Zu vMk dsn rasen sobot. a*» ü, pimsnikof. biUed daily except SstuHafa, Sundsys snd Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniftkt In upravnllki prostori: Mft7 South Uwndals Ava. Off lea of Publication! t067 South Lawmtals Ava. Tslaphoite, Rockwell 4»04 . ^i^xxwn. On. lista j« K.00 »tet; TSS Chicago, ill. četrtek, is. marca (march ist. imi ~ ■ ■■ — ■■» « ■ — ««te « »»i». Acceptance for mailing at spaclal rata of poaUga pravldad far tu aacUon 1108, Act of Oat. », 1917, authorised Subscription 90.00 Yvarly ÄTEV.—NUMBER SI ngleii prodirajo naprej v Abesiniji 0JASKI TRANS P0ftT POTOPLJEN Atene. Grčija. 13. marca.- «istavnik vlade je sinoči izja-I, da so grške čete zdrobile ita-insko protiofenzivo v srditih tkah, ki so trajale štiri dni. Ittator Mussolini_ je osebno evzel poveljstvo na albanski Miti in pognal armado proti kom. Predstavnik je dalje re-l, da je Mussolini naslovil ulti-it svojim generalom, "da mojo nekaj storiti do sobote." talijani so v napadih na grške itojanke utrpeli ogromne izbe. Na stotine vojakov je ob-iJu na bojiščih mrtvih in rajnih. Dvesto italijanskih volov in častn[kov so Grki ujeli. Jjeti italijanski častniki so podali. da se Mussolini nahaja fronti v centralni Albaniji že I dni. . Poveljnike oborožene t je informiral, da bo zapustil mto v soboto in da morajo do ;a časa nekaj storiti. biro. Egipt. 12. marca.—Brit- i vojaške koldne, ki prodirajo levera proti Kerenu, oblega-nu mestu v Eritreji, italijan-koloniji, so že dospele do ke, ki jim omogoča bombar-anje fašističnih pozicij. Giba- ► čet se opaža južno od Kere-Veliko Število domačinov5" fe1 *f?nilo od tam v pokrajine, ki prišle pod angleško kontrolo, se bodo borili proti Italija-n na strani Angležev. tbesinski rebeli so pognali ijanske čete iz Dambacha, ki i 180 milj severozapadno od dis Ababč, glavnega mesta esinije. Rebeli in angleške e prodirajo naprej proti Ad-Ababi. ^ngh>šksr -oborožena sila, ki irira v vzhodnem delu Abe-ije, je ujela več sto italijan-h vojakov, med temi povelj-a brigade in komisarja pro-ce. Druge vojaške kolone so ipiralo mesti Afodu in Asosu. ^giptska vlada poroča, da so ražna letala metala bombe ozemlje ob Sueškem prekopi pa niso povzročile poseb-Škode. "•ne. Grčija. 12. marca.-Gr- > čete so odbile vse italijan-' »>«pade na svoje pozicije na itralni albanski fronti, se gla port*iio vrhovnega povelj- J Uprizorile so potem na-*e na italijanske postojanke zasHIe več hribov. Cez 450 "Janskih vojakov, med temi častnikov, so Grki ujeli po I,lh bitkah. v katerih je pad-"«c sto Italijanov. H«bnki so povedali Grkom italijansk«* .z«ube na alban-J oojiM,h znašajo 130,000 ™ ranjenih in ujetih. Dalje rvedali, da enote črnosrajč r /a vojaškimi četa «riijhu-ami in sipajo krošnje te.»,, skušajo umak J**00, 12 marca— Admira-naznanil«, da je angle-. topila itali- [^»'anspurtn,,- ladjo, na ka-J' nahajalo več sto vo- ^i'kki di KV 'ti \ ' 'd,n so včeraj spet "a London in dru-" >U Sedem lon-j«- bilo born-ziaka Bombe so Liverpool, Porta-v iv.uth Waleau L*> angleški le- "tr.i 'orali industrijska J" »n za pad ni Eksplozija v turškem hotelu Bomba namenjena angleškemu ■ diplomatu Iatanbul, Turčija, 12. marca.— George W. Rendel, bivši angleški poslanik v Bolgariji, je ušel eksploziji bombe, ki je bila njemu namenjena in katera je sinoči eksplodirala v tukajšnjem hotelu Pera Palače, v katerem se je Rendel nastanil s člani svojega štaba. Dve osebi sta bili ubiti pri eksploziji in 23 ranjenih. Ena žrtev je bila turški detektiv, identiteta druge pa še ni bila dognana. Med ranjenci ao trije člani Rendelovega štaba—tajnik Lam-bert in dve strojepiski. Dobili so le lahke poškodbe. Rendel si je rešil življenje, ker je takoj po prihodu v hotel odšel v svojo sobo. Eksplozija je naatala deset minut po prihodu poslanika in njegovih pomaga-čev v hotel. Predstavnik brit-skega poslaništva v Turčiji je takoj sestavil poročilo o incidentu n ga poslal v London. Vojaške avtoritete, ki izvajajo določbe obaednega stanja v evropski Turčiji, so se pridružile preiskavi vladnih agentov. Storjeni zločin bo morda izzval resne diplomatične posledice. Ta je bil že drugi poskus umora Rendela, odkar jje zapustil Sofijo. Doznava se, da so zarotniki nameravali pognati z dinamitom zrak posebni vlak, s katerim se je Rendel v spremstvu 67 drugih Angležev, fhed katerimi je bilo tudi več žensk in otrok, odpeljal iz Sofije v Turčijo. Londonski list oplazil pacifiste Preiskava proti peto-koloncem odrejena London« 11. marca.—Tukajšnji list Daily Maily je danes dbjavil uvodnik z obsodbo elementov, ki vodijo kampanjo za aklenitev miru z Nemčijo in Italijo. Svoje čitatelje je opozoril, da ao v tej kampanji udeleženi komuniati in skrajni desničarji. S temi sodelujeta tudi dva člana parlamenta—Rhys J. Da vies in R. R. Stokes. Davies je nedavno naalovil prebivalcem Manchestra apel, naj ae pridružijo agitaciji za sklenitev miru. V svojem apelu je pojaanil ozadje vojn, izvor teh in vzroke, iz katerih ae porajajo. Dalje je naglaail, da angleško in nemško ljudstvo ne bosta dolgo vzdržala v medsebojnem klanju in uničevanju. Da-viea je obdolžil vladno propagando in vojne dobičkarje podžiga-nja sovraštva in se izrekel za "pogojni" mir. Policija je začela preiakavo proti petokoloncem, ki akušajo sabotirati vladni načrt glede kontrole ladjedelnic in priata niščnih delavcev. Slednji poata-nejo na podlagi načrta vladni ualužbenci. Voditelji strokovnih unij so včeraj posvarili delavce naj ne naaedejo propagandi pe-tokoloncev, ki ao orodje nacijev in fašiatov. Trgovinski department je pri čel izvajati načrt glede zatvori-tve tovarn, ki niao udeležene v produkciji orožja in bojnega materiala. Delavci bodo tranaferlra-ni v vojne induatrije, da ae poveča produkcija bojne opreme. Delavaki minister Ernest Bevin je sinoči ponovno apeliral na ženake, naj ae prijavijo za dela v vojnih induatrijah. Akcija proti tujcem v Mehiki Mexico City, 12. marca —Notranji minister je naznanil kampanjo proti vaem tujcem, ki ao prišli nepoatavno v deželo. Kampanja je povezana z zatiranjem aktivnosti prtokoloncev. NAČRT ZA POMOČ ANGLIJI POSTAL ZAKON Predsednik zahteva sedem milijard od kongresa KAMPANJA PROTI VSTOPU V VOJNO Waahington, D. C« 12. marca. — Združene države so postale arzenal demokracij včeraj, ko je predsednik Rooseevlt podpisal načrt za pomoč Veliki Britaniji in Grčiji, ki sta v vojni proti osišču. Pet minut pozneje je predsednik odobril pošiljanje a-meriškega orožja in bojnega materiala zavojevanima državama. V tem so uključena bojne ladje, letala in strelivo. Roosevelt je dane8 pozval kongres, naj dovoli sedem milijard dolarjev za financiranje pomoči Veliki Britaniji in Grčiji. Vprašanje pomoči Kitajski pride pozneje na vrsto. Pomožni načrt je bil z amendment!, aprejetimi v senatu, odobren v nižji zbornici po debati, Iti je trajala 95 minut, s 317 proti 71 glasovom. Takoj po odobritvi ata Sam Rayburn, predsednik zbornice, in podpredsednik Henry A. Wallace podpiaala načrt, nakar je bil poslan v Belo hišo, kjer ga je Roosevelt štirinajst minut*«pozneje podpisal in je s tem postal zakon. Po ceremonijah je Rooaevelt apre-jel reporter je in jih informiral, da ae je pošiljanje orožja in bojnega materiala v Veliko Britanijo in Ctašijo pričala. Predsednik jim je dalje povedal, da bo govoril po radiu ameriškemu ljudstvu ta ali prihodnji teden in mu pojasnil svoje načrte ter obseg pomoči Veliki Britaniji in Grčiji v smislu sprejetega zakona. • J Za načrt