Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/36 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L7-9723 Naslov projekta Uporaba lidarskega daljinskega zaznavanja v preučevanju preteklih kulturnih pokrajin Vodja projekta 18930 Ivan Šprajc Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.150 Cenovni razred C Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V okviru projekta smo uporabili lidarsko daljinsko zaznavanje za prepoznavanje elementov preteklih kulturnih pokrajin v več ločenih geografskih predelih, pri čemer smo se osredotočili na obdobja, ki so predvsem predmet arheoloških preučevanj. Osredotočili smo se na razvoj in testiranje različnih tehnik in postopkov obdelave lidarskih podatkov ter pripravo ustreznih izdelkov, ki olajšujejo arheološko interpretacijo. Pri tem smo sledili dvema ključnima hipotezama: - lasersko skeniranje omogoča opazovanje preteklih pokrajin pod rastjem; - pri tem je smiselno uporabiti oblak surovih točk zračnega laserskega skeniranja. Razločevali in ovrednotili smo uporabnost lidarskih izdelkov v posameznih tipih naravnega okolja in glede na specifične potrebe. Projekt predstavlja prvo celovito aplikacijo tehnologije lidarskega daljinskega zaznavanja v preučevanju preteklih kulturnih pokrajin v Sloveniji; dela so namreč obsegala vse faze obravnave lidarskih podatkov, od priprave in organizacije snemanja do obdelave podatkov, priprave ustreznih prikazov in interpretacije lidarskih podatkov. Rezultat snemanja z laserskim skenerjem je oblak točk, ki predstavljajo odboje na različnih predmetih, tako na tleh kot v vegetaciji in na objektih. V primerjavi z večino optičnih sistemov daljinskega zaznavanja so lidarske meritve bistveno bolj podrobne in pozicijsko točne. V tem smislu so primerljive s kvalitetnimi letalskimi fotogrametričnimi snemanji, pred katerimi pa imajo odločilno prednost - takojšnjo predstavitev tretje dimenzije za vsako izmerjeno točko. Koordinate laserskih odbojev so podane absolutno, zato v primerjavi z aerofotosnemanji odpade potreba po ortorektifikaciji ali stereomodeliranju, podatke pa lahko razmeroma hitro uporabimo za nadaljnje prostorske analize in vrednotenja z orodji v geografskih informacijskih sistemih. Podatki, ki jih dobimo z lidarskim snemanjem, vsebujejo veliko informacij, ki pa jih je potrebno iz oblaka točk izluščiti in se šele nato lotiti nadaljnje obdelave in interpretacije. Glavni izdelek lidarskega snemanja je digitalni model višin, to je - praviloma rastrski - sloj, ki podaja obliko zemeljskega površja, poleg tega pa lidar omogoča tudi pridobivanje podatkov o rastju, recimo o strukturi rastlinskega pokrova, sestojni višini, sestojnem sklepu in podobno. Tako model višin kot model vegetacijskega pokrova sta podatka, ki ju lahko uporabimo za analizo preteklih kulturnih pokrajin, saj so oblike in karakteristike površja, ki jih v precejšnji meri odseva vegetacija, neposredno vplivale na človekovo poselitev in izrabo prostora. Z ustrezno obdelavo lidarskih podatkov pa je mogoče dobiti izdelek, ki prikazuje tudi antropogene objekte, tako moderne (npr. stavbe, daljnovode itd.) kot tiste, ki pripadajo bolj ali manj oddaljeni preteklosti (npr. recentne modifikacije terena v poljedelske namene, ostanke raznovrstnih struktur iz arheoloških obdobij itd.). Določene podatke o spremembah v prostoru lahko dobimo tudi z optičnim daljinskim zaznavanjem, recimo z interpretacijo letalskih fotografij, vendar je uporabnost te tehnike v Sloveniji omejena, saj so mnogi elementi preteklih kulturnih pokrajin zarasli z gozdom, ki pokriva vse večji del Slovenije (trenutno 60 % ozemlja, še leta 1880 je delež znašal le 39 %). Zaradi razgibanosti in zaraščenosti terena in s tem zmanjšane vidljivosti ter slabe pokritosti prostora izven urbanih območij z geodetskimi točkami je pri terenskem arheološkem kartiranju precej zamudna in včasih nenatančna celo uporaba merilnika GPS ali teodolita. Lidar z možnostjo prodiranja skozi (oziroma mimo) vegetacijo torej predstavlja prvo realno možnost neposrednega opazovanja vrste modifikacij naravnega okolja v preteklosti, vključno z arheološkimi najdišči. Raziskave smo opravili na več območjih, tako v Sloveniji (del Krasa, Cerknica z okolico, Kobarid z okolico) kot v Franciji (na jugu v okolici lagune Mauguio v pokrajini Languedoc ter na vzhodu v okolici mesta Besancon ter vasi Maudeure in Mathay v pokrajini Franche Comte), s posebnim poudarkom na rekonstrukciji kulturne