci. Saudska Arabija je odgovorila posmehljivo; "S tolikšno vsoto bi lahko podkupili tudi same Britance!" Vel. Britanija očita Saudski Arabiji ambicijo, da hoče ustanoviti cesarstvo, ki naj bi obsegalo ves Arabski polotok. Na drugi strani pa obdolžuje Saudska Arabija Veliko Britanijo, da namerava skrpati federacijo arabskih pro-tektoratov od Adena do Kuwai-ta, ki jo želi postaviti pod ma-rionetski režim iraškega regenta Abdul Ilaha. K temu sporu je pridala besedo tudi Sovjetska zveza. Predsednik Vorošilov je v posebnem pismu ponudil kralju Saudu vso "materialno in moralno pomoč" v konfliktu zaradi oaze Buraimi. Saudovi pristaši zahtevajo odločno akcijo. Kralj je sklenil, da bo vložil pri Varnostnem svetu pritožbo zaradi "britanske agresije." Od ZDA je že zahteval, naj bi ga v tem primeru podprle. Baje so v zunanjem ministrstvu v Washingtonu že začeli resno razpravljati o njegovem predlogu. V Londonu je ta vest zbudila precejšnje razburjenje. Britanci so ogorčeno opozorili, da bi vsaka pomoč Arabcei%i v tem trenutku šla na "roko So-vjetom." Vsekakor bi se ZDA znašle v Varnostnem svetu v zelo težavnem položaju, če bi se Arabija res pritožila. Na dlani je, da je "zadeva oaze Buraimi" čisto kolonialno vprašanje in bi ZDA preveč tvegale, če bi glasovale proti splošnemu razpolože-ju arabskega sveta. To bi bilo posebno nevarno v sedanjem položaju, ko "arabski svet koketira z Rusi." Tega dejstva se dobro zaveda tudi J. F. Dulles. Vsekakor si bo prizadeval na miren način spraviti oba nasprotnika. Ni izključeno, da bi v primeru njegovega neuspeha posegel v zadevo sam Eisenhower. # Skrb za enotno politiko med Veliko Britanijo in ZDA na Bližnjem vzhodu je očitna zlasti po prejšnji jeseni, ko so stiki med arabskimi državami in vzhodnoevropskimi deželami začeli dobivati materialno podobo. Češkoslovaško orožje je zbudilo hrup po vsej zahodni Evropi in ZDA. Angleži so poslali nove okrepitve na Ciper in neki ameriški komentator je zapisal, da so "Britanci ravnali modro tudi za skupno dobro, ko so poslaU znatne padalske sile na to živčno točko sveta." Razmere na Srednjem vzhodu so se tako zaostrile, da bodo glavni predmet razgovorov. "NORMANDIE" ŠE VEDNO ZAVITA V SKRIVNOST Med številnimi šifriranimi brzojavkami, ki jih je pošiljala med drugo svetovno vojno nemška obveščevalna služba svojim sodelavcem, je bila tudi tale brzojavka: "Hvala za obvestila. Opazujte 'Normandie'!" To sporočilo je oddala tajna, vendar zahodnim zaveznikom dobro znana hamburška radijska oddajna postaja, ki je imela velik akcijski radij, brzojavka pa je šla v eter tik pred kapitulacijo Francije leta 1940. Brzojavko so zahodni zavezniki prestregli in jo razvozlali, nihče pa ji ni posvečal posebne pozornosti. Francoska ladja "Normandie," ki je imela 83,000 ton in je bila med največjimi, kar so jih kdaj koli izdelali, je ležala takrat trdno zasidrana v newyorškem pristanišču. Takoj po francoski kapitulaciji jo je mornarica Združenih držav vključila v svoje ladjevje. Ladja, ki je bila poprej pravo razkošje kabin, salonov, igrišč, kopalnic in drugih naprav, ki so si jih zaželeli bogati potniki I. razreda, je doživela številne spremembe, da je ustrezala novim potrebam, kajti poslej naj bi prevažala zavezniške vojake na bojišča. "Normandie" se je hkrati tudi preimenovala v "La-feyette." V času najhujših napadov nacističnih podmornic je pomenila ta velikanska ladja pravi zaklad. Po obsežnih popravilih in preureditvah je prišel 9. januar 1942, ko naj bi ladja prvič krenila na pot v novi službi. Takrat je bila plovba po Atlantiku bolj nevarna kot kdajkoli dotlej. Nemške podmornice niso spoštovale niti najosnovnejših mednarodnih pomorskih 'zakonov, marveč so celo brez opozorila potapljale tudi nevtralne ladje, samo če so sumile, da prevažajo vojaški materi^L Potnike sadko so ргерШсаИ^^аЖ^! mornarji na milost in nemilost oceanskim' valovom. Omenjenega jutra je na "La-fayetti" iznenada izbruhnil požar, in sicer na več krajih hkrati, tako da ognja praktično ni bilo mogoče pogasiti. Ljudje, ki inif- začf^ so bili takrat na ladji, so pri rokah samo dvoje Obalna straža je takoj dajati signale, toda poinf"" bilo. Stražarjem ni bUo da je bila ladja izključena' mestne signalizacije. Naza^ so se le pripeljali gasilci, takrat so plameni lizali že ladjo. Ogenj je besnel, vod)' je brizgala vanj, ni več Ladja je gorela vso noč, jutru pa se je "Normandie radi velikanskih količin vode gnila za 45 stopenj. Ker se niDf hala nagibati, so morali ti gašenje. Nazadnje se je pila. Ameriška tajna policija dela, da so nemški agenti po ročilih iz Berlina še posebej r žili na to največjo pomožno jo ameriške vojne *morn® . Znakov za njihovo dejavnos bilo dovolj, saj je izbruhu"^ žar tisti teden kar štirikrat povrstjo, požarnovarnostni prav pa na njej sploh ni Obalna straža ni vedela, ^ . je ladja izključena i2 ^ signalizacijske mreže, пер^ den dokaz za