je glaaoavlo 220 demokratov, 04 republikancev in trije progresivci, proti pa 54 republikancev, 15 demokratov, e-den član Ameriške delavake atranke (New York) farmer-laborlt. Senator Burton K. demokrat iz Montane grupe, ki je vodila proti pomožnemu načrtu, je o-pozoril ameriške davkoplačevalce na podvojitev davkov, obenem pa je naglaail, da se bo narodni dolg povečal na sto milijard dolarjev. "To ae bo zgodilo, ker je Rooaevelt dobil zahtevano oblaat in bo zdaj lahko vodil nenapovedane vojne po vaem svetu," je rekel Wheeler. Okrog 20 senatorjev, zagovornikov izolacije, ae je sinoči zbra lo v uradu aenatorja Hirama Johnsons, republikanca iz Call fomije, in razpravljalo o kampanji, ki naj bi dvignila odpor a-meriškega ljudstva proti vstopu Združenih držav v vojno. Po vsej deželi se bodo vršili shodi, na katerih bodo govorili Izola-cioniati. Protivojna kampanja se bo pričela čez nekaj dni. Senator Wheeler je v svoji izjavi naglaail, da ne namerava ovirati Roosevelta v iskanju sredstev za financiranje pomož nega programa. "Konaervatlv-na večina, ki je podpirala načrt naj preskrbi denar," je rekel ae-nator. Mladina naj vlada Ameriko, pravi Ford Waya, Ga., 12. marca,—Avtni magnat Henry Ford je v razgovoru z reporter j I izjavil, da bi morala mladina vladati Ameriko. Ona je prva poklicana v boj za deželo, zato bi jo morala tudi vladati Magnat je napovedal, da bo obrambni program uspoaobil mladino za vladanje in da jo ta vzgaja v tem smislu. Piird je govoril z report er j i pred povrat-kom v Detroit. Domače vesti Noaroča v rovu v Pannl Hutchinson, Pa —Pri delu v tukajšnjem premogovniku je bil 5. marca pobit Martin Ponep-šek, član in večletni predsednik društva 683 SJ*PJ. Nahaja ae v bolnišnici v Gifeensburgu. Člani mu žele hitrega okrevanja. Nov grob ▼ w. VlrglniJl Richwood, w. Va.—Dne 9. marja je tu umrla Jennie Brani-sel, žena predsednika društva 570 SN P J v Maasontownu, Pa. Rojena je bila v Websterju, W. Va., in poleg moža zapušča dva sinova, dve hčfri, starše in ae- dem sester. -' i Vlak ubil štiri v Clevelandu Cleveland.—Dne 8. marca zvečer je na železniškem križišču E. 53. ulice prliel pred vlak avto s štirimi osebami. Avto je bil zmečkan in četvorica, dva moška In dve ženakd, je bila na mestu ubita. Ponesrečeni ao bili Peter Cigetič in njegova žena Mary, njuna hči Mary Cigetič in John Marinič, njen zaročenec. Po narodnoati ao vai bili Hrvatje. Ip eden Wheeler, In vodja opozicijo Jeklarji iapretili z obnovo stavke Kompanija obdol-žena kršenja sporazuma Buffalo, N. T.. 12. marca.— Uradniki jeklarske unije CIO ao obdolžili. Bethlehem Steel Co. kršenja aporazuma, ki je bil nedavno dosežen a posredovanjem vlade in kateri je rezultlral v preklicu dva dni trajajoče stavka. Izjavili ao, a» se kompanija noče pogajati z njimi, zaeno pa so zapretili z obnovo stavke, če bo vztrajala pri svojem stališču. Kompanija Ima za več milijonov dolarjev naročil od vlade. Jeklaraka unija je aklicala maanl shod, na katerem bodo delavci odločili o akciji proti kom-panijl. Val 8tavk ae še vedno Širi. V Oaklandu, Cal., je 1600 avtnlh delavcev zaatavkalo v tovarnah Fiaher Body Co. In Chevrolet Co. v znak proteata proti uvajanju priganjaških metod. V St. Louiau, Mo., ao unije ADF okll-cale atavko proti Weatern Cartridge Co., ki izdeluje orožje za armado. Unija atrojnikov CIO je zapre-tlla z oklicem stavke proti Honeywell Regulator Co., Minnea-polla, Minn. V tovarni te kompa-nlje dela čez dva tlaoč delavcev. Unija trdi, da je kompanija uata-novila "neodvisno" unijo, ko je grupa CIO atavlla zahtevo glede sklenitve pogodbe. V Edgewater-ju, N. J., je zastavkalo trt tlaoč delavcev proti Aluminum Co. of America. Pogajanja glede končanja atav-ke proti International Harveater Co. se bodo jutri obnovila med predstavniki unije CIO, kompa-nijo in federalnimi posredovalci. V stavki v tovarnah te kompa-nije v Chicagu in drugih meatih je zavojevanih 13,000 delavcev. Stavka voznikov avtobusov v New Yorku, katero je okllcala unija tranaportnih delavcev, še traja. V tej je prizadetih čer. 3500 voznikov. Promet z avtobu-si je bil ustavljen. Nasprotniki unije kriče, da so stavko podžgali tamuntati. Ta je bila okli-cana proti New York City Om-nlbua Co. in Fifth Avenue Coach Co. Predaednik unija tranaportnih delavcev je Michael Quill. Jugoslovanska častnika odletela v Grčijo Belgrad, 12. marca,—Dva Ju-goalovanaka^častnika, člana letalske posadke v Skoplju, sta za-aedla dve bojni letali in odletela v Grčijo. Prijateljem sta povedala, da ae hočHa boriti na strani Grkov proti Italijanom. POGAJANJA MED RUDARSKO UNIJO IN MAGNATI Lewi* zahteva zviianje mezde LETNE POČITNICE S PLAČO -----L Now York. 12. marca.—Rudarska unija United Mine Work-era of America (CIO) se je pričela pogajati a predstavniki kom-panij, ki obratujejo premogovnike v osmih državah, glede aklenitve nove pogodbe, ki naj nadomeati aedanjo, katere ve-1 javnost poteče 1. aprila. Pogodba naj bi krila 450,000 rudarjev, upoalenih v premogovnikih teh kompanlj. TI predstavljajo tri četrtine vaeh rudarjev, ki delajo na polju mehkega premoga. John L. Lewis, predsednik u-nije, je zahteval zvišanje mezde za dolar na dan, ne pa skrajšanja delovnega tedna. Rudarji zdaj delajo aedem ur na dan in pet dni v tednu. Na podlagi ae-danje pogodbe je plača rudarjev $6 na dan na severnem premogovnem polju in $5.60 na jugu. Unija dalje zahteva dvotedenake letne počitnice s plačo za vae rudarje. Ona ae že leta bori za počitnice, toda doslej še ni u-spela. Magnate zastopa na konferenci a pradatavnikl rudarjev Ezra Van Horn Iz Clevelanda, podpredsednik Ohio Coal Aaan. On je bil izvoljen tudi za predaed-nlka konference. Predatavnlk operatorjev jt dejal, da ao unij-ake zahteve precej vlgoke ln da bodo operatorji predložili protl-predlogc jutri, ko se bodo pogajanja obnovilu. Lewis je rekel, da unija ne bo zahtevala skrajšanje delovnega tedna zaradi "splošne nujnosti, ki je posledica izvajanja programa narodne obrambe, zahtevala pa bo garancijo od operatorjev, da mora vaak rudar delati najmanj dveato dni v letu.M Zahteve unije ao presenetile nekatere operatorje. Pričakovali ao namreč, da bo zahtevala šeaturnik in zvišanje plače za dolarje na dan. Upanj? Je, ^a bo kmalu prišlo do aporazuma med predstavniki kompanlj in unije.. Pred dvema letomu so prišla pogajanja v zaatoj, ker se magnati in reprezentanti unije niso mogli zedinlti. Zastoj je rezu 1 tira I v ustavitvi obrata v skoro vseh premogovnikih. Sedanja pogajanja ae tičejo rudarjev, upoalenih v premogovnikih v Pennaylvanljl, West Virginiji, Ohiu, vzhodnem Ken tuckyju, Marylandu, Mlchlganu in Tenneaaeju. Pogodba, ki bo krila rudarje v Ulinolau, bo sklenjena, ko bodo aedanja pogajanja zaključena. Unija med drugim zahteva uključitev klavzule v pogodbo glede uatanovitve ru-I darskega odbora ža pregledovanje premogovnikov v interesu varnosti rudarjev. Ta odbor naj bi po/val rudarje iz premogovnikov, v katerih ugotovi ste-i nje, ki t)i ogražalo njihov« življenja. Sporazum med M I ti HiL Indokino in Siamom Odbor za ureditev « meje imenovan Tokio. 12. -marca.