pokrajine. Za njihovo proučevanja smo pripravili in organizirali posebej prilagojena namenska snemanja. Velja dodati, da smo se sicer osredotočili na arheološka obdobja, vendar je del raziskovalne skupine uporabil tudi podatke o identificiranih recentnih elementih kulturne pokrajine, predvsem za potrebe gozdarstva, upravljanja z naravnimi viri in načrtovanja posegov v prostor. Ugotovili smo, da je parametre lidarskega snemanja za arheološke namene treba prilagoditi, saj se tako čas snemanja kot potrebna gostota talnih odbojev razlikujeta od tipičnih parametrov pri drugih študijah. Poleg običajnih zahtev za optimalno snemanje ima takšno za arheološke namene še dodatne. Najbolj primerne razmere so, ko: - je listje na gozdnih tleh dodobra potlačeno, - na tleh ni snega, - drevesa niso ozelenela, oz. ni zeleno niti talno rastje. Glede na navedeno, je zlasti primerno snemalno obdobje v Sloveniji v marcu oz. začetku aprila, v odvisnosti od nadmorske višine in bližine morja. Zagotovljena gostota snemanja naj bo vsaj štirje talni odboji na kvadratni meter, kar izključuje območja mladega smrečja, prekrivanje preletnih linij pa naj bo vsaj 25 %. Pri identifikaciji smo se omejili na prepoznavanje naslednjih elementov: - kulturne terase, - pretekle naselbinske konture, - zidovi, - gradišča, - gomile, - strelski jarki, - nekdanje rečne struge, - stara komunikacijska mreža (poti), - zaraščanje zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč, - tipi in razvojne faze gozdov, - premikanje gozdnega roba. Posebno pozornost smo namenili tehnikam obdelave podatkov, v prvi vrsti filtriranju oblaka lidarskih točk. Lastni algoritem REIN, ki je bil na Slovenskem forumu inovacij izbran med 40 najboljših inovacij v letu 2007, smo dodatno optimizirali in ga razvili v samostojni aplikaciji. Opravili smo tudi preizkus delovanja različnih nastavitev algoritma na nizih podatkov območij z raznolikimi pokrajinskimi značilnostmi. S tem je postal postopek operativen in smo ga sposobni izvesti na poljubnih podatkih, ne glede na njihovo velikost, vir in geografsko okolje. Podrobno smo proučili tudi nekatere tehnike predstavitve podatkov modelov višin, predvsem večkratno senčenje reliefa in delež vidnosti neba. Prvi postopek znatno izboljša klasično metodo prikaza podatkov o reliefu, drugi pa je povezan s fizikalnimi lastnostmi površja (vidnostjo, osončenostjo) in predstavlja novost v svetovnem merilu. Z obema navedenima postopkoma, ki smo ju implementirali v programu ENVI+IDL ter ju ponudili širšemu krogu uporabnikov, smo dosegli dobre rezultate in olajšali kasnejšo interpretacijo podatkov, kar se je potrdilo tako na slovenskih kot na francoskih študijskih območjih. Na primeru območja na Krasu smo poleg modela višin golih tal po višinskih plasteh prikazali karte gostot odbojev v vegetaciji, ločeno po tipih odbojev. Poleg tega smo izračunali tudi karte višin n-tega percentila odbojev (n = 2, 5, 10, 90, 95, 98) za vse tipe odbojev. Na primeru območja Slivnice smo tovrstne prikaze strukture gozdnega pokrova dopolnili še s korekcijo izmerjene vertikalne porazdelitve gostot odbojev, ki upošteva zasenčenje spodnjih plasti vejevja z višjimi plastmi. Na podlagi teh prikazov smo ugotovili, da s trirazsežno strukturo gozdnega pokrova ni mogoče napovedovati prisotnosti arheoloških ostalin. Vzporedno z razvojem tehnik obdelave je potekala arheološka interpretacija rezultatov, kartiranje in terenska verifikacija. Predvsem na območju Kobarida, v okolici Cerknice in na študijskih območjih v Franciji smo izboljšali načrte obstoječih najdišč (na primer Tonovcov grad) in ustvarili številne nove (recimo Sv. Helena, Žerovinšček). Na ustrezno pripravljenih izdelkih lidarskega zaznavanja (digitalni modeli višin in površja) smo odkrili vrsto prej neznanih elementov preteklih kulturnih pokrajin, s terenskimi verifikacijami pa smo ugotovili njihovo dejansko konfiguracijo. Izsledke smo obsežneje terensko preverili na kraškem testnem območju, kjer so z lidarskih podatkov odlično razvidna arheološka naselja: Brith pri Zagrajcu, Gradišče pri Kobdilju, Debela griža v Volčjem gradu in Jelenca jama pri Kobjeglavi, okoli katere vijugajo vojaški jarki iz prve svetovne vojne. Te lokacije so poznane že iz starejše strokovne literature in so dokumentirane tudi z načrti, ki jih je objavil italijanski arheolog Carlo Marchesetti leta 1903. Marchesettijevi načrti teh najdišč so edini, ki smo jih imeli doslej na razpolago. V začetku 