sabotažo pa j® ^ časni izbruh požara na vec ^ stih. FBI je začela preisko^. o_____ U,-1. v gO r Sprva ni bilo nič, potem , poiskali v začetku omeD). brzojavko in se ob njej spo^. sporočila nemškega vo, aprila 1941: "Kot doslej je mandie' še vedno na kra]^' t#! sever." To pa je bilo v glavnem . vse, kar jim je uspelo ! Uradno sporočilo, ki so ga ^ ^! ob katastrofi te ladje, ' podatke o malomarnosti i" bem nadzorstvu na ladji-mezne ustanove so začele ^ .. krivdo druga na drugo. In so ugotovili, da so nacistiĆD^ . huni pogosto zahajali na oB je, kjer je bila ladja zasipe fj jDoslej še nikomur ni uspela %riti skrivnosti, v katero j® vita katastrofa tega čezo" skega velikana, ki je bil beseda tehnike in je stal бО'",, jonov dolarjev. Hkrati z Id varujejo to skrivnost new-yorškega pristanišča, je zgorela "Normandie." #! Vesti Iz življenja ameriških Slovencev NASVETI Šivalnega stroja ne mažimo z oljem, dokler ga nismo temeljito očistili prahu. Sicer se olje zmeša s prahom in se zamaše in o trde vsi deli stroja. Po končanem šivanju je treba pod iglo položiti sukneno krpico in sprožiti zapono. Žepne ure ne polagaj na mrzlo marmornato ploščo nočne omarice аЦ umivalnika. Od mrzlega marmorja se ura hitro pokvari. Najbolje je, da ura visi. Od sveč ne kaplja, ako jih položimo pred uporabo za nekaj ur v slano vodo. Zadošča žlica soli na liter vode. Sveče se hitro osu-še in gore, ne da bi kapljalo od njih. PARK FALLS, Wis.—Dne 1. aprila je tu umrl George Biča-nich, star 68 let. Dne 7. februarja je dobil srčni napad. V Ameriki se je nahajal 47 let. Bil je član SNPJ. Zapušča 6 sinov, 5 hčera in 2 sestri. McINTYRE, Pa.—Tukaj je umrl v starosti 74 let Steve Kro-jačich, član SNPJ m UMW. Bil je rudar v pokoju. Doma je bil iz vasi Laze pri Krškem. V Ameriki je bil 48 let. Imel je rudarsko bolezen. Pokojnik je bil tihe in mirne narave. Žena mu je umrla pred 3 leti. Zapušča sina Josepha, hčere Annie Bobinets v Akronu, O., Olgo, Armstrong, O., Christino Coltri in Rose Ro-tovsky v Mclntyre in eno sestro v starem kraju. Hčer Rose mu je stregla z vso ljubeznijo, ko je bil bolan. Pokopan je bil v Indiana, Pa. —Dne 30. marca je umrl v bolnici v Indiana Joseph Russ v Homer City, Pa. (Cherry Run). Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil pred 3 leti v avtomobilski nesreči. Odtakrat se ni več opomogel ter je bil večkrat v bolnici. Rojen je bil leta 1895 v vasi sv. Lenart pri Brežicah. V Ameriko je prišel pred 44 leti. Bil -je slan SNPJ, tudi delničar Slovenskega doma. Bil je vesele narave in v družbi zelo zabaven. Dolgo let je bil "foreman" premogar-jev. Zapušča soprogo Antonijo, sina Henrya, hčer Virginijo v Clymer, sina Josepha in hčer Ido, ki sta v vladni službi na Japonskem, 3 vnuke ter v starem kraju 2 sestri. OGLESBY, m.—Tu je umrl 74 let star John Livek st., doma idt' riko je prišel, ko je bil let. Naselil se je v La Sail®' , lal je najprej v premogovB% Zadnjih 21 let je delal pri dr , Marquette Cement, vpokojey.. je bil pred osmimi leti. U0''J, po sedemtedenski bqlezni ^ niči St. Mary's. Bil je SNPJ, UCLDWA in drugih t ganizacij. Njegov sin Frani' ; bil ubit v novembru leta ^ j, pri delu na jezu Starved Zapušča soprogo Josep^^,; (predsednico S2Z), siii®, Johna ml., in Joseph v Williama in Edwarda v Cbi'' hčer Mrs. Josephine Schnii Oglesby ter sedem vnukov BEAR CREEK, Mont-Dne 30. marca je po daljše0 ^ lehanju umrl John Otoni''''', Star je bil 67 let, doma iz nice na Notranjskem. V ko je prišel pred 50 leti. član SNPJ ter društva lodge. Zapušča hčeri Julijo ^ j, in Olgo Tyuand, štiri vP'', brata Matta in Antona. Sop^"® niu je umrla leta 1941. LLOYDELL, Pa.—Dne marca je nagloma umrl 70 star Joseph Meden. Doma z Rakeka. V Ameriko je P^^j, pred 50 leti. Bil je član Zapušča dva sinova, hčer, brata in nekaj sorodnikov ^ ® ri domovini. BRIDGEVILLE, Pa. \\ daljši bolezni je za rakom rojak John Blekatch. Star J® 74 let, doma iz Velenja na ^' jerskcm, odkoder je pri§®' ^ Ameriko pred 50 leti. Pogreb ^ bil na narodnem pokopali^^Jj ^ Bridgevillu. Pokojnik je bil SNPJ v Strabane, Pa. ter sa'^ iz Smarjete v Sloveniji. V Ame- stojnega nemškega društva- ENAKOPRAVNOST ' BXRAN 3 O cenah in življenjski ravni v stari Ljubljani Stara pripovedka o dobrih starih časih" Morda ste že slišali pripoved-«0 o dobrih starih časih, ko ie o vse poceni, ko se je za nekaj ^•ajvarjev dobilo to in to ... ? ia pripovedka je že zelo stara vsak rod jo pripoveduje o prejšnjem. Vedno so ljudje tar-all nad cenami in mislih, da je o nekdaj ceneje, če bi bila pripovedka resnična, bi se mola pred mnogimi stoletji cediti Brin Gotovo ima ta pripovedka svoj izvor v prepro- dejstvu, da večkrat bolj obiubmotdbve, M шш J^aj je in kaj ni resnica v tej ipovedki, ali strokovno pove-ano, kakšna je bila v resnici raven v preteklosti? JNajlaže bi stvar opravili, če bi Pn odgovoru na to vprašanje si^licevali na take tedanje opise gospodarskih