—Siam ln francoska lndoklna sta sklenili sporazum in podpisali po Japoncih narekovan "mirovni protokol", ki je končal obmejne bitke. Sporazun/določa odstop in-dokinakega ozemlja v obsegu 25,000 štirjaških milj Siamu. Protokol je bil podpiaan v uradu japona£ege premierja Konoja. S tem je Japonska izvršila avojo prvo uspešno nalogo kot posredovalka v konfliktu, odkar ae je proglaaila za voditeljico kampanje, katere cilj je raztegnitev japonskega vpliva v Vzhodni Aziji. . .. Sporazum določa Imenovanje poaebnega odbora, ki naj bl uredil novo mejo med Siamom in Indokino. Siam dobi dlatrikt Pa-klaj v provinci Laoa in četrtino ozemlja province Cambodije. Predstavniki slamske vlade so zahtevali večje koncesije od Indokino. Ceremonij ob podpisu protokola so se udeležili člani siamake in indokinake delegacije, predatavnlk! tokijske vlade in reporterjl več zunanjih listov. Francija se uprla zahtevi osišča Obramba francoske Afrike važna Viehy. Francija. 12. marca.— Vladna čaaoplana agentura je naznanila, da ja bil dosežen po- Nacijska dominacija Norveške popolna ske Afrike, kar pomeni, da j» Petain odbil zahtevo Nemčije in Italije, da mora odstopiti Bizer-to, pomorsko trdnjavo in bazo v Tunisiji, oalšču. To bazo bi radi dobili Nemci ln Italijani, da bl s te potem vodili vojne o|>eraei-je proti Valiki Britaniji. Zaključek, da se Francija upre zahtevi oaiŠču, je bil aprejet na konferenci med premierjem Pe-tainom, admiralom Darlanom, podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom, ln generalom !"!lWeygandom, vrhovnim povelj-r nikom francoake oborožene sile v Afriki. Po konferenci ae Je slednji vrnil v Afriko. Weygand je obdolžil admirala Jeana Abriala, generalnega go-vernerja Alžirije, nesposobnosti in zahteval od Petaina, naj ga takoj odpokliče. Dejal je, da je Abrial, ki ae nahaja zdaj v VI-chyju, demonstriral, da ne more reševati akutnih problemov v Alžiriji. Obisk japonskega d rta v niha Nemčije odgovor Ameriki Berlin, 12. marca.—Nadjski krogi trdijo, da obisk japonake-ga zunanjega minlatra Joauka Matauoka Berlina ln Rima bo eden izmed -odgovorov Ameriki, ki ae je iirekla za vao mogočo pomoč Veliki Britaniji. Matauoka Je t grupo vojaških vuščakov včeraj odpotoval iz Tokija. Na* cljl vidijo motnost vojne meti Jii|Kjnsko In Ameriko, v kateri bo japotiaka bojna mornarica igrala važno vlogo. NEMŠKA ARMADA OB GRŠKI IN TURŠKI MEJI Jugoslavija pred vaino odločitvijo RUSKA ZAGOTOVILA TURČIJI Belgrad, 12. marca.—Hitlerjeva armada čez 500,000 mož je koncentrirana ob grški in turški meji. Poročila iz Sofije. Bolgarija, ae glase, da ta oborožena sTla čaka le Hitlerjevega povelja za udarec. Glavni atan poveljstva nacijsVe armad« je v Plov-divu, bolgarskem mestu, ki je oddaljeno 40 milj od grške in 80 milj od turške mej«. Vai člani nemškega armadnega štaba ao v Plovdlvu. Nemški milltarističhl načrti so Še tajnost, toda iz priprav, ki ao zdaj v teku, je razvidno, da bo nemška oborožena sila kmalu udarila. V nekaj urah lahko pride povelje iz Berlina za pohod. Na tisoče nemških bombnikov in bojnih letal je zbranih na letališčih v vaeh bolgarskih krajih, Vojaške avtoritete ao raztegnile kontrolo na vse življenjske faze v krajih aeverno od reke Donave. V Južnih bolgarskih pokrajinah delavci grade podzemska skladišča za ga-solin, katerega potrebujejo nemški bombniki, tanki ln motorna vozila. Jugoalovanaki vojaški in politični voditelji ae poavetujejo v Belgradu na konferenci, katero je sklical regent Pavla. Na tej i . . .. . bo padla odločitev, alt ae bo Ju- poln «Ptrstum med francoskimi «klonila Hitlerjevi ss- voditelji ^ obrambe fr.no^^v| ,n H4} prldrulil(l ^^ Rim-Rerlin-Toklo. Znamenja ka .Stockholm, Ävedaka, 12. marca.—Major Vidkum Quisling, načelnik po Nemcih kontrolirane vlade, je v razgovoru z re-porter jem švedskega lista Da-gean Nyheter izjavil, da je na Piketi oblegajo čistilnice Standard Oil Co. žejo, da se bo Jugoslavija podala. Nogotln. JugoalavlJa. 12. marca. Bombnik, čigar Identiteta šc ni bila ugotovljena, ao uničile krogle, ki ao jih alpale Jugoslovanske protlletalak« baterije. Bombnik je treščil na tla v plamenih v Humunijl v bližini jugoslovanske meje. Ankara, Turčija« 12, marca.— Poročilo iz zanesljivih virov, ki pa Še ni bilo uradno potrjeno, se glusi, da Je sovjetski premier Molotov zagotovil turškega poslaniku v Moskvi, da se Turčiji, če bo šla v vojno, nI treba bati nupuda a strani Rusije. Iz iatlh virov Je prišla vest, da Nemci in Molgari postavljajo težka topove pri Varni, luki ob črnem morju, z namenom kontrole plovbe po tem morju. Turški protlletalak i topovi so streljali na nemška bojna letala, ki so se včeraj pojavila nad turškimi utrdbami ob bolgarakl meji. Nobeno letalo ni bilo zadeto in vsa ao odletela nazaj v Bolgarijo. Stalinov kandidat poražen Connolly dobil samo 3985 glasov Now York. 12. marca,-Eugene I'. Connolly, kandidat za kongresni ka na listi Ameriške delavske atranke, katerega ao pod- piruli trocklsti In stalinovci, ja bil jxua/eii pri nadomaatnlh vo-litvah<« distriktu Manhattan. Sede* v kongresu j« bil izpraznjen, ko je umrl kongrwmlk Kenneth Sirn|Mon, republikanec. £magal je Joseph C. Baldwin, C h i c a g o, 12 marca —Člani unije oljnih delavcev CIO so pričeli piketirati čistilnice olju čilska dominacija fforvetk* po-1 Sinclair Oil Co. v Kast Chicagu, republikanec in zagovornik Wlli-rw.i„«, iiHfr.r 0K.tl Le I vodilo še l'»'1 Va» delavce, ki ae niao iz- klejeve puUUke.da mora Ame-P*1*' VOd0° r\ktA unlJl. In ki rihi pft!^ veliki Britaniji in ao zaoatall a plačevanjem člana-j drugim demokracijam v vojni rin», so ustavili. V«*l!t«l)! unije niao hoteli predati števila de so preprečili Clanl jeklar- člani nekaterih klik, ki pa bodo kmalu likvidirane. Dalje je rekel, da j» njegova nacijska atranka najmočnejša politična organizacija na Norveškem in lavcrv, katerim da sodeluje z Nemci v kampanji,] vatop v čistilnic* kator» cilj j« postavitev novega reda v Kt ropi. ske unij» CIO piketlrajo >t Ve/ d;n tovarno Inland Steel Co. - „ proti Nemčiji! in Italiji. On ja dobtl 2.1.252 glaaov, Dean Alfan-ge, demokratski kandidat 16,000, Connolly pu umu .TOS5 glasov, Slednji se |e Izrekel proti ameriški pomoči Veliki Britaniji. VETA PROSVETA me wucfnny CLASII.O IK LASTNIMA »l-OVSNSM MABODME CutJl'ülM J KOS UTS Org »a M Mi mWuM ht NimIiIh m L4rviMM 4rU»« aa vmajo po»il|al«Uu Ig T «ludaju. «t prUotil po*inlnc» _ Adv«rU»ta* nUt «a ..............Kili «i «MMMnl* cO«m «4 «MMlUlud arucl» will aat * ^«W- OtW eaanwrtpU. «a«k aa «tarta«. pi*r», K«* . »Ul M rvtaraa* I» «radar «air fW. aa«a«u>aatad br wlf .»ra.d aad MmUi «a »». ka» ••• X.' - J'ltOHVKTA MIT-M Sa. Laaadal* A»*» CSka^. MKMMKS Of THE KKDKSATKO rSKSS L j j j j j s r/«nrrrrrrrr r - - - - Itolaai » aklapaju m prlawr íMar«h «I. mil. aaaiwv peewai, da »aai M • doči mir Evropi, ali ga bo dik tator Hitler ali gu bo Anglija s sodelovanjem vseh prizadetih evropskih ljudstev. Jugoslavija ho med tem z drugimi narodi vred trpela ponižanje in pogaženje, mi pu trdno upamo. da to ponižanje no bo trajalo dolgo — in ctkrat pride dan svotx*le za jugoslovanska ljudstva kakor za vse druge. 1 ]Z naselbin Slovanski festival Chicago. — V nedeljo, 16. marca, bo v Chicago Civic Opera ^iousu "slovanski festival", na katerem bodo nastopile razne slovanske skupine — pevski zbori, skupine in posamezniki v narodnih in klasičnih plesih in tolsti. Sodelovali bodo Cehi, Slovaki, Rusi, Poljski, Jugoslovsni, Belorusi in Ukrsjinci. S Cehi bo pela tudi češka o-perna pevka Grey Heller, članica čikaške in metropontanske i New Yqrk) opere. V baletu bodo nastopili Vera Allen Rezabek, luth Page in Walter Carmyn. V soiospevih pa bodo sodelovali E-do Ljubich, srbski tenorist, slovenska pevka Ann Benlger, poljski tenorist Edward Grabinski, , ugoslovanski baritonist Urosh ieferovic, tenorist Joseph Cri-stea in kontraaltudinja Mona Bradford. Program se prične ob 2:30* in ob 6. uri zvečer. 