20. stoletja zaradi pašništva še niso bila tako zaraščena, pri terenskem ogledu pa smo ugotovili, da najdišča, z izjemo v Volčjem gradu, danes prekriva nepredirna vegetacija, tako da jih s klasičnimi merskimi tehnikami ne bi bilo mogoče izmeriti. Z lidarskih podatkov je razvidnih več detajlov, kot so bili zabeleženi na starih načrtih, zajeta je tudi širša okolica najdišč, saj lidarsko snemanje ponuja enakovreden pregled velikega območja. Poleg možnosti zaznave človekovih posegov v prostor (poti, ceste, terase, izravnave), pridobimo tudi podatke o naravnem okolju (paleostruge, prehodi), ki so pomembni za razlago same lege najdišča in nadaljnje prostorske analize. Konkretni rezultati tega preverjanja razkrivajo potencial lidarske tehnike za hitrejše, bolj sistematično in ekonomično lociranje in kartiranje. Del raziskav smo opravili v tesnem sodelovanju s partnerji iz tujine predvsem v okviru inštituta ModeLTER, ki smo ga ustanovili z Univerzo Franche-Comte, Francija. Priznanje kakovosti našega dela je dejstvo, da smo bili skupaj s francoskimi kolegi odgovorni za obsežno lasersko skeniranje, obdelavo podatkov in arheološko interpretacijo teh območij v Franciji. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Projekt je bil realiziran v skladu z zastavljenimi cilji in po predlaganem časovnem razporedu. Na več konkretnih primerih (v Sloveniji in Franciji) je bila potrjena hipoteza, da lasersko skeniranje omogoča opazovanje preteklih pokrajin pod rastjem. Dokazali smo, da je za uspešno uporabo tehnike ključnega pomena optimalen postopek obdelave od oblaka točk do modela višin, pri čemer je zelo pomembno upoštevati pokrajinske značilnosti obravnavanega območja in velikost proučevanih objektov. Naša hipoteza, da je edina smiselna uporaba surovih točk skeniranja, se je izkazala za pravilno, saj smo jo potrdili v opravljenih študijah, poleg tega pa so do enakega rezultata - neodvisno ali v sodelovanju z našo skupino - prišli drugi raziskovalci v svetu. Še vedno pa je v svetu le malo skupin, ki se tega postopka zares lotevajo, kar nas postavlja v sam vrh stroke. Postopek obdelave od oblaka točk do modela višin oziroma površja (filtriranje in rastriranje) smo razvili do operativne stopnje, poleg tega pa smo se ukvarjali z razvojem naprednih tehnik prikaza modelov reliefa (npr. delež vidnega neba), ki zelo pripomorejo k odkrivanju in razumevanju prostorskih značilnosti ostalin nekdanjih kulturnih pokrajin. Opravljena je bila tudi terenska verifikacija dobljenih rezultatov. Projekt je dosegel precejšnjo odmevnost v strokovni javnosti, tako v Sloveniji kot v tujini. Območja opazovanja in proučevanja smo razširili z dodatnim snemanjem v Sloveniji, poleg tega pa smo organizirali snemanja večjih območij v Franciji. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb glede na zastavljene cilje in odobreno število ur. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Zračni lidar in register preteklih pokrajin ANG Airborne lidar and historic environment records Opis SLO V članku je na primeru kmetijske rečne doline podana ocena primernosti uporabe lidarja za izboljšavo registra preteklih pokrajin (historic environment records - HERs). Na 25 km dolgem odseku doline ob reki Dove, na meji med grofijama Derbyshire in Staffordshire, so bili zbrani lidarski podatki s prostorsko ločljivostjo 2 m. Te podatke smo primerjali z obstoječim inventarjem arheoloških najdišč ter izbranim vzorcem navpičnih letalskih fotografij. Čeprav študija temelji na britanskem vzorcu, menimo, da so rezultati o upravljanju s kulturnimi viri pomembni tudi mednarodno. ANG The paper assesses the potential of lidar to enhance existing records of historic environment, using a case study from a river valley in the agricultural midlands of England. Lidar elevation data at a spatial resolution of 2 m was collected over the valley of the River Dove on the Derbyshire/Staffordshire border. These data were compared with the existing inventory of sites for the study area and with a selected sample of vertical aerial photography. While this assessment is based on a British example, we feel that the results have implications for cultural resource management internationally. Objavljeno v CHALLIS, Keith, KOKALJ, Žiga, KINCEY, Mark, MOSCROP, Derek, HOWARD, Andy J.. Airborne lidar and historic environment records. Antiquity, 2008, issue 318, vol. 82, str. 1055-1064, ilustr. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29015853 2. Naslov SLO Uporaba laserskega skeniranja za opazovanje pretekih pokrajin - primer okolice Kobarida (poglavje v knjigi Založbe ZRC) ANG Application of laser scanning in the detection of past landscapes - the Kobarid case study (chapter in a book published by Založba ZRC) Opis SLO V prispevku je opisana tehnologija laserskega skeniranja kot ena najboljših metod za zajem trirazsežnih prostorskih podatkov, ki se vedno bolj uporablja tudi pri študijah preteklih pokrajin. Digitalni model višin, ki je bil z metodo REIN izdelan za Kobarid z okolico je razkril do sedaj nevideno sliko ostalin človekovega delovanja in naravnih procesov na tem območju, od najzgodnejših gradišč, prek objektov prve svetovne vojne do bolj sodobnih sprememb pokrajine. Z naprednimi metodami vizualizacije smo ugotovili lokacije znanih arheoloških najdišč, nakazale so se tudi nekatere nove možne lege. ANG In the paper laser scanning technology as one of the most accurate three-dimensional spatial data acquisition methods that is gaining in popularity in the studies of past landscapes is described. Digital elevation model, produced with REIN for the area around Kobarid, uncovered a unseen view of remains of past human activities and natural processes in the area, from the earliest hill forts, and First World War structures to the recent modifications of the landscape. Advanced visualization techniques have revealed details of known archaeological sites and indicated locations of unknown ones. Objavljeno v KOKALJ, Žiga, OŠTIR, Krištof, ZAKŠEK, Klemen. Uporaba laserskega skeniranja za opazovanje pretekih pokrajin - primer okolice Kobarida. V: PERKO, Drago (ur.), ZORN, Matija (ur.), RAZPOTNIK, Nika (ur.), ČEH, Marjan (ur.), HLADNIK, David (ur.), KREVS, Marko (ur.), PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), REPE, Blaž (ur.), ŠUMRADA, Radoš (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, (GIS v Sloveniji, 9). Ljubljana: Založba ZRC, 2008, str. 321-329, ilustr. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28641837 3. Naslov SLO Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije ANG The impacts of climate change on the expected spatial redistribution of forest vegetation types Opis SLO V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Rezultati so pomembni in relevantni tudi za upravljanje s kulturno dediščino. ANG The redistribution of forest vegetation types in Slovenia, driven by the expected climate change, has been simulated. The potential spatial changes of forest vegetation have been analyzed using empirical GIS model forecasting the spatial distribution of forest vegetation in relation to climate and other ecological parameters. Based on the three different climate scenarios, the simulations showed that the spatial pattern of forest vegetation will be altered under the impacts of climate change. The results are also relevant for historical landscape management. Objavljeno v KUTNAR, Lado, KOBLER, Andrej, BERGANT, Klemen. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije = The impacts of climate change on the expected spatial redistribution of forest vegetation types. Zb. gozd. lesar., 2009, št. 89, str. 33-42. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2519974 | Uporaba deleža vidnega neba za vizualizacijo reliefa 4. Naslov SLO ANG Sky-view factor as a relief visualization technique Opis SLO Članek poda primerjavo med analitičnim senčenjem, ki je najpogostejši način prikaza digitalnih modelov reliefa in novo metodo prikaza z deležem vidnega neba. Senčenje omogoča uporabniku intuitivno prepoznavanje izoblikovanosti reliefa, vendar ima tudi pomembni pomanjkljivosti: zasičenost v sencah in nerazpoznavnost objektov, ki ležijo v smeri senčenja. V prispevku podana metoda računanja deleža vidnega neba, ki temelji na razpršeni osvetlitvi površja, te pomanjkljivosti odpravlja. Poleg izboljšanja razpoznavnosti majhnih reliefnih oblik deloma ohranja tudi berljivost širše topografije ozemlja. ANG The paper gives a comparison of analytical hill-shading and sky-view factor. Analytical hill-shading is the most frequently used relief visualization technique, but it has several drawbacks, the most critical being its inability to represent linear objects that lie parallel to the direction of the light source, and saturation of shadow areas. The article presents a method to calculate sky-view factor that overcomes these problems. It is based on diffuse illumination and can effectively visualize the relief. ZAKŠEK, Klemen, OŠTIR, Krištof, KOKALJ, Žiga. Sky-view factor as a relief Objavljeno v visualization technique. Remote sens. (Basel). [Online ed.], 2011, 3, 2, str. 398-415, ilustr. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 32345645 5. Naslov SLO Izboljšanje razpoznavnosti arheoloških ostalin z deležem vidnega neba ANG Application of sky-view factor for the visualisation of historic landscape features in lidar-derived relief models Opis SLO Članek dokazuje, da učinkovita interpretacija lidarskih podatkov zahteva njihov ustrezen prikaz. Z novo metodo, ki temelji na difuzni osvetlitvi, je bilo mogoče kartirati prej neznana arheološka najdišča ter izboljšati že obstoječe zemljevide. Poleg študij preteklih kulturnih in naravnih pokrajin lahko metodo uporabimo tudi pri drugih znanstvenih disciplinah, kjer so nujni različni prikazi digitalnega modela višin in samodejne tehnike pridobivanja oblik, na primer v geografiji, geomorfologiji, kartografiji, hidrografiji, glaciologiji, gozdarstvu in pri upravljanju z naravnimi nesrečami. ANG This paper proves that effective interpretation of lidar elevation models requires appropriate data visualization. The new method which is based on diffuse illumination enabled mapping of previously unknown archaeological sites and improve existing maps. In addition to the studies of the past cultural and natural landscapes it can be effectively used in other scientific fields in which digital elevation model visualizations and automatic feature extraction techniques are indispensable, e.g. geography, geomorphology, cartography, hydrology, glaciology, forestry and disaster management. Objavljeno v KOKALJ, Žiga, ZAKŠEK, Klemen, OŠTIR, Krištof. Application of sky-view factor for the visualisation of historic landscape features in lidar-derived relief models. Antiquity, 2011, 85, str. 263-273. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 32351021 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Odkrivanje skrivnosti Kobariške (razstava) ANG Revealing the secrets of Kobarid area (exhibition) Opis SLO Z željo predstaviti aktivnosti raziskovalne skupine širši javnosti smo pripravili razstavo o obdelavi in analizi podatkov laserskega skeniranja, ki smo ga z namenom opazovanja ostankov prve svetovne vojne in arheoloških najdišč izvedli v okolici Kobarida. Razstava, ki je vsebovala tako opis tehnologije kot tudi interpretacijo in širši historični okvir, je bila na ogled aprila 2008 v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. To present the research activities to the general public, we have prepared an ANG exhibition on the processing and analysis of laser scanning data, which was carried out to monitor residues of the First World War and archaeological sites in the vicinity of Kobarid. The exhibition, which contained a description of technology as well as the interpretation and the broader historical context, was on display in the Atrium of ZRC SAZU in Ljubljana. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v KOKALJ, Žiga. Odkrivanje skrivnosti Kobariške : [razstava v Atriju ZRC SAZU, Ljubljana, 2.-16.apr.20081. Ljubljana, 2008. Tipologija 3.12 Razstava COBISS.SI-ID 29246509 2. Naslov SLO Vodenje mednarodnega inštituta ModeLTER ANG Co-chairing of an international institute ModeLTER Opis SLO Vodenje prvega slovensko-francoskega pridruženega evropskega laboratorija ModeLTER (Evropski inštitut za modeliranje pokrajin in prostorov skozi daljše časovno obdobje). Skupni inštitut, ki so ga ustanovili ZRC SAZU, Centre national de la recherche scientifique (CNRS, Francija) in Univerza Franche-Comte (Francija), predstavlja raziskovalno enoto, ki povezuje skupino približno tridesetih raziskovalcev najrazličnejših strok. CNRS, organizacija s skoraj 30.000 zaposlenimi je do sedaj ustanovila le približno 40 tovrstnih inštitutov. ANG Co-chairing of the first Slovenian-French European associated laboratory ModeLTER (European Laboratory for Modelling of Landscapes and Territories over the Long Term). The joint institute, founded by the ZRC SAZU, Centre National de la Recherche Scientifique (CNRS, France) and University of Franche-Comte (France), a research unit that connects a group of about thirty researchers various disciplines. CNRS, the organization with almost 30,000 employees, up to now only about 40 such institutes. Šifra D.07 Vodenje centra/laboratorija Objavljeno