razmer. Toda s *GBebiphWddetkernev» T-.kgiko so taki opisi objek-Vedp . policijski predpisi o omejujejo število po-ђ gostijah ter pre- zmJ pijančevanje in ne-rnost v hrani, vzbujajo na bil/ pogled prepričanje, da je 1РЛdovolj, če pregledamo jedUmke ljubljanskih mestnih (k' slavnostnih pojedinah malo) bi rekli, spričo tolikega mesa, in v ^ puranov, gosk,"pišk lik in zlasti spričo to- slah^^ življenje res ni bilo sta ° nadalje ogledujemo iiekd palače, se nam p . ^rije stanovanjske razmere azujejo v kar najlepši luči. ^ zopet se moramo vpra-A 1. ali je taka slika objektivna ? kih T- i^orda veliko več ta-g. ' prepovedi prevelikih 2 hišo bile potrebne ? moramo k takifri-po-pri katerih ni bilo inte-go stvar na eno ali dru- jug.^^ran prikazovali v nepravi itn^ olepševali. K sreči jih °^ranjene so nam razne knjige za Ljubljano ^alje začetka 16. stoletja računske knjige vsebu-nih° podatke o izplača- Pla in plačah ter raznih itd^^ ^a živila, oblačila, železo da' nam torej možnost, v .^^^^erjamo mezde s cenami Yy °^°^Gni dobi in s tem ugoto-^^d kupno moč ^®kaj kar moramo prej bedeti bij^^^^ljana 16. in 17. stoletja je naše pojme majhno me- stece z nekaj tisoč prebivalci, glavno mesto Kranjske. Bila je obzidana, toda tudi izven obzidja je bilo nekaj malih predmestij. Gospodarsko lice Ljubljane se v teh dveh stoletjih ni bistveno izpreminjalo. Delitev dela med podeželjem in mestom je bila tedaj že dokaj razvita, a zemljiške posesti meščani še dolgo niso popolonoma opustili.. V obrti se je delitev dela nada«-Ijevala, vendar Ljubljana kako posebno važnejše središče za izvozno proizvodnjo obrtniških izdelkov ni bUa. Pomembnejša je bila Ljubljana v trgovini, saj je bila ena najvažnejših vmesnih postojank med morjem in zlasti Madžarsko. Gospodarska in politična ekspanzija Turkov v smeri proti notranjosti Evrope je odvzela Ljubljani del vzhodnega tržišča. Ker na drugi strani Ljubljana tudi ni bila sposobna konkurirati kapitalom, ki so se drugje začenjali v večji meri -udejstvova-ti, je njen pomen v gospodarstvu začel nekoliko upadati. Zaradi slabih higienskih razmer je tudi kuga večkrat razsajala v mestu. Prebivalstvo Ljubljane je bilo socialno močno diferencirano. Razmeroma visoko je bilo števi-plemičev in duhovščine. Med meščani sq bili veliki trgovci najmanj številni, zato pa najbogatejši in v mestni upravi daleč najvplivnejši. Veliko večino meščanstva so tvorili mali obrtniki, ki se niti po premoženju niti po vplivu še zdaleč niso mogli primerjati s trgovci. Ostali prebivalci mesta so se preživljali z dninarstvom in podobnimi zaslužki. Nekdanji delavec V obeh stoletjih, o katerih govorimo. Ljubljana skozi vso to dobo še ne pozna industrijskega proletariata v ožjem pomenu besede. Ljudje, ki so v tej dobi kot delavci prodajali svojo delovno silo, so bili v glavnem kajžarji ali pa postači. Prvi so imeli tudi kako lastno hišico v bližini mesta in morda še njivo, drugi pa v resnici niso imeli več svojega in so stanovali pri tujih ljudeh. Mezdno delo se pojavlja še v prav primitvnih oblikah najpreprostejšega dninarstva. Taki dninarji so bili zlasti gradbeni delavci, drvarji, delavci v kamnolomih in opekarnah, mla-tiči, kosci, žanjice itd. Temu ozkemu krogu mezdnega delavstva se ne moremo čuditi, saj je skoraj vsa proizvodnja potekala v okviru cehovstva, medtem ko je bila nekaka, industrija komaj v povojih. Ko bomo v naslednjem govorili o delavcih, bomo v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati ..MatvOpraVROSt Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti mislili predvsem na navadne dninarje in ne toliko na cehovske pomočnike. Pri tem stanju razvoja mezdnega dela je razumljivo, da o močnejših gibanjih delavstva v tem razdobju skromnih počet-kov in počasnega porajanja proletariata v Ljubljani, še nimamo podatkov. Da pa delovno razmerje ni potekalo brez trenj, dokazujejo razne drobne beležke: na primer, da so 1. 1593 trije de-laci "ušli" z dela pri opekarni. Ob draginji 1. 1622 pa so stalni mestni tesarji izjavili, da ne bodo več delali za mesto, če se jim mezda ne izboljša, in so delno uspeli. Če je delavec za svoje delo zahteval primemo plačilo, so to uglednejši meščani, ki so takega delavca najemali, imeli za "objestnost in nadutost." Zlasti je meščane jezilo, da so se drvarji namesto za dnino hoteli udinjati le proti plačilu za izvršeno delo (počez). Leta 1618 so zato odločili maksimalne mezde in delavcem, ki za te mezde ne bi hoteli delati, zagrozili s kaznimi, med drugim z zaporom na "tran-či." To je bilo tik pred izbruhom denarne krize. Delavska mezda Delavske mezde so bile različne ne glede na kvalifikacijo, marveč tudi glede na težavnost dela, sezono in spol. Tako so na primer delavci v kamnolomih prejemali višjo mezdo od povprečnih delavcev, večidel tudi drvarji. Ženske, ki so bile zaposlene kot pomožne delavke pri gradbenih delih ali pa pri obdelavi