4 Pub. odbor. čem in bila so vsa okna zamrznjena. * Naglo je umrl Rafael Premru Pavletov), mnogoletni oskrbnik tukajšnje zadruge, ki ima v A-meriki (država Connecticut) dva wata, namreč Aleksandra in Johna Premru. Dalje je umrl Jože remru, po domače Dredelj, ki ,ie bil stalno nameščen delavec zadrugi. Tako odhajajo Vaši stari prijatelji drug za drugim. Letos bomo zelo pogrešali Vašega koledarja, na katerega smo tako navajeni, vemo pa, da nam ga ne boste mogli poslati, lipa j mo na boljše čase! Če dobi-e te vrstice, prosimo za odgovor, da bomo vedeli, če ste še pri življenju. * Sprejmite pozdrave od Mari-... iz Vipave. To pismo je šlo skozi cenzuro in vzelo je dva meseca in pol, predno smo ga dobili. Philip Godina. Uspeh mladinska igre Midway, Pa. Drugi marec x> nam ostal v lepem spominu. Ta dan je naš ml. krožek SNPJ podal igro v Imperialu v dvorani društva 106. Mladina je bila polna vesetja in tako tudi mi. Že pri vajah smo bili vsi domači, pri igri pa še bolj. Udeležba je bila lepa in mir med predstavo Ako bo ta sloga, smo lahko gotovi, da bodo ti igralci pravi de-lavci za našo SNPJ. Naša skrb inaj bo, da učimo mladino, da medsebojno deluje tudi izven šole. Kar smo se naučili v mladih letih, to tudi znamo. Tako bo tudi mladinu imela lepe spomine za nami in gledala, da zgra dl še kaj več, kar nam ni bilo mogoče. Torej, lepa hvala društvu 106 za kooperacijo, prav tako tudi njih gospodinjskemu klubu za večerjo. Z veseljem smo spre-jali vašo uslugo in želim, da o-stane med nami prava bratska ljubezen, da še v bodoče delujemo kot pravi sosedje za večjo in boljšo SNPJ. John Sire. Igra v Barberionu Barbar ton, O. — Dramsko društvo Slovenijs priredi 13. aprila zanimivo igro "Radi oreha", ki e zajeta na dogodkih, ki so se o-digravali po svetovni vojni leta ] 921 v Gorici na Primorskem. I-gra se bo vršila v dvorani društva Domovine na 14. cesti. Frank Llkovlch. 48. Višji davki v Rusiji Iz Moskve so zadnje dni poročali, da je vrhovni sovjet podvojil dohodninske davku za ruske delavce in kmete. Sprejet je bil ogromen proračun v vsoti 215 milijard rubljcv in več ko polovica te vsote Ji» namenjena za oboroževanje Hudžet za armado in mornarico tur letalsko silo Je letos štirikrut večji kot jo bil leta iu:t7 Te astronomične številke pričajo, kako je zavoženo sovjetsko gospodarstvo in kako je še bolj zavožena sovjetska zunanja politika Sovjetska Kumju se že 23 let imenuje "socialistična država", ima pa ves ta ča* vse atribute kapitalistične države; ima mezdui sistem in mezde zdaj pa zdaj padejo in spel malo po-rastejo - kakor v kapitalističnih državah; ima sistem da\ kov, namreč davke na dohodke posameznega delavca Dohodninski davek v Združenih državah m* je letos nekoliko zvišal, ni se pa podvojil, kakor se je v "socialistični državi." Stalinova vlada jc pred poldtugtm letom sklenila nenapadulm pakt s IlitUi jem. hajveč-)im oavojevalcem v; današnjem čaau — vzlic temu naiag« ogromne davke na luske delavce in kmete za oboroževanje Koga »e Stalin bo) t, če je aklcntl mir s Hitlerjem za deset let* Ali morda Stalin ne da doati na mirovni pakt' s Hitlerjem'' Njegov vojaški ,pioračun dokazu« je. da Stalin ne da nič na (»akt « Hitlerjem! Pismo is starega kraja na Pri morskem r» - Chicago. — Prejel sem pismo od sorodnikov svoje žene, v katerem je bilo med drugim tud voščilo za novo leto.- Pismo, ki ima datum 26. decembra 1940, se glasi: ^ Vipava. — Cenjeni sorodniki! Mslo imam upanja, da dobite to pismo, vseeno me pa skrbi, ka ko je z vami in če ste še živi in zdravi. Prav iz dna svojega srca Vam želim vso srečo v novem le tu 1941. Da Vam pišem tako pozno, jc vzrok, ker sem čakala pisma iz Kalifornije.- MoJe pismo jc hodilo tja tri rncsecc in odgovor je prišel zopet čez tri mesece. To je skupaj pol lets. Zdi se mi, da je brez pomena pisati dosti. Z zdravjem še nekako gre. van Jc sedaj doitia od vojakov dobil je tri tedne dopusta. Cvet ko pa gre 12. januarja pod orož je. Oče je sam ostal v delavnic (Ctip je kolar in pred leti je bi v Ttuiianapolisu, lnd ) Metodov sin Ciril tudi nosi orožje, pri dru g+h sorodnikih pa nI posebne iz premem bc. Za živež ntjm še ni hudega, ker Jfc bila dobra letina v letu 1940 Imamo pn to zimo izredno hud k> ia. U) ta iransko ojgiUa). Zakaj s£ »e bi oglasil Martin Botya In zopet povedal kij smešnega? Mapy Turslch. 503. Poročilo zastopnika gecaOpte. Pa,—ZadtvJi« se napotil proti Strabanu in Meadow Landau. V zadnji naselbini se je na novo naročila na Prosveto mrs. L- Gros, mrs. Mary Gruden pa na Proletarca. Ona j« vdovica in rada čita napredne liste—ima tudi Prosveto. V Strabanu je zopet nekaj novega. Tam namreč (ieiajo keg-jišče poleg dvorsric društva 138 SNPJ. Tam so res pravi zadru-garji. &e dobro se spominjam, cako nas je osupnil pokojni Jože Ambrozich na konvenciji 1. 1015, ko je rekel, da njih društvo gradi dvorano za $13,000, car je bilo za tiste čase že lep enar. Delegatje so kar strme-Stara dvorana jim ni več odgovarjala in zgradili so si novo, ci pa je bila od takrat že več-erat povečana. Sedanja pridelava kegljišča jih bo stala okrog $13,000. Po-eg tega imajo tudi zadružno trgovino in hranilnico in posojilnico, ki posojuje članom na hiše. tfjeno premoženje znaša okrog : .300,000. Podjetje dobro napreduje in v zadnji krizi jim je vlada ponujala posojilo. Vse te V Llbraryju je ponovila Proletarca mrs. Zupančič in Nick Dular za Narodni do?n, prenočeval pa sem pri Kraljevih. Jack Dolenc je plačal oglas za Družinski koledar, V Mami Runu sem mislil, da bom dobil par koledarjev, ki so jim ostali, toda so jih že vrnili v Chicago, kjer so zanje .vprašali. Letos so jih namreč premalo tiskali. V* Moon Runu sem prenočeval pri Jacku Ambrozichu, drugo jutro pa sem se z njim peljal v Carpegie, institucije so plačane—dvorana, kjer dela kot avtni mehanik. trgovina itd. Zakaj ne gre po drugih naselbinah * zadružništvo tako lepo naprej? Najbrže zato ne, ker ni obrih in zmožnih zadrugarjev, cer je preveč nevoščljivosti in poslušamo zdražbarje. V Ker O tem in onem Jenners, Pa. — Na 16. febr. se e naša familija udeležila seje društva 503 SNPJ, na kateri smo razpravljali o važnih stvareh za driHŠtvo. Mene veseli, ker so mladi fantje v odboru. Le zapisnikarja Martina Dragarja ni bilo, ker je muzikant. Njega je nadomestila Mimi Tursich, moja hči, ci je delo še dobro napravila, ter ji gre pisanje še dobro od rok. Moja želja je, da bodo tudi otroci to, kar sva z možem in da se zanimajo za društvo. Bilo bi zelo lepo, če bi vsi mlsdi člani hodili na seje. Torej je naša dolžnost kot staršev, da ji dopovemo in raztolmačimo, kar je naših močeh. Br. tajnik nam je razdelil vstopnice, da jih prodamo za naš ples, ki se bo vršil v soboto zvečer, 15. marca, v Poljski dvorani v Jeromu. Igral bo trio Martina Serra, ki še ni bil pri nas. Upa mo, da nam bo Martin pripelja veliko udeležbo, ker blagajna na šega društva se je že precej zni žala. Torej bi bilo dobro, da se vsi člani udeležite veselice, kar je tudi nas vseh dolžnost, ker blagajna je vseh enako. - Vabljeno pa je tudi drugo občinstvo od blizu in daleč. V soboto, 1. marca, smo se u deležili veselice na Moxhamu (Johnstown) z mr. in mrs. Kre-sevich. Igrala je Dragarjeva god ba. Tam sta bila tudi mr. in mrs Drugar in Frunk Cvetan. -Z mrs Kres«" v ich sva prodajali vstopnice za našo veselico in sva tud i dobro napravili, ker ne šparava jezikov. V nedeljo, 