v OŠTIR, Krištof. Ustanovitev slovensko-francoskega inštituta ModeLTER : Radio Slovenija : oddaja Radijski dnevnik. Ljubljana, 24.02.2007. Tipologija 2.19 Radijska ali televizijska oddaja COBISS.SI-ID 26880301 3. Naslov SLO Gostovanje na tuji univerzi in predavanje na radiu ANG Lecturer at a foreign university and radio lecture Opis SLO Krištof Oštir je bil v času od 1.4.2008 do 30.6.2008 gostujoči raziskovalec na Univerzi Franche-Comte in Centre national de la recherche scientifique, Besangon, Francija. Ukvarjal se je z obdelavo podatkov laserskega skeniranja (južnega dela Francije in jugozahodne Slovenije) ter s tehnikami vizualizacije reliefa z namenom kar se da učinkovitega prepoznavanja ostankov pretekle pokrajine. V tem času je sodeloval tudi pri podiplomskem izobraževanju (mentorstvo pri doktoratu). ANG Krištof Oštir was during the period from 1.4.2008 to 30.6.2008 a visiting researcher at the University of Franche-Comte and the Centre national de la recherche scientifique, Besangon, France. He was researching the laser scan data processing (from the southern part of France and south-western Slovenia), and terrain visualization techniques with the aim of effective identification of residues of past landscapes. During this time he also participated in postgraduate education (tutoring in the Ph.D. program). Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Podrobnejši opis raziskovalnega dela je objavljen na spletni strani inštituta ModeLTER (http://modelter.zrc-sazu.si/) in v OŠTIR, Krištof. Images radar pour etudes archeologiques : [predavanje na radiu France Bleu, 17. in 18.5.2008, Besangon, Francija]. Besangon, 2008. Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek COBISS.SI-ID 28495661 4. Naslov SLO Lidar za študij preteklih in sodobnih pokrajin (razstava) ANG Lidar for the studies of past and recent landscapes (exhibition) Z željo predstaviti aktivnosti raziskovalne skupine širši javnosti smo skupaj s Opis SLO francoskimi sodelavci pripravili razstavo o obdelavi in analizi podatkov laserskega skeniranja, ki smo ga z namenom opazovanja preteklih človekovih aktivnosti v pokrajini izvedli v okolici mesta Besancon, Francija. Razstava, ki je vsebovala tako opis tehnologije kot tudi interpretacijo in širši historični okvir, je bila na ogled novembra 2009 na Sejmu znanosti (Fete de la Science) v Besanconu v Franciji. ANG To present the research activities to the general public, we have prepared an exhibition on the processing and analysis of laser scanning data, which was carried out to monitor residues of past human activities in the landscape in the surroundings of Besancon, France. The exhibition, which contained a description of technology as well as the interpretation and the broader historical context, was on display at the Science fair (Fete de la Science) in Besancon. Šifra F.28 Priprava/organizacija razstave Objavljeno v NUNINGER, Laure, OPITZ, Rachel, KOKALJ, Žiga, OŠTIR, Krištof. Lidar pour l'etude des paysages passes et contemporains : [razstava na Sejmu znanosti (Fete de la Science), Besancon (Francija), 19.-21.nov.2009]. Besancon, 2009. Tipologija 3.12 Razstava COBISS.SI-ID 31179565 5. Naslov SLO Nagrada za algoritem obdelave lidarskih podatkov ANG Award for lidar data processing algorithm Opis SLO Algoritem REIN je bil na Slovenskem forumu inovacij izbran med 40 najboljših inovacij v letu 2007. Algoritem se odlikuje po izjemni točnosti DMR v strmem gozdnatem reliefu, kakršne druge obstoječe metode pogosto ne dosegajo zaradi težav z razlikovanjem med talnimi in rastlinskimi odboji laserskega žarka. REIN torej omogoča kakovosten DMR za topografsko kartiranje, načrtovanje prometnic, arheologijo, gozdarstvo in podobno, ne glede na prisotnost gozda. ANG Algorithm REIN has been awarded among 40 best innovations in 2007 at the Slovenian Innovation Forum. It produces a very precise DEM in a steep forested terrain that typically presents a big problem for other techniques that separate ground returns from vegetation returns in lidar data. REIN therefore enables quality studies of terrain regardless of the presence of forest. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v KOBLER, Andrej, PFEIFER, Norbert, OGRINC, Peter, TODOROVSKI, Ljupčo, OŠTIR, Krištof, DŽEROSKI, Sašo. Repetitive interpolation : a robust algorithm for DTM generation from Aerial Laser Scanner Data in forested terrain. Remote sens. environ. 2007, vol. 108, iss. 1, str. 9-23. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1851814 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Pomen opravljenega projekta za razvoj znanosti je mogoče oceniti tako s splošnega metodološkega vidika, ki zadeva tehnike obdelav lidarskih podatkov in njihovo uporabnost, kot v luči konkretnih dognanj, ki osvetljujejo vprašanja o preteklih kulturnih pokrajinah na obravnavanih geografskih območjih. Po eni strani je na osnovi obstoječe literature mogoče ugotoviti, da projekt predstavlja prvi poskus celostne aplikacije tehnologije lidarskega daljinskega zaznavanja, saj vključuje vse korake dela, od obdelave podatkov do interpretacije. Izpopolnili oziroma prilagodili smo tehnike izdelave DMV iz lidarskega oblaka točk znotraj gostega gozda, kar je zelo pomemben problem lidarskega snemanja, na osnovi konkretnih rezultatov in terenskega preverjanja pa smo tudi ovrednotili uporabnost posameznih tehnik in postopkov za prepoznavanje in kartiranje takšnih ali drugačnih naravnih in antropogenih elementov pokrajine. Tehnika vizualizacije reliefa z deležem vidnega neba je bila predstavljena na večih mednarodnih znanstvenih konferencah, kjer je doživela izjemen odziv. V raziskovalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z arheološko interpretacijo podatkov laserskega skeniranja je prišla v standardni nabor tehnik vizualizacije (npr. v Angliji, Nemčiji in Franciji) in je predmet obravnave na arheoloških delavnicah. Po drugi strani smo z raziskavami v izbranih geografskih predelih obogatili poznavanje sledov človekovega življenja in dejavnosti v preteklih obdobjih in s tem prispevali k reševanju konkretnih vprašanj, s katerimi se soočajo arheološka in zgodovinska preučevanja, zlasti tista, katerih predmet je dinamika poselitve in človekovih posegov v prostor. Opravljena raziskava predstavlja pomemben korak k uveljavitvi laserskega skeniranja v aplikacijah opazovanja preteklih pokrajin. Opravljene analize omogočajo hitrejše in bolj učinkovito delo v različnih okoljih in kontekstih. ANG_ The scientific relevance of the project can be judged both from the general methodological point of view, concerning the lidar data processing techniques and their applicability, and in the light of concrete answers regarding specific questions about past cultural landscapes in the geographic areas we intend to study. On one hand, it is possible to ascertain, upon examining the existing publications, that the project constitutes the first attempt of comprehensive application of lidar remote sensing technology, considering it includes all the stages of the work, from data processing to interpretation. We have improved and adapted the techniques of DTM generation from the lidar point cloud in dense forests, which is a very important problem, and, on the basis of concrete results and ground-truthing, we have also evaluated the applicability of particular techniques and procedures for recognizing and mapping certain types of natural and anthropogenic landscape features. The technique of visualizing detailed terrain models with sky view factor has been presented at several international scientific conferences, with great success. It has come into a selection of standard visualization methods used at scientific institutions dealing with lidar data interpretation (e.g. in England, Germany and France) and is discussed in archaeological workshops. On the other hand, the research in selected geographic areas enriches the knowledge on the vestiges of human life and activities in past epochs, thereby contributing to the solution of specific problems that lie in the core of archaeological and historical studies, particularly those concerned with settlement dynamics and human interaction with natural environment. The study is an important step towards the implementation of laser scanning in the observation of past landscapes. Completed analyses can provide faster and more efficient work in different environments and contexts. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ V projektu smo se neposredno ukvarjali z opazovanjem naravne in kulturne dediščine Slovenije. Pri tem smo uvedli najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča zaznavanje dediščine tudi na območjih, ki so težko dostopna ali podvržena degradaciji, npr. v gozdovih in predelih intenzivnega zaraščanja. V takšnih okoliščinah je lidarsko daljinsko zaznavanje edinstvena metoda, saj omogoča lociranje in površinsko natančno dokumentacijo arheoloških najdišč in drugih kulturnih prvin pokrajine tudi na območjih, kjer zaradi ovir, ki jih postavlja naravno okolje, s klasičnimi terenskimi tehnikami tega ni mogoče opraviti v razumnem času in/ali po sprejemljivi ceni. Rezultati torej razširjajo poznavanje arheološke dediščine Slovenije, pa tudi sodobnih antropogenih modifikacij pokrajine v obravnavanih predelih. Spoznanja je mogoče uporabiti za čim primernejše upravljanje z naravno in kulturno dediščino, pri načrtovanju posegov v prostor in drugih dejavnostih, relevantnih za trajnostni razvoj Slovenije. Uporabljene in razvite metode obdelave lidarskih podatkov so bile ustrezno predstavljene znanstveni in strokovni javnosti, s čimer smo omogočili konkurenčno prednost domačim podjetjem in ustanovam, ki se uveljavljajo na zahtevnem področju napredne obdelave podatkov daljinskega zaznavanja. ANG An important aim of the project was to observe the natural and cultural heritage of Slovenia, introducing a highly sophisticated and up-to-date technology, which enables the recognition of cultural elements even in the hardly accessible areas or those subject to processes of degradation, e.g. in forests and areas of intensive overgrowth. In such circumstances lidar remote sensing represents a unique method, as it allows location and sufficiently accurate surface recording of archaeological sites and other cultural landscape features even in the areas where this work, due to the obstacles posed by natural environment, cannot be accomplished in a reasonable time-span and at acceptable costs with traditional field techniques. While the results thus broaden the information on the Slovenian archaeological heritage, as well as on recent anthropogenic modifications of landscape in selected areas, these insights are also relevant for a proper natural and cultural resource management, spatial planning and other activities aimed at a sustainable development of Slovenia. The methods for processing lidar data processing and visualization were presented to the public, and this information allows a competitive advantage to the national companies and institutions trying to secure their proper place in the demanding field of advanced processing of remote sensing data. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 o G.01.03. Drugo: o o O o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O 0 O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o O o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o O o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije ® O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o 0 o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o 0 o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o 0 o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O 0 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O ® O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura © O O O G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 35.403,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Odkrivanje skrivnosti Kobariške (razstava) F.27 2. Lidar za študij preteklih in sodobnih pokrajin (razstava) F.28 3. 4. 5. Komentar S pripravljenima razstavama so raziskovalci domači in tuji javnosti predstavili tehniko zračnega laserskega skeniranja in najpomembnejše rezultate projekta, prikazane s slovenskimi in francoskimi primeri. Ocena Pomemben prispevek projekta so prilagojene in izpopolnjene tehnike izdelave modela višin iz lidarskega oblaka točk gostega gozda, prilagojene in na novo razvite tehnike prikaza lidarskih podatkov, ki omogočajo bolj natančno in hitrejše kartiranje arheoloških ostalin ter na osnovi konkretnih rezultatov in terenskega preverjanja ovrednotena uporabnost posameznih tehnik in postopkov za prepoznavanje in kartiranje naravnih in antropogenih elementov pokrajine. Izvajalci so z raziskavami v izbranih geografskih predelih obogatili poznavanje sledov človekovega življenja in dejavnosti v preteklih obdobjih in s tem prispevali k reševanju konkretnih vprašanj, s katerimi se soočajo arheološka in zgodovinska preučevanja, zlasti tista, katerih predmet je dinamika poselitve in človekovih posegov v prostor. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: in Ivan Šprajc podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/36 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 9C-98-52-F7-C3-8F-DA-93-40-83-24-A7-67-B9-00-CD-5B-14-FC-F5