zemlje, so prejemale okrog 80 odstotkov ustrezne moške mezde. Ko se je pojavila sezonska mezda, je bila za kakih 20 odstotkov višja od izvensezon-ske. če hočemo biti dosledni, smemo pri svojih primerjavah pri- merjati vedno le eno in isto vrsto mezde. Izbrali smo si mez do moškega nekvalificiranega gradbenega delavca, in sicer povprečje sezonskih ,mezd. To mezdo izbiramo ne le zato, ker imamo zanjo razmeroma največ podatkov, marveč tudi zato, ker gre za vrsto delavcev, ki jih najdemo ustrezno vrsto za kolikor toliko' pravilno primerjavo tudi med današnjimi delavci. Če preračunamo te mezde v srebro, ugotovimo naslednje povprečne indekse: 1524—85; okrog 1600—148; sredi 17. st. —136; okrog 1700—100. Žitne cene Navada je, da se pri obravnavanju cen lotimo najprej žitnih cen, ker je kruh najvažnejše živilo. V teku enega žitnega leta (od avgusta enega do avgusta drugega leta) so cene žita še razmeroma stalne. Proti spomladi sicer naraščajo, a ne prav močno. V letih, za katera imamo to gibanje podrobneje izračunano, pa opažamo izjemo v žitnem letu 1592-1593. Od avgusta 1592 naraste cena pšenici na dvakratnik, a že konec junija začenja zopet padati. Kje je vzrok? Dne 22. junija je bila bitka pri Šisku, v kateri so Avstrijci premagali Turke. Gibanje cen nam sedaj postane jasno. V znamenju vojne psihoze je žito postalo predmet špekulacije, zato se je njegova cena močno dvignila. Vest o žmagi nad Turki pa je odprla vrata kašč raznih špekulantov, ki se jim žita ni več izplačalo odtegovati prometu in cene so zopet padle. V času, ko so bila transportna sredstva še slabo razvita in ko je Ljubljana . vzdrževala svoje trgovske zveze v glavnem s posredovanjem tovorjenja na konjih, je bil okoliš, ki je Ljubljani dobavljal žito, v primeri z današnjim zelo majhen. Posledica mm Ч:- v * ii' .s OHIO SUPERSTITION COLLECTOR is Dr. Newbell N. Puckett of Western Reserve University, shown with some items found in Buckeye State loikiore. These objects range from owls and squirrels to old hats, mirrors, candles, shoes, salt and a broom "worn on one side" which is supposea to mean the owner is a crooked housewife. picture Dr. Puckett Illustrates the folk belief which says it's ® ° hear an owl hooting, but any ill effects can be offset by turning your shoes upside down! ^ho heads the sociology department at Western Re-1" Cleveland, invites Ohioans to send for his free printea loider on the state's superstitions. whEn LVs SLifpEry KsGp a 5Af6 pts/at^e fVbM tWE CaR IM I M5 -broTHer S^iv whysMovW X. Now Look at THOUGHTLESS DRIVING is KID STUFF! Contributed as a public service by ENAKOPRAVNOST je bila, da so se dobre in slabe letine žitnih cen zelo občutile. Povprečno razmerje pšeničnih cen do drugih žitnih cen je v tem razdobju—kolikor razpolagamo s podatki—naslednje: cena enega kilograma rži znaša 76% cene 1 kg pšenice, cena prosa in ovsa okrog 65%, cena ajde pa okrog 89%. Koliko žita ali moke je pomenila dnevna mezda? Če bi v tistem času delavec vso svojo mezdo porabil za nakup pšenice, bi je mogel kupiti povprečno 3.5 kg, v dobah draginje pa le 1.92 kg. Čeprav so mesta v tej dobi rada določala cene in skušala pobijati draginjo, se tega poskusa pri kruhu, ki je bil odvisen od gibčnih žitnih cen, navadno niso niti lotila. Ljubljana je priznavala proste cene žita in je odrejala le, koliko mora pri neki tržni ceni pšenice tehtati hlebček kruha, ki se prodaja na primer za en krajcer. Po tem načelu je Ljubljana izdajala tabele krušnih cen, po katerih izračunamo, da je na primer v dokaj nonnalnem letu 1573 bila mezda enakovredna 2^2 kg kruha. Testenine se le redkokdaj omenjajo. Najbrž jih tudi ni bilo nihbgo v prodaji. Tu in tam se pojavljajo laški rezanci, ki so na primer leta 1647 veljali 16 krajcarjev za funt, kar pomeni, da bi moral delavec delati tri dni, da bi zaslužil kilogram testenin. Vse torej kaže, da si jih ni mogel privoščiti. MAŠČOBE IN MESO Olje — večinoma olivno — so uvažali z Laškega. Poceni tudi olje ni bilo. V posameznih letih in krajših razdobjih, je bila sicer njegova cena stalna. Ob primerjavi daljših razdobij pa lahko zaznamo počasno a vztrajno naraščanje cene od indeksa 43 na 165, kar pomeni skoraj štirikratno podražitev. Vrednost delavske mezde, preračunana na olje, znaša v času draginje nekaj manj kot 40 dkg, sicer pa povprečno okrog pol kilograma. V primeru z mezdami so bile vse maščobe drage. Nasprotno pa so bile izmed vseh cen najugodnejše cene mesa. Njegove cene so skozi daljša razdobja dokaj stabilne: odkloni cen od uradnih cenikov so le redki in praviloma niso posledica gospodarskih vzrokov širšega obsega. V splošnem se kupna A. GRDIMA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ' RADENSKA MINERALNA VODA (iz SLOVENIJE) . . ysebuje vse mineralne vitamine, ki s svojim delovanjem ure-jajo človeško zdravje. Za to uspešno pomaga pri raznih boleznih: kroničnem vnetju ledvic, sklerozi, starostnih obolenjih, motnjah sekrecije; pri boleznih sečnih potov, prtinu in sladkorni bolezni, želodca.črevesja, jeter in žolčnika; pri katarju grla, vnetja krhija in bronhijev in več drugih. V zdravilne svrhe se pije segreto. mineralna voda je tudi izvrstna namizna voda in Odlična za mešanje z vinom in sadnimi soki. Posamezna steklenica (1 liter) — 59c Zaboj 12 Litrov — $7.00 V Clevelandu, ako pripeljemo na dom, se doda — 50c Dobi se tudi pri Mandel Drug, 15702 Waterloo Rd. ^^^OLI IMPORTS — 6409 St. Ćlair Avenue Cleveland 8, Ohio Tel.: HE 1-5296 IrHŠSž KAKŠNO HIŠO IMATE? ALI STE ZADOVOLJNI Z NJO? če je hiša premajhna ali prevelika — Če imate premalo ali preveč spalnih sob — Če vam ne ugaja okolica, kjer živite — Če imate daleč hoditi do busa za na delo — pridite k nam! Imamo celo vrsto novih in starejših hiš in izberite si eno in zamenjajte za tako, ki vam bo ugajala v vseh ozirih. Za vsa pojasnila pridite k nam. KOVAČ REALTY 960 EAST 185ih STREET KE 1-5030 moč mezde suče od 2-3 kg govedine. Razmeroma ugodne so bile tudi cene perutnine. Vino Ljubljančani tiste dobe so najrajši pili primorska vina. Za silo so si pomagali tudi z dolenjskim vinom, ki so ga pa običajno točili le revnejšim ljudem, zlasti na primer dinarjem. V glavnem so točili pet vrst vina. Najvišjo ceno sta zaradi svoje kakovosti imela čmikalec (belo vino iz Črnega kala na Primorskem) in prošek. V normalnih razdobjih sta bila okrog trikrat dražja od dolenjskega vina. Za vino, ki so ga pridelovali revni vinogradniki v Črnem kalu so bili sploh ljubljanski trgovci glavni odjemalci, ki so ga kupovali navadno že "na zeleno vejo," še preden je grozdje dozorelo, ker so bili pridelovalci v stalnih denarnih stiskah. Kljub temu je bilo to vino od glavnih petih vrst navadno najdražje. (Dalje prihodnjič) ALI KASLJATE? imamo 1жх>ох&о idzsTilOi da vam umiavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. MANDEL DHUG ca 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. 4 SOBE SE ODDA V NAJEM NA 969 ADDISON RD. Pokličite HE 1-4893 MOŠKI DOBI DELO ZA KUHA. MORA BITI IZKUŠEN. Vpraša se v SOLOMON'S RESTAURANT 13905 Cedar Rd. HIŠA NAPRODAJ ZIDAN BUNGALOW Zelo privlačna hiša s 4'/2 sobami; pritrjena garaža. Nahaja se južno od Lake Shore Blvd. v Willoughby. $15,500. Za 2 družini 5 in 5 sob, blizu cerkve sv. Jožefa. V dobrem stanju. Garaža za 2 avta. Samo $17,000. Mi tudi zamenjamo vašo hišo za novo. Pridite, da se pomenimo in gotovi smo, da vam bomo postregli v vaše zadovoljstvo. KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Frank C i n k o I e SLOVENSKI BRIVEC Vogal EAST 172nd ST. in WATERLOO RD. Toplo se priporočam rojakom v naklonjenost. Vas ostrižem in obrijem, da boste zadovoljni. They Did Their Own Kitchen Remodeling (1) Twenty years ago, this was a modern kitchen. But today it doesn't measure up. There's too much wasted space, an unsightly undersink area, dust-catching open shelving, no water seal between sink and cabinets. Tired of its inconvenience and lack of style, the husband and wife decided to remodel. (2) They called a steel kitchen dealer who offered free planning. He drew this layout. Additional storage and work space were gained with a corner base cabinet with revolving shelves and a cabinet along the left wall. Twin bowl cabinet sink gave greater convenience. Handy "what-not" shelves rounded off the enclosed wall cabinets. (3) The husband tore out the old and put in the new kitchen in one day. The Youngstown Kitchen cabinets came ready to install, finished in a Dawn Yellow baked-on enamel. He bolted them together and to the wall, bolted on the water-tight top, and the job was done, except for plumbing by a licenied plumber and decorating by his wife. Ceiling soffit of hardboard. Photos couitcsy МЕСНЛШХ ILLUSTRATED STRAN 1 ENAKOPRAVNOST MATIJA GORJAN f Jože Pahor (nadaljevanje) Ali je odločeno? je spreletelo Gorjana, ko je omahnil na zemljo. Boj je bil končan, sovražna sila je zmagovala. Ta trenutek je pred Matijevimi očmi vstalo vse, kar je bil doživel, napori, načrti in nade, in z mogočno silo je še enkrat vzplapolala njegova volja, da bi se boril, da bi živel in kljuboval. Verjel je, da še ni izgubljeno, za kar je živel, le grenka zavest ga je objela, da bo moral umerti prezgodaj, preden so mu pošle moči. Potegnili so ga Izpod konja. Ćutil je, da je potolčen—v zapestju leve roke so se oglašale hude bolečine—a ranjen hi bil. Zvezali so ga z vrvjo, pripeli še kaj tovarišev, ki se niso mogli rešiti, in so jih gnali pod lipo pred cerkvijo. Sodba je bila kratka. Sedem so jih obesili, ko je prišla vrsta na Gorjana, so prenehali in odvedli njega in še štiri tovariše v temen brlog, kleti podoben. "Kratek dopust pred smrtjo!" je menil Gorjan. "Izrabimo ga z edino mislijo, z mislijo na beg!" "V kleti, povezani in zastraženi? Povrh še sredi sovražne vojske! Kam hočeš pobegniti? Kako?" se je čudil tovariš. "Dokler sem živ, se ne vdam!" je kljuboval Matija, Somrak je bil pod zemljo, toliko silneje je hrepenel po aoncu. Mrzlično so delale njegove misli, čeprav so ga tiščale vezi in se v tesnem prostoru še gibati niso mogli. Ves dan in vso noč so ostali v kleti, šele drugo jutro so jih prišli iskat. Gorjana je bolelo zapestje, da ni vso noč zatisnil oči. Zdaj je videl, kako je oteklo. Vrv, ki se je zajedala v mišice, je povzročala neznosne bolečine. "Zrahljaj mi vezi!" je dejal vojaku. "Potrpi, zrahljal ti jih bo ra-belj!" je odgovoril bradati najemnik. Ko so jih privlekli pred častnika, je Gorjan osupnil. Pred njim je stala gostilničarka iz Sent Ruperta. "Poglej človeka!" je dejal častnik. "Ali je bil ta, ki je dal obesiti Mustarja?" Ženska je pogledala Gorjana, zdelo se mu je, da se bori sama s seboj. "Govori!" je pozival častnik trdo. Gorjan je čakal, da bo govorilo maščevanje, ženin pogled pa je nemirno begal z njegovega obraza na častnikovega. Trenutki so bili kot večnost. "Da ali ne!" je zahteval častnik razdražen. "Ne!" je odgovorila žena CHICAGO, ILLINOIS FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 PAINTED DESERT URANIUM & OIL COMPANY A \7ДГ>НШОТОМ CORPORATION Engaged in explcra''on for Uranium and other metals on properties in the da: ^iTranlum area, Spokane County, and in Ferry Counl^/, Washington; also In Grand and San Juan Counties, Utah. PUBLIC OFFERING 12,000,000 shares of common capital slock at Ic per share fully paid, anil non-assessable. Write for Offering Circular to W. M. FREDERICKS, Secretary-Treasurer 725 Peyton Building, Spokane 1, Washington The Statutory Statement filed with the State of Washington is available for inspection at the Company's Office, 737 Peyton Building, Spokane, Washington. Phone MADISON 1851 W. M. Fredericks, Sec'y.-Treas. 725 Peyton Building Spokane 1, Washington Please send me Offering Circular on PAINTED DESERT URANIUM & OIL CO. Name (Print) Street _ City_______ State MALE HELP WANTED SALESMEN Intangibles Who want to Earn $10.000 to $15,000 EXCEPTIONAL OPPORTUNITY FOR AGGRESSIVE SALESMEN 35-55 CONTINUING EXPANSION requires additional Representatives to analyze Management Problems and present solutions through our Company's Services. Dignified, varied and challenging types of work to mien who can "CLOSE" a sale for our Management Service with top level executives. Proven record of sales accomplishment is essential. Travel mid-continent area; Car not necessary. Travel expenses plus living allowances paid. Salary, commission and bonus plan. IIMMEDIATE OPENINGS Phone for Appointment Financial 6-3460 George S. May Co. 205 West Wacker Drive Chicago 6, Illinois kljubovalno in njene oči so se zapičile v plemičeve. "Lažeš!" je dejal častnik. "Naučili te bomo govoriti resnico!" "Če iščete Gorjana, sem jaz!" je dejal ta. "Strahovati žensko ni viteško!" Častnik je srdit stopil naprej in udaril Gorjana po ustih. "Tako se upaš govoriti z menoj, tlačanski pes? Ne veš, da stojiš pod vešali?" "Vem!" je odgovoril Gorjan in gledal častnika z brezmejnim sovraštvom. "Dobro vem! A tla-čanov je preveč, da bi mogli vseh pobesiti!"" "Ti si jih vodil, zapeljeval si nedolžne! To boš plačal še pose-be, na natezalnici!" "Komur boste prizanesli, boste prizanesli le zato, ker bi brez krvavih tlačanskih žuljev ne mogli živeti!" "Zapri gobec!" je vzkipel častnik. Trdo je stopil tik pred Gorjana in mu pljunil v obraz. "Vi človek, vi nizkotnež!" je zavrelo iz Gorjana. "Ujetega in zvezanega pljujete, ki se ne more braniti in vam ne more vrniti. Vitez in junak! Da, vam lahko prepustijo klanje nesrečnih kmetov, ki so brez orožja in se ne morejo braniti, ker ste jih pre-varili in izigrali!" Častnik je—bled od jeze— vpil nanj, naj molči. Ko pa je videl, da nič ne izda, ga je ukazal z zvezanimi tovariši vred odgnati nazaj v ječo. Popoldne se je pričelo zasliševanje. Gorjan je razumel, da hočejo razkriti vso mrežo punta in izslediti vse vplivnejše voditelje. A njegovi tovariši so bili trdni. Niso se bali ne groženj ne udarcev, pripravljeni so bili na smrt in hoteli so nesti tajnosti, ki so jih poznali, s seboj v grob. Gorjan je bil ponosen nanje in na dnu srca mu je še vedno tlela iskrica upanja, da se jim bo beg, posrečil, čeprav so pazili nanje kakor na punčico v očesu. Tudi okrog Preka se je sukalo izpraševanje. Herberstain je vedel, da je šel njegov oddelek po tej dolini. Ker ga niso mogli zaslediti, je povzročal skrbi, posebno še, ker so se ponavljali nenadni napadi na plemiške čete. Gorjan je tiho upal, da se je Prek že združil z Ramovševim krdelom in da že ogrožata pohod Herberstainovih najemnikov. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE LOMBARD — Large 4 bedroom home; gas fired hot water heat; 2 fireplaces; 20x40 garage; workshop; adjoining 20 acre park; 100x200 ft. lot. Price $23,500. 1000 Finley Lombard 2210-W - Mr. Vick FEMALE HELP WANTED HOUSEKEEPER — In pleasant suburban home, small family, 5 day week. Near transportation. Stay. Crestwood 22763 CHILD CARE — Middle-aged, 2 children, 8 and 15; very light housekeeping: own room; 5 days; stay; small salary. TUxedo 9-6977 10 to 4 p.m. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Near trucking terminals. Fully equipped. Good going business. CAnal 6-8328 LIQUOR STORE — Lounge — Established 23 years. Fully equipped and stocked ready to come in and do good profitable business. Owner has other interests and has priced for a quick sale. 2857 N. Clybourn Avenue or call DIversey 8-6243 Izpraševanje ni obrodilo nika-kega sadu, možje so bili stanovitni, in drugo jutro so jih povezali in še z nekaterimi novimi ujetniki iz Žužemberka odgnali v Ljubljano. Povsod so bile vasi požgane in zapuščene, tu in tam je visel na drevesu obešenec, tu in tam je ležal v mlaki krvi ubit človek, jate podivjanih psov so se trgale za mrliče, sovražno so renčale, si kazale zobe in se spopadale. Gorjana je pretreslo. To so bili dokazi, da je Herberstain z vso naglico nadaljeval svoj pohod in da se ni dal zadržati od nikogar. Kaj je torej bilo s Prekom in z Ramovšem? Ali se je tudi njuno krdelo že razteplo na vse strani? 21 Sonce je žgalo z vso ognjeno silo, izmučene, lačne in žejne so prignali ujetnike v Ljubljano. Mesto je bilo čudovito tiho, le od časa do časa je poživela ulice gruča tlačanov, zaprašenih in zdelanih, ki so jih na dolgih vrveh vlekli v ječe. Bilo je med njimi .plašnih, potrtih in žalostnih, vdanih v nesrečno usodo, a bilo je tudi takih, ki go nosili glave pokonci, ki so se kljubovalno in uporno ozirali okrog in ki bi takoj spet zagrabili za orožje, če bi le mogli osvoboditi roke. Ko je stopal Gorjan z ujetimi tovariši, povezan in zastražen pod karlovškimi vrati v mesto, je v daljavi zapazil Medarda čopa. Prikimal mu je z glavo, a Čop mu je odzdravil komaj z očmi. Boji se! je spreMelo Gorjana. Ali smo res tako poraženi ? Ali je res naša stvar izgubljena? Ali se je ustrašil le krutosti zmagovalcev, ki ne prizanašajo? Nihče mu ni vedel odgovora, le to je videl sam, da je bila Ljubljana daleč od ljudi, ki so se borili za svobodo. Pelin mu je kapljal v srce in boriti se je moral, da ga ni obvladalo malodušje. In še v celici na Gradu, kamor so ga bili gnali, si je skušal, lačen in žejen, z vso silo dopovedati, da mu ničesar ni treba in da je gospodar vseh svojih sil. Ždel je in mislil, dokler ni opazil, da se skozi ozko lino, ki je bila visoko pod stropom, vendar le mora videti v prostost. Splezal je navzgor, skozi ozko strelnico se je kazal trak Ljubljanskega polja, kazali so ?e griči za Savo in daleč zadaj vrhovi Kamniških planin. Spomnil se je tistega dne, ko sta s Klaro jahala v Kamnik— obletnica je morala biti—in v srce se mu je ukradla bridkost, prvič v teh nemirnih mesecih, polnih naporov in borbe. Spomnil se je Lemuta, kateremu je bil odrinil zapahe, da se je iz teh prostorov vrnil v svet. Kako vesel je bil zanj oni večer, ko se je rešil iz smrtnega objema! Zdaj ga ni več. Zdaj trohni v zemlji, tam pri Vuze-nici nekje, in od Vuzenice do Celja, do Ljubljane in do Krškega je svoboda v grobu in nad njo so varuhi, ki preže, če se bo še kje zganilo življenje. Kdor je mučil tlačana stoletja, mu je še enkrat pripravil kopel krvi in požarov, da se še enkrat izpriča, kdo je močnejši in kdo ima oblast. A čeprav je Gorjana bolelo dognanje, da je Herberstainova vojska že morala mimo Ljubljane na Gorenjsko, mu je vendar le še gorel žarek upanja. Nikjer ni videl Ramovša, Eržena-in Sneta med ujetniki, nikjer ni čul, da bi bili tudi oni poraženi. Tako je daleč na obzorju še vedno sijal košček zarje, čeprav ozek in zastrt v negotovost. Toda on sam je bil tu, za debelim obzidjem in zastražen. Ali je še mogoče misliti na beg? še, a samo, če je kdo zunaj, ki hoče pomagati zakopanim v zidovju! Je kdo zunaj? še so, a misliti morajo, da se sami rešijo! Gorjan se je spomnil rajnkega očeta. Tako je ležal v ječi in je mislil nanj, na sina, ko je dobil sporočilo. Takrat ni bilo težko verjeti, valovi so rasli in butali ob skalovje, prihajala je povoden j. A danes? Danes so vode splahnele, vihar, ki je šel mimo, je odnesel s seboj vsako upanje. Zdaj so ječe spet trdne, zidovja močnejša" kot kadar koli. Neskončno so se vlekle ure, bilo je, kakor da je čas obstal. In vendar se je tudi ta dan nagnil, zveče-rilo se je, tema je zalila ječo. V blag spomin ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat LOUIS STRAUSS Svoje oči je zatisnil za vedno dne 16. aprila 1955. Eno leto je minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te vsak čas. Kako pozabit' to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam vedno vdano bilo je do konca zadnjega dne. Snivaj le sanje sladke, v grobu hladnem in raduj se v nebeškem kraljestvu, kjer enkrat se združimo na vekomaj! Žalujoči: MARY, soproga LOUIS In RICHARD, sinova trije vnuki FRANK, brat in več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 16. aprila 1956. A SPECIAL FIRE DEPARTMENT FOR S & Now you can join the famous Sparky in his^own fire department. Sparky needs your help to prevent the thousands of fires that break out in American homes each day. As a member of Sparky's Fire Department you will receive an official Inspector's badge, a membership card and a complete Inspector's manual to help you prevent fires in your home- To become a member of Sparky's Fire Department just send 254 in coin, stamps or money order to Sparky's Fire Department, a non pront project of the National Fire Protection Associa* tion. Send your request to: SPARKY'S FIRE DEPARTMENT BOSTON 1. MASS. Na hodniku so se začuli koraki, Gorjan je prisluhnil. Ali gredo ponj? Vsak čas bodo planili po njem, da preiščejo, česar še ne vedo, da sežejo prav do dna in da v koreninah zatro, kar so sami ustvarili s svojo nenasitnostjo in krutostjo. Pa se motijo ! Ni je muke, ki bi ga prisilila v izdajstvo. Ubili ga bodo, a zvedeli ne bodo ničesar. Težka vrata so se počasi odprla, troje postav je razločil Gorjan. Kaj hočejo? "Ne upiraj se!" je ukazoval znan glas. "Z nami boš šel!" Vojak je pristopil in mu zvezal roke. Gorjan je čutil, da mu jih ni pretisnil, nenadna misel mu je spreletela možgane. "Hitro!" je veleval ukaz, rezek in vendar ne sovražen. Ali prihaja odrešenje? je pomislil Gorjan. Naglo je šel z vojaki, nobene besede ni bilo več. Le ko so prišli na dvorišče, sta na kratko povelje pristopila še dva suličarja, da so imeli jetnika v sredi. Že spet vrata: častnik je vodil pet ljudi v noč, ki se je že zgrinjala pod gostim drevjem. Gorjan je preskušal vezi, rahljale so se. Naj se požene v grmovje, ki je tako silno vabilo na obeh straneh? Vsi živci v so trepetali, čutil je, da se o*'* loča. Kakor je bil izmučen od porov zadnjih dni, ta trenute so se mu vrnile moči^ Tako bli^ je bila prostost, da ga je njen omamljal. Naglo so delali gani, čudovito jasno je bilo vs^i kar je mislil: če nikdar ne, bi bil beg mogoč! Častnik je stopil k njemu, vezal mu je vezi in šepnil eno si' mo besedo. Matijo je razvnel®) da bi zavriskal. Medard Cop r bii, ki mu je prinašal rešitev. "V sedlo!" je ukazal častnik v temi pod drevjem so jih konji. Skozi g&j so jahali navzao» molče, da jih ne bi izdajale ^ sede. Zavili so na dolenjsko sto—oči so se že privadile tenU']' in pognali so, da bodo čim od Ljubljane, šele na Rudnij''' se je Gorjan preoblekel v vor ka, da zabrišejo sledi za sebo]' "Varnejši smo, mesto je za n® mi," je dejal Medardu. "Sicer nas obleka še najbolj skriva-"Prvi trenutek, a zdaj že več! Tudi na Gradu ne bi najbrž opravili ničesar, da se ni žrtv"" vala . . . Ali jo uganeš?" (Dalje prihodnjič) ^ ' A ^ '"'Ar ' She hung her laundiy in the White House East Room! jf^BiGAiL Adams was no clinging vine. Wife of one United States President and mother of another, she exercised.great influence on both the social and political life of her time. Besides, she did the Adams' family washing and ironing and cooking and dishwashing—and raised four cjiil-dren, practically alone, while her husband was away for long periods of titrve on business. And Abigail did even more. She was an excellent business woman. She managed her husband's modest estate with such discretion and skill that John Adams was able to retire from public service to a life of comparative ease. And this was in distinct contrast to the poverty that embittered the closing years of some of his illustrious contemporaries. John Adams would never have been able to feain this security without the invaluable help of his devoted wife Abigail. And the same could be said about many successful jf\. men today. Many American wives not only inspire their husbands to set worthwhile goals—but also aid them in attaining them. And a family's sound financial standing is dependent as much upon a woman's ability to manage money as it is her husband's ability to make it. That's why a savings program should be a family program—as much the wife's responsibility as it is her husband's. Many wives today are encouraging their husbands to invest regularly in U. S. Series E Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. It's the easiest way to save—and one of the safest. Once you sign up for Payroll Savings, you can relax and know that your saving is being done for you automatically* Each payday your money goes into Savings Bonds—where the principal is assured and your returns guaranteed. Help your husband gain financial 'security tomorrow —by inspiring him to invest in Savings Bonds todays For the big things In your life, be ready with U.S. Savings Bonds The V. S. Government does not роу for thit eđvertMng. The treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council ддј ENAKOPRAVNOST