2. marca, me je pri šla o&sRm Mary Hočevar, s ka tero^/mo se potem skupno odpeljali proti Lloydellu. Mislili smo da se ustavimo tudi pri Tonetu Vidrichu, toda ni bilo časa, ker smo se zamudili pri Ilcrsiche-vih. Tam so bili tudi starši mrs Ilersich, I/unči, doma s Kremen ce. Mati je že stara 70 let, toda mi je rekla, da še vso Prosveto prečita. Želim, da bi bilo več ta kili I/ancev, kakor tudi to, da se več Jžancev oglasih» v Prosve- pn to zimo mraz, ki je pritisnil še prod boži- ti. ker moji dopisi ne zadostuje- Dorls Berger, urednica publikacije U. S. Week. Luna - problem za računt Da je bil mesec žë od nekoč in je ¡e Strabanu je dvorana last društva SNPJ in zato članstvo tudi tako drži za naselbino. Tam sem prenočil par večerov pri Louisu Bartelnu. Prosveto so v Strabanu ponovili: Anton Delost, Barber, Klobučar, stari Žigon, Tone Mavro-vič, Adolph Tomsic, Fr. Majzel, John Gomovšek, Peter Slabe, John Nemanich in Fr. Seničar. Seveda so v največ krajih dale naročnino njih žene. V E. Ca-nonsburgu pa sta ponovili Prosveto mrs. Pogoreltz in mrs Stramer. Iskrena hvala vsem to sem se pri mrs. Mancic nekoliko pokrepčal, sem šel na Eienderson oziroma na Law renče. Ustavil sem se pri Louisu Britzu in ga vprašal, kako gre v društvenem domu. Rekel je, da bo dom enkrat plačan, toda je tožil, ker sin ne more dobiti dela, dasi je dovolj star. Oglasil sem se tudi pri Fr. Strahu, ki se je ravno odpravljal na nočno delo, toda ml je prej ponovil Proletarca. Nato sem šel na tri milje oddaljeno farmo Albina Karmič-nika, ki je ponovno naročil Prosveto—bila mu je nekaj časa ustavljena. Albin boleha za tako zvano "majnarsko azmo" in tudi farmarsko delo težko opravlja, posebno še ob mrzlem vremenu. Dobro, da mu je ženica v veliko pomoč, kot tudi sin. Albin me je peljal nazaj na Law-rencc. Tudi od tam sem se podal na farmo pri Finleyvillu, kjer so Pabsclovi ponovili Prosveto, v Hackctu Lajevec in Narodni dom, pri Urbanéécu sem pa prodal koledar. Od tam sem šel v Pittsburgh, kjer mi je mrs. Grame ponovila Prosveto, nakar sem šel v Moon Run in Imperial. V zadnji naselbini se jc vrnila iz bolnišnice tajnica Sestra Polšak, ki je bila na operaciji, sedaj pa se zdravi doma. Prosveto so tukaj ponovili za Narodni dom, John Godeša, J. Košenina. John Tauchar, Proletarca pa trgovec J. Eržen in Jamnikovi, Aguštin pa je ponovil naročnino za Gorenčeve s farme. Ustavil sem se pri Antonu Pe-trovčiču, ki je že odšel na delo, toda mi je žena ponovila Proletarca. Od tam sem šel v Verono, Oakmont, Harmarville, Čhes-wick in Harwick. Prosv^o so v teh naselbinah ponovili Oreško-vl, Anton Tekavec, mrs. Praz-nikar v Harwicku mi je preskrbela enega novega in Anton Kle-menčič, kjer sem tudi spal. On je bil v bolnišnici, sedaj pa mu gre na bolje. V Oakmontu je ponovila Prosveto mrs. Flajs, Veroni pa Zora Doran in John Slosar. Mrs. Slosar se seda, zdravi doma; v bolnišnici Pittsburghu je bila 76 dni in je zelo slaba še gedaj. Ponovila sta Prosveto tudi mrs. Jagodnik in Fr. Doles v Veroni. « Zopet sem šel v Pittsburgh in v Cherry City, kjer mi je da" oglas za Majeki glas stavbenik John Jereb, ki tudi gradi kegljišče v St,rabanu. V Pittsburghu sem naletel na starega naročnika Steva Beleta, ki je tast gl. odbornika Franka Vratari cha. On mi je povedal, kako je pred 40 leti v starem kraju Beli Krajini našel neki kmet hlevu mrtvega berača. S sosedom sta šla k župniku naznanit njegovo smtr in ga vprašala, ka ko naj ga pokopljejo. Ko sta mu povedala, da je neznanec in da nista našla nobenih listin, ušive cape pa so vrgli preko Ögraje, je župnik odgovoril, naj storita potepačem kar hočeta, ker moral biti itak lenuh v mladih letih. Možaka nista vedela, kaj bi storila, vendar pa sta preiskala tiste cape in našla v njih sto goldinarjev. Vrnila sta se zopet k župniku in mu to sporočila nakar je rekel, da stvar je zda. drugačna, ker to je dokaz, da je moral biti berač dober katoličan in ga je treba cerkveno pokopati. Tak je svet. Anion Zornlk, zastopnik. , astronomom velika zagonetka. ¡¡.irša^SH ve prav dobro. Ta skrb pa se ne nai, ^ V| sečeva "ognjeniška žrela" in na aru,, sti njegove površino, ki so sicer se vt ^ jih prebereš. Zanimanje /bujaj"v<^g mladih ljudi pod dvajsetin; " ton\ . 0 žeja je kupilo mnogo Ij^2^ r imajo zgodovinsko vredni aU Jt sma Napoleona. Rouseeauja^ a«»-lorda Byrona, Verlaina in <- ^ ljubezenskih »pisem znamenitih jo poseben slog in kr»Uc*t v Soviče i starega kraja , Slovenije jUBLJANA—VELEMESTO • STOTISOC PREBIVALCI Ob prehodu v novo leto ni od- ¿¿eViamo v naslednjih vr-L pregledno in s potrebnimi podprto sliKp razvo- EfLpehU mesta Ljubljane J bi probleme dneva v mar- C osvetlila ter neizpodbitno Lila dejstva, ki se jih mora-, Z po dobrih dveh desetlet-\ ¿ivljenj3 v svobodni državi sedali in si z njimi za prihodki postaviti svetal, neomajen iipot. r0 govorimo o razvoju me-Jjubljane, nam je treba lo-j sam« dvoje razvojnih raz-,ij- Ljubljana kot provincialno širokih razvojnih poti vstran rtavljeno mesto, kakršno je bi-p,ed prevratom v okviru Av-uogrske, in Ljubljana v svo-|ni Jugoslaviji kot kulturno in iticno središče slovenskega a države. Čez noč je bila Lju-m povzdignjene v tretjo na-IK> prestolnico, kar je preo-mlo ter na široko razma-lo njega razvoj in pomen. Sije imela Ljubljana v minuti v začetku novega veka vi-i položaj kot trgovski center križiščih važnih trgovskih po-Z ustanovitvijo Napoleono-Uirije se je ka kratko dobo rspela tudi v važno upravno jišče. Vendar so bili to le u-iki na poti do sproščenega in notenega razmaha, ki ga je ibljana našla v svobodni dr-i. Že sam gradbeni in regu-jski načrt Ljubljane nam iz-fuje, kakšen neverjeten raz-jc doseglo mesto zlasti v zad-i letih. i početkih mesta Ljubljane v dovini ni natančnejših datu- v, dejstvo pa je, da je nastala bljana ob vznožju gradu. i se v zgodovini prvikrat o-lja leta 1144 istočasno s pod-skim naseljem —P Ljubljano, naselje je obsegalo ozek pro-med Gradom in Ljubljani« er Trančo in Hrenovo ulico, i 1146 je dobilo naselje naslov ta in dovoljenje, da se sme dati. Zaradi pretesnega pro-a se je mesto prav kmalu raz- 0 na levi breg Ljubljanice, neje pa so se mestne meje polnile še od Tranče mimo danega magistrata do Kreko-f trga. Ves ta mestni prostor, aterega je vodilo 6 vrat, je 1 še danes v bistvu neizpre-Ijen ter je dal podlago in iz-idisča za poznejši regulacijski rt razvijajočega se mesta. >odročje velike Ljubljane o potresa se je Ljubljana >mno razvijala brez vsakega toenega načrta, kakor so pač wle prilike. Šole leta 189T. "1" z regulacijskim načrtom tona v Ljubljani meja, ki je * na zapadni strani ob prodni most — Rakek, na ju->d Malega grabna do dolenj-a kolodvora, na vzhodu do dolenjske železnice in se-10 ob Tvrfcevi cesti do arti-!,Jskc kasarne ter v loku prednje Šiške. Šele po pre-u J« z letom 1929-30. dobila Njana temeljit in neovirane-mv°Ju ustrezajoč regulacij-ni'"-t I*, /omisli arhitekta rka r'' načrt vsebuje z de-^.ke in Viča celotno mestne, k, bi ga (Ajemala Pejt.jekt.runa velika krožna •s Pnkljueitvijo delov ozi-P ^lotnih pn-dmestnih obrt/' T,rnJ' s'«ke, Most, Je-^ V idi, „, Rudnika pa le-F" Velika Ljubljana, je bilo prvo štetje prebivalstva, ¿o našteli samo 4128 prebivalcev. Sredi 18. stoletja ni imela Ljubljana mnogo več prebivalcev kakor rimska Emona, kjer so že leta 34. pr. Kr. zabeležili 1260 prebivalcev. V Napoleonovi dobi se je prebivalstvo dvignilo na o-krog 14,000, toda šele pol stoletja kasneje je Ljubljana dose-gla 20,000 prebivalcev. Tudi v drugi polovici preteklega stoletja in v pavih dveh desetletjih sedanjega stoletja je bil razvoj zelo počasen, kakor nam to pričajo naslednje številke o številu prebivalcev. Leta 1869..............22,593 preb. " 1880..............26,284 " " 1890........„....31,663 " " 1900.............36,547 * " 1910.............41,727 " " 1921..............53,298 " " 1931..............59,768 " " 1931............»79,056 " *S priključenimi občinami. V 20 letih, od leta 1890 do 1910. je prebivalstvo Ljubljane naraslo le za 10,064 duš; pri tem pa je že vštet prirastek 2000 prebivalcev zaradi priključitve Spodnje Šiške, tako da je znašal dejanski prirastek v teh 20 letih le 8000. Kako drugačno sliko razvoja nam nudita prvi dve desetletji v svobodni Jugoslaviji. Ljubljana je postala kulturno, politično in gospodarsko središče Slovencev in tretja prestolnica Jugoslavije. Mesto se je pričelo razvijati, kakor da bi hotelo nadpmestiti vse prej zamujeno. Čeprav razne o-kolnosti niso dopuščale, da bi se v tedanjih ozkih mejah mestne občine naselila velika industrijska podjetja in čeprav so nastopile razne ovire, moramo vendar priznati, da je Ljubljana po svetovni vojni zabeležila izreden razvoj, ki mu je pogoje šele u-stvarila Jugoslavija. Ogromne investicije za izpopolnitev javnih naprav pa so seveda povzročile tudi mestni obilni znatna bremena. Zato so se mnogi naseljevali v predmestnih občinah, ki so bile šele pred leti priključene k Ljubljani. Ob koncu svetovne vojne je štela Ljubljana okrog 43,000 prebivalcev, dve leti kasneje, namreč spomladi leta 1921. pa je prvo štetje pokazalo že preko 53,000 prebivalcev. Y naslednjih 10 letih je bil napredek navidez mtfjhen, saj smo leta 1931. našteli le nekaj manj nego 60,000 prebivalcev. V tej dobi so, kakor rečeno, naraščale predvsem predmestne občine. Če pa upoštevamo še prebivalce teh predmestnih občin, ki so bile 1. 1935. priključene mestu, tedaj vidimo, da je že leta 1931. štela Ljubljana skoraj 80,000 prebivalcev. Od tedaj nimamo novih podatkov na podlagi uradnega štetja. Kmalu po priključitvi okoliških občin je mestna občina izvršila štetje prebivalstva na priključenem področju. Na tej osnovi napravljena uradna cenitev ob upoštevanju naravnega prirastka (brez priselitev) pa nam pove, da je imela Ljubljana ob koncu 1. 1938. 87,600 prebivalcev. Za konec 1. 1940. lahko računamo na isti osnovi s številom 90 tisoč. K temu pa je treba še prižteti prise- 1 'lanes. I.a 1 rila površi-k' mestne občine .$4 8 cetvornega letom 1938 je vse mestne občine 3,-. ' lilija. Povrii W'like Ljubljane pa 1 začetka lan-;; ha ali 65 4 č. m. mesta se je podvojit üc Prívale»* lilo ubi »• is podvo- do svetovne ovijala. V 17. '"maj 6000 do ^'l* 1754., ko iitev, ki je morala biti v zadnjih letih prav znatna, kar nam potrjuje že okolnosl, da je danes navzlic živahni gradbeni delavnosti zadnjih let v Ljubljani težko dobiti stanovanje, podobno kakor svoji razgibanosti na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Balon a kratkovalovno oddajno postajo v gorjuškem gosdu V gorjuškem gozdu je našel te dni neki kmet neznan balon, ki je obvisel lia drevesu. Na balonu je bila pritrjena škatla z aparatom v notranjosti. Ko je snemal zanimivo najdbo, mu je balon ušel, škatlo pa je odnesel v vas, da bi si aparat ogledal. Pri natančnem pregledu so ugotovili, da je to majhna kratkovalovna oddajna postajali je bila zvezana z meteorološkimi instrumenti. Radijska postaja je bila tako urejena, da je od časa do časa avtomatično oddajala na določenem valu vremenske podatke. Vsa priprava je najbrže last kake meteorološke postaje. Radijski aparat je nemške tovarniške ¿namke. Najdeni aparat je prevzela oblast, ki bo skušala dognati, odkod je priletel neznani balon. Slovenski narodni muzej CLEVELAND, O H I O.—Slovenski narodni musej Je bil ustanovljen 12. Jan. 1939 pod po• kr o vitel j šivom S. N. doma na S409 SL Clalr Ave. s namenom, ia zbira, hrani ln urejuje sa redni zgodovinski musej rasne predmete: spise, slike, knjige, revije, časopise, programe ras* nlh slovenskih priredb, zgodovinske suvenlrje, tiskovine, pravila organizacij, društev, slovenskih domov ln podletl), poslovne knjige društev, klubov ln orga-nlsaclj, regalije. znake, društvene zastave, uniforme, čarterje društev in klubov ter rasne druge posebnosti, ki Imajo kakšno zanimivost ali zvezo s ameriškimi Slovenci sedaj ali ls pionirske dobe. Kdor Ima kaj takega, naj prinese, pošlje, piše, ali pokliče na telefon ENdlcott 5115 ali HEnderson 4245 ln pridemo Iskat ali sporočimo, kako se dostavi v muse). Vsak prlspevatelj bo sa trajno saplsan «muzejskih knjigah ln poleg'predmeta, ki ga je daroval muzeju, bo njegovo Ime. Slovenakl narodni musej se tudi priporoča sa prostovoljne finančne prispevke, ki jih potrebuje sa nabavo opreme muzeja, urejevanje prejetih stvari, sa vezanje knjig ln letnikov časopisov. Ne odlsšsjtel Sporočite takoj, kaj Imate primernega za muzej, da ne bo prepozno. — ERAZEM GORSHE, tajnlk-arhivar. LISTNICA UREDNIŠTVA Fleming, Kana., J. B.: Vest o smrti A. Skubca je bila priobče-na v Prosveti dne 6. marca. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t a tram.) tudi depresija 1. 1908. ki je trajala okrog osem ali deset mesecev. Tista depresija me je precej davila, toda še veliko bolj me davi zadnjih deset let. Ko je nastopila, se me je oklenila za celih 14 mesecev in nisem niti centa zaslužil. Potem sem dobil delo v premogorovu. V zadnji svetovni vojni sem zaslužil vsak delovni dan več ko 1. 1932-1933 v 14 dneh. Danes pa životarim ko cerkvena miš. Od 14. septembra 1940 pa do danes sem delal 41 dni. V tem je vštetih tudi 19 dni, ko sem bil v Brazilu, Ind. (od 8. do 31. jan. t. 1.). Tu m sem imel še zadovoljivo delo in tudi plačo. Tamošnji delavci so vsi v uniji in 100';«' Amerikanci, edino jaz sem bil tujec in Evropejec. Tako so dobili vzrok, da ne spadam med nje in sem moral pustiti delo in priti nazuj pod svoj grm kot divji zajec. In tako zdaj letam za delom po prerijah in mestih, da sem že obupal, da ga bom še kdaj dobil. Ze pred sedmimi meseci sem se prijavil v ,tukajšnji državni uposlevalnici. Takrat so mi obljubili, da me bodo obvestili, ko bo kakšna prilika za delo, ker šel bi kamorkoli. Pustil sem jih pri miru, sedaj sem jih pa zopet opozoril, da še vedno čakam na delo. Povedali so mi, naj se javim enkrat vsakih 60 dni. Odgovorim jim, kaj hočem s takim nasvetom, ker s tem ne morem živeti, toda odgovora ni bilo. Pritožil sem se drugam, toda ne vem, kaj bo. Za delom sem bil sedaj že tri tedne skoro vsak dan, pa naj je bil dež, sneg, mraz ali "blicart". Šel sem kot zajec s svojim starim "wipetom". Star je že 13 let, toda še vedno pobere vsak hrib kot avti boljšega modela. Tako sem se ga privadil in on mene, da me tudi sam domov pripelje. Ampak kot izgleda, bova šla oba v penzjon za vekomaj, ker za starostno podoporo je še predolgo čakati. Kot omenjeno, je "wi-pet" star 13, jaz pa 52 let, a pi-jeva ga oba rada: on olje ln ga-solin, jaz pa vino domačega izdelka in druge primesi zraven. Kdor ima torej stalno delo, sploh ne ve, kaj se pravi dandanes delo iskati. Rad bi delal, toda ga he dobiš, čeprav bi jim rekel, da si pripravljen zastonj delati. Ravno danes sem bil zopet v Massillonu in Cantonu za delom pri Republic Steel Corp. V treh dneh sem bil že drugič v teh 22 in 28 milj oddaljenih mestih. Naj nekoliko opišem kako se dandanes delo išče. Dne 4. marca sem šel zgodaj v Massillon, da sem bil pred upo-slevalnim uradom omenjene družbe že ob sedmih zjutraj. Pred menoj je bilo že kakih 55 mož, dasi urad odpro šele po osmi uri. Stali smo nu prostem, kjer Je snežilo in brila mrzla burja. Po 8. uri se odpro vrata, da smo dobili zatišje, nato pa so deloiskalce začeli klicati v pisarno z električnim zvončkom. Tam je namreč napis, da pojdi notri, ko pozvoni. V dveh urah so vzeli na delo 14 delavcev Izmed 70 ali 80. Vprašal sem tistega, ki je bil deveti v vrsti, kdaj je on prišel semkaj iz New Philadelphije, da me je prekosil. Odgovoril je, da je bil tukaj že ob 3:30 zjutraj, Beatrice M. Stern, tajntea federalnega delavskega odbora. toda je bilo že osem mož pred njim. Jaz sem prišel ob 7. in bilo je okrog 50 mož pred menoj. Tako smo stali kot mokri koš-truni brez jedi in pijače do 4:30 popoldne, nakar smo se razšli vsak na svoj dom. Tudi mora imeti vsakdo s seboj rojstni list, ker brez njega ne dobiš dela. Jaz sem prišel na vrsto šele drugi dan ob 4. popoldne. Vprašan sem bil, kaj znam. Navedel sem sposobnosti, toda odgovor je bil, da ne potrebujejo takih delavcev. Vprašal sem, če potrebujejo koga s krampom, lopato ali metlo, Tudi ne. Good-bye in mirna Bosna! Mislil sem si: To je pa že skoro po hitlersko! Ne vem, če imajo tudi drugi delavci tako srečo, da niso sposobni za nobeno delo. Saj bi bil človek bolj zadovoljen, če bi mu povedali v obraz, da je na videz preslab. Toda čutim se zmotnega opravljati štiri različna dela, a nazadnje vendar nisem sposoben, du bi "broompolko" plesal. In kakšna je bodočnost za nas delavce? Ko bo tole delo za vojne priprave končano, bomo v svojem življenju doživeli tretjo veliko depresijo. Toda prihodnja bo najbrže taka, da bodo tudi organizacije brez moči. Mogoče pride tudi do tega, kot pravi stara )>esem: "Tam za daljnim gričem, tam je dost' fantičev, ki se za kapital bojujejo . . Kar se tiče dela v našem mestu, je menda najslabše v vsem okraju Tuscarawasu. "Clay workers*' delajo skoro povsod po pet dni nu teden in novih moči ne potrebujejo nikjer. Pre-mogorovi so izčrpani. Kdor ima delo, je zamišljen vanj in se zs drugo ne briga. Imam dosti časa za premišljevanje, ko sem potrošil tiste niklje in dolarja, ki sem jih zaslužil v zadnjih 33 letih. MoJ rekord mi pokazuje, da sem zaslužil nud $32,(KM), todu seduj so same ničle in glavobol, kute-regu pu upam, du bom prebolel na tu uli oni jiačin. Michael Fisher, 484. Barbertonaks godba v Detroitu Detroit.—V nedeljo, 16. mar ca, bo igrala v Slovenskem narodnem domu Taffyjeva godba Domovina iz Barbertona, ki bo zdaj prvič v Detroitu. V soboto zvečer, 15. marca, bo igrala za Young Americans SNPJ, v nedeljo pa v SND. Vabljeni ste torej vsi, da so udeležite te veselice v domu. Odločiti se bomo tudi morali, če gradimo nov dom ali tega povečamo. Tu godba bo sa nas nekaj izvanrednega in bo začela igrati ob 4. popoldne, Tudi bo dobrs postrežbe. Anns Travnik, 121. Pretresljive slike z albanskega bojišča Dopisnik "United Press" je poslal svojim listom daljše poročilo o svojih vtisih v bitki, ko so grške Čete v naskoku zavzele Ar-gyrokastro. Dopisnik, ki je sam sodeloval pri vseh vojnih operacijah v južni Albaniji, pravi med drugim naslednje: "Slavna italijanska Legija smrti je zares častno ovekoveči-la svoje ime. Imel sem priložnost, da sem to spuznal, ko so Grki napadli utrjen« poloiaje pri Argyrokastru. Bitka so bile o-gorčene. Na lastne oči sem videl na stotine in stotine mrtvih na vzpetinah okoli utrdb in v samih utrdbah. Grške čete «o trikrat prebile pot do podnožij u-trjenih gričev, a so bile trikrat odbite. ' Grško poveljstvo je ponudilo Italijanom ultimat, naj se vdajo. Namesto odgovora so Italijani izstrelili salvo is svujih lahkih topov. Eden izmed grških častnikov mi je dejal: — Italijani so branili t« pozicije kut levi! Grške bolničarakti čute so bile obloiene z delom, toliko je bilo grških in italijanskih ranjencev. 2ene, ki so trepetajoč prebile zadnje dni na cestah in po gozdovih, so prišle po umiku italijanske vojske na bojišče in pričele pomagati. Parale so kose svoje posteljnine in oblačil, da so iz njih napravilo obveze. Najmlajše med njimi so neprestano ihte-lo ob pogledu na mrtve ln ranjene Itklijane, ki so ležali po gričkih in poljih. Slišal sem, kako je ena izmed njih. ki j* posebno vneto pomagala, neprestano sama sebi govorila: — Teh fantov je bilo zares škoda, da no morali umreti! Y Albanci so pomagali Grkom pri pokopavanju padlih vojakov in pri zbiranju vojnega materiala in plena. Vse, kar so nabrali, so odnesli v trdnjavo, na kateri je vihrala bela zastava. Ko so že vse pospravili, sem videl, kako se podi po poljih in njivah na stotine otrok, ki so iskali neeksplodirana granate. Mesto samo je sorazmerno malo trpelo. Močno dažavja je samo sproti gasilo pdar«. Sicer pa so hifte na glavni ulici kot pre-rešatane iz mitraljazov." Drugi dopisnik 1st« agencije pa takole opisuje dojme iz grškega vojnega taborišča: "Bil sem z grškimi četami, ki so prehajale v boj na skrajni točki severnovzhodne fronte. Čul sem jih, ko prepevajo pasem "Tipperary" v novem grškem provodu, v katerem Je Tirana za- intmjala prvotno ima irskega mesta. Voditelj skupine, ki ¡9 pre-pevala, mi Je pripovedoval, da se je v grški vojni boril skupno z * Angleži. Da mi to pokaže, mi je odpel "Tipperary" v francoskem prevodu. Poleg municije in orožja so ti vojaki nosili s seboj velike zaloga sena za mezge in pa odeje. Mask nimajo. Proti strahovitemu mrazu se varujejo na ta način, da si ovijejo glave z volnenimi rutami. Njih hrana je sil- * no skromna. Srečni so, če dobi- -jo na dan vsaj eft cel obrok, ki sestoji iz črnega'kruha, olja in kozjega sira. Olive in pivo je za grškega vojaka to, kar ta angleškega čokolada in marmelada. Vino je zelo redko, prav tako tudi cigarete. Bogati Grki so dali vojski na razpolago svoje luksuzna avtomobile. V prevoznih kolonah je često videti, kako med kamioni drsi tudi elegentna limuzina, polna vojakov, municije in živeža. , V krajih, ki leftljo blizu fronte, ne vidite ienake oaebe. Med Korčo in prvimi frontnimi Unijami vidite tu in tam kako starko, alabo in razcapano oblečeno. — Mlade žene in dekleta so se poskrila lri raabeftale po gorskih in hribovskih naaeljfh." Hitlerjeva agenta aretiramo v Mew Yorhu Washington, D. C., 12. marca, —Justičnl department Je naznanil, da sta bila Manfred Zapp In Guenther Tonn, nemška državljana, aretirana v New Yorku, ker sa nista registrirala pri državnem departmantu kot agenta tuje vlada v smislu v kongresu sprejetega zakona. Federalna ve-leporota ja obtožila tudi nemško časopisno agenturo Tranaocaan kršenja tega zakona. Glavni stan ta ja v Berlinu, podružnice pa ima v New Yorku in drugih mestih. Ta nima nobena avaaa z ameriškimi časopisnimi agantu-rami, Obtožnica ji očita Širjenje nacijske propagande v Združenih državah. Doalovno Vlak se ustavi na majhni postaji Bogu za hrbtom. Ii I/, nvl ake- ga okna pomoli gUvo sdolgo^a-pokliče fantiči, ki uonu san potnik in stoji ob progi: P1 - "Pobie, pridi sem. Tu imaš deset dinarjev, kupi mi žemljo s slanino, eno kupi sebi, ufttalih šest dinarjev ml pa prlnasl nazaj'" Ko se Je vlak la premikal, priteče fantiček, upehan in pomoli potniku osem dinarjev, rekoč; "Imeli so samo eno Žemljo?* «ici*» xa o»®1 Člani jeklarske unije CIO pred tovsmo Carnegie Illinois lave« v unijo. Corp.. Gary. Ind.. vabijo de General Weygand i« vrnil v Afriko Vichy, Francija, 12. marca.—* General Maxime Weygand se Je sinoči vrnil v Afriko. V Vichy je prišel zadnji teden, kjer je imel več konferenc s pr<*mierjum Pe lainom in člani njegove vlade i Vsrok "Zakaj pa g » Top s svojimi šestimi podtopničarji in svojim kvartirmojstrom, za n;im skrinjski voz, nato dalje zadaj streljivni voz, njegovih šestero konj s tremi vozniki, in še dalje furažni voz in kovačnica — vsa vrsta ljudi, živali in vojnega materijala ae je raztegala v ravni črti svo-jih ato metrov daleč nazaj, ne vštevši nadšte-vilnega moštva, rezervnega streljlvnega voza, živali in ljudi, ki «o bili namenjeni, da nado--meste izgube, in »o čakali na desni, da se jim ni bilo treba po nespameti izpostavljati strelni črti. Honore pa se je ukvarjal z nabijanjem svojega topa. Obadva srednja podtopničarja sta se že vračala s kartušo in z granato od streljiv-nika, kjer sta stražila nadtopničar in ognjar. In takoj sta srednja podtopničarja vložila naboj in smodnik v serževem ovoju, 4er ga skrbno zabila z basalnikom; nato sta nastavila granato, kije škripala po risih s svojimi bradavicami. Naglo je drugi merilec s kartušno iglo odkril smodnik in vtaknil prožilo v palnico. Honore je hotel sam nameriti prvi strel; na pol ležeč na la-veti. je vrtil merilni vijak, da najde strelno razdaljo, obenem pa je z neprestanimi kratkimi gibi roke naznanjal merilcu smer; ta je stal za njim pri vzhodu in neopazno porival top bolj na desno ali bolj na levo. . •Tako bo prav," je dejal in vstal. Stotnik je prišel in položil svoje dolgo telo v dve gubi, da poizkusi nastavek. Pri vsdkem topu je držal drugi merilec za motvoz, pripravljen, da potegne drgalo, zobčasto rezilo, ki u-žiga netilo. In počasi so se razlegla povelja, številka za številko: 1. "Prvi top, pali! ... Drugi top, palil" ' Sest strelov je zagrmelo, topovi so odleteli nazaj in so bili spet porinjeni na svoja mesta, do-čim so kvartirmojstri dognali, da je bil njihov strel mnogo prekratek. Popravili so strel in manever se je pričel iznova, vedno po istem načinu; in ta natančna počasnost, to mehansko, • hladnokrvnostjo opravljano delo Je bilo tiito, kar je ohranjevalo ljudem moralno moč. Top, ljubljena žival, Je zbiral okrog sebe majhno družino, ki se je tesno sklepala v skupnem o-pravilu. Top je bil vez, edina skrb, vse je bilo le zaradi nJega: strelivnik, vozovi, konji in ljudje. Odtod je prihajala močna skupnost vse baterije, trdnost in mir kakor v dobrem gospodarstvu. , 106. polk je sprejel prvo salvo z navdušenimi klici. Zdaj jim vendar že enkrat zabijo kljun, j tem pruskim topovom! Takoj pa Je nastopilo razočaranje, ko so zapazili, da granate ostajajo na poti, da se jih razleti večina v zraku, preden dosežejo grmičje na oni strani, kjer se je skrivalo sovražno topništvo. "Honore", je zopet izpregovoril Maurice, "pravi, da so drugi topovi klade proti njegovemu .., Ah, njegov top! On bi menda najrajši spal pri njem; nikdar ne najde živ človek podobnega. Le poglej, kako nežno ga gleda, kako ga daje briaati, da mu ne feo prevroče!" Šalil se je z Jeanom; obadva sta bila vese-lejše volje zaradi te lep*, mirne hrabrosti top-ničarjev. A po teh strelih so se pruske baterije pristrelile. Njihovi streli, izprva predolgi, so postali zdaj tako natančni, da so padale granate na francoske topove; ti pa še vedno niso dosegali cilja, vzlic prizadevanju, da bi povečali daljavo svojega strela. Ubilo je enega Ho-norejevih sprednjih podtopničarjev. Odrinili so truplo, in postrežba topov sc je zopet vršila, z isto skrbno pravilnostjo in brez kake večje naglice. Od vseh strani so padale granate in se razletavale, ali okrog vsakega topa je bilo videti isto metodno gibanje: vlaganje patron in granat, popravljanje nastavka, proženje strelov, pomikanje koles in prejšnje mesto — kakor da bi to delo tako docela navdajalo ljudi, da ne vidijo in ne slišijo ničesar več. To pa, čemur se je Maurice najbolj čudil, je bilo vedenje voznikov, ki so petnajst metrov dalje zadaj trdo sedeli na svojih konjih, obraz proti sovražniku. A-dolf je bil tam, s svojimi širokimi prsi In gostimi plavimi brki na rdečem obrazu; in zares je bilo treba silnega poguma, da ni toliko opravila, da bi si bil smel grizti palec na roki. Strežno moštvo, ki je delalo, je imelo vsaj nekaj, t čimer so se bavile njegove mieli, dočim so nepremični vozniki le gledali smrt in so imeli časa v izobilju, da so mislili nanjo in jo pričakovali. Primorani so bili, obračati lice proti sovražniku, ker bi bil drugače mogel zagrabiti ljudi in živali neodoljivi nagib, da zbeže. Kdor pa vidi nevarnost, se ji tudi ustavlja, Ni skromnejšega junaštva, a tudi večjega ni. Se enemu možu je odtrgalo glavo, dva konja nekega streljivnika sta poginjala z odprtim trebuhom, in sovražni ogenj se je nadaljeval, tako besno, da je morala baterija postati nezmožna za boj, če je hotela za vsako ceno vztrajati na svojem mestu. Stotnik se ni več obotavljal, nego je kriknil povelje: "Pripeljite vozove!" Nevarni manever se je izvršil z bliskovito naglico: vofcnlki so ponovili svoj okret ter pripeljali vozove, ki so jih podtopničarji priklenili k topovom. Toda ob tem gibanju so razvili obr sežno fronto, ki jo je sovražnik izkoristil v to, da Je podvojil svoj ogenj. Zopet je padlo troje mož. V naglem trabu ae je baterija odpeljala, na poljih opisala lok ter zavzela novo postojanko kakih petdeset metrov dalje, na drugi strani 106. polka. Odklenili so topove, vozniki «o zopet obstali z obrazom obrnjenim proti neprija-telju, in ogenj se je pričel nemudoma s takšnim grmenjem, da se zemlja ni prestala tresti. Zdaj je Maurice vzkriknil. Pruske baterije so se bile po teh strelih iznova pristrelile, in tretja granata je padla ravno na Honorejev top. Honore je planil naprej, da z drhtečo roko otip-lje sveže rano: cel vogal bronastega žrela je bil odtrgan. A ta se je dal še vedno nabijati; manever ae je obnovil, kakor hitro ao spravili truplo drugega topničarja, čigar kri je bila o-Škropila lafeto, izmed koles. "Ne, to ni mali Louis," je nadaljeval Maurice avoje glasno premišljevanje. "On meri, le poglejte ga; ranjen mora biti pa vendarle, ker rabi samo levo roko ... Ah, ta mali Louis, ki se je tako dobro razumel z Adolfom, če človek premiall, da je bil kot^pešec-topničar vzlic svoji večji naobrazbi ponižni sluga voznika-konje-nlka." Jean, ki Je tnolčal, ga je prekinil z vzkrikom strahu; In zares je poatala ta nova postojanka v manj nego petih minutah prav tako nevzdržljiva kakor prva. Krogla ao deževale z lito točnostjo. Ena izmed granat je razbila cel top in ubila poročnika in dvoje mož. Niti eden strel se ni izgubil, tako da kmalu ne bi bilo ostalo niti enega topa, niti enega topničarja, če bi bili hoteli še dalje vztrajati na tem kraju. To Je bilo popolno zdrobljenje, ki je pometalo vse. Takrat se je drugič zaslišal stotnikov krik: "Vozove naprej!" (Dalje prihodnjič) ŠTEFKA Vera Gaber Štefka je prišla v pisarno nekaj čez osmo uro. Naglo je ae-día k mizi in pravkar pričela u-rejatl neke rubrike, ko je nenadoma potrkalo na njena vrata. "Prt »sto", Ker nihče ni vstopil,, je šla k vratom in jih odprla Na pragu je Ntalu mlada ženska in držala v naročju dojenčka. "7a• zopet ena", je pomislila Steika, ponudila materi atol in jo vprašujoče pogledala. "Prosim " je pričela nekam negotovo mlada mati. "bi me lahko v mi j /u nekaj éawi sprejeli v De-čji dom*" Stoika je že hotela oktmati, ko pa je pogledala mladi ženaki v o-ci, je za tienutek pomialila, po-tem |>a aegla po telefