247
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesarica vrne se z Angleškega nazaj domu, prej pa še obišče kraljico angleško. — Z Amerike se naznanja, da je tamošnja pristojna sodnija sklenila, potem, ko je goljuf Zalewski sam izrekel željo, vrnit* se v Avstrijo, da ga izroči avstrijski oblastvi. Glavni konsul avstrijski v Novem Jorku, Fritsch, odposlal je uže naši vladi pri goljufu Zalewskemu zgrabljeno svoto 112.000 gld. — Vnanjemu našemu ministerstvu še zmiraj daje mnogo posla bolgarska kandidatura princa Ferdinanda Coburškega. Videti je, da je vladarstvo bolgarsko sililo izvoljenca, naj se brez ozira na nepriznanje vele-vlasti poda v bolgarsko deželo, princ pa se strogo drži pogojev izrečenih v svojem odgovoru danemu deputaciji Sobranja. Videti pa je, da princ še zmiraj ni zgubil upanja, da mu diplomatično posredovanje prijateljev njegove kandidature in pa mogočnih sorodnikov njegovih pripomore do pripoznanja izvolitve njegove pri vele-vlastih.
V bolgarskih krogih pa se uže kaže druga sapa. O princu Coburškem, ki si ne upa na svojo roko prevzeti prestola Bolgarskega, se ne govori več. Nasprotno pa se sledite dvojne poti iz tega kolobara: ena tisi na izvolitev predsednika in proglašenje republike, drugi, posebno vojaški krogi, pa se vedno še ozirajo na odstopiv-šega kneza batenberškega in nekateri krogi sodijo, da bi se sedaj znal vrniti, ker sodi, da so razmere med velevlastmi take, da bi se Ruska ne ustavljala s silo njemu, ko bi se vrnil nazaj v Bolgarsko.
Poslanec in dvorni svetovalec Lienbacher stopil je v uradniški pokoj, s svojim šviganjem proti nemško-narodni stranki prišel pa je stari Jurij v nasprotje z vsemi konservativnimi nemškimi krogi, zlasti tudi s konservativnimi zastopniki Solnograške z grofom Chorin-skyjem, dr. Fuchsom in drugimi. — Javno je izjavil v svojem glasilu „Oesterr. Gemeindezeitung", da ostane nemški konservativec, da pa zato, kar stori, ni nikomur odgovoren razun svojim volilcem in svoji vesti; boj z nasprotniki, ki so se oglasili zoper njega v „Salzburger Chronik", pa sprejme. — Vse kaže, da bodo politični krogi državnega zbora še vsakovrstnega doživeli nad starim Lienbacherjem, ki samo sebe smatra nezmotljivega.
Nemško-narodne kroge razburila, druge nemške kroge pa razdramila je naredba naučnega ministerstva, s katero se razpišejo tri darila po 1000 gold. za 3 spise, namenjene mladini od 12 do 14 leta, ki naj obsega prvi: predmet z avstrijske zgodovine, drugi: potopis z Avstro-Ogersise in tretji: povest. Pogoj za podarjenje darila pa je,   da so  spisi avstrijsko-domoljubni
248
(patriotični) in da sicer tudi ugajajo zahtevam šolsko-pedagogiškim. — S temi nagradami spolnuje naučni minister en del svojih obljub, pripoznajoč, koliko se je doslej grešilo pri nas v knjigah, ki so namenjene šolski mladini. — To je en del vojske zoper tiskano, mladini nevarno besedo, kedaj bodemo culi kaj o vojski zoper živo tako besedo.
Laška. — Dan 29. avgusta zapisala si bode „zdru-žena Italija" v vrsto dni žalovanja. Minuli petek po 8. uri zvečer umrl je namreč v Stradeli, svojem rojstnem kraju sedanji ministerski predsednik Agostino De-pretis. Depretis, ki je bil sedanjemu, meseca maja sostavljenemu ministerstvu predsednik v tem minister-stvu uže ni več deloval, ker minula dva meseca bolehal je neprenehoma in vsa dežela vedela je, da mu je živeti le še nekoliko dni. — Glede naše države mora se De-pretisu priznati zasluga, da je bil p o združenji Italije zagovornik prijateljske politike z Avstrijo, on vedel je krotiti one irredentovske kroge, ki so s krikom „v Trst in Trient!" pridigovali boj  zoper Avstrijo.
Kratek posnetek životopisa Depretisovega kaže, da je bil on eden najspretnejših in zaslužnejših mož, ki so po Garibaldijevih naskokih skrpano, po Cavourju združeno Italijo tudi po upravi združili, gospodarsko in politično znali ojačiti in spravili z drugimi državami izrekoma z Avstrijsko in Nemško v tako zvezo, da je sama dobila čas za razvoj v Evropi pa veljavo.
Agostino Depretis rojen je bil leta 1811 v Stradeli, se je učil pravništva in je doma postal advokat. Vdele-ževal se je pri onih prizadevanjih, ki so delovali za združenje Italije in je bil tudi v častništvu delaven. Leta 1849 postal je civilni guverner v Bresciji. Drugo leto nahaja se v zbornici pijemonteški med opozicijo. Leta 1861 imenoval ga je Cavour za prodictatorja v Siciliji in dne 3. avgusta t. 1. razglasil je tam laško ustavo. Prvič postal je minister dne 3. maja 1862. leta s tem, da je v ministerstvu Ratazijevem prevzel posel ministra za javna dela, vendar je iz ministerstva zopet izstopil meseca decembra istega leta. Dalje postal je minister leta 1866, ko je pod Ricasolijem prevzel najprej mini-sterstvo mornarstva, kasneje pa finance. Po padcu Ri-casolijevem prevzel je zopet svoj sedež v zbornici in je postal po smrti Ratazijevi vodja opozicije. Ko je leta 1876 Mingheti padel vsled nezaupnice v zbornici, so-stavil je on svoj prvi kabinet, v katerem je sam obdržal finance ter se je pri tem poslu pečal s prestrojenjem davka o mletvi. On je v izrečenem svojem nasprotstvu zoper cerkev, prepovedal javne procesije in cerkvene sprevode zunaj cerkve, telesna kazen se je odpravila. Do leta 1872 namestil ga je dvakrat Cairoli, kasneje pa se je zdržal na krmilu ne toliko po svoji stanovitnosti v načelih glede vprašanj, zarad katerih so se vršile borbe v zbornici, temveč za to, ker je sam spreminjal načela po vsakokratkem položaju. Zadnje borbe v zbornici bile so meseca aprila tega leta, ko je imel zagovarjati zvezo   z Avstrijsko   in  pa  ekspedicijo v  Masauho.
Posebno slednjo je opozicija ojstro in zasluženo šibala, pa tudi zveza z Avstrijo se je tako hudo napadala, da je njen najvspešnejši zagovornik grof Robilant dal svojo ostavko in da se je stanovitno branil vstopiti v novo ministerstvo. Pa kaj stori Depretis? Po različnih spletkah prevzel je vendar-le zopet sam sostavo novega ministerstva in merodajna posla izročil je opoziciji, s ka-tero je imel toliko ojstre borbe. Naša država opazovala je tedaj v laški vladi približno enako premembo, kakor kasneje na Srbskem, na krmilo prišle so osebe naši državi stnlno in načelno nasprotne , pa Depretis je tudi takim politikom ostal načelnik in jim je dal svoje ime. Raznih mest zastopi sklenili so, naroden spominek postaviti pokojnemu in so v ta namen uže tudi odločili izdatne svote. Tudi naš minister vnanjih zadev grof Kalnoky izrazil je laški vladi milovanje o smrti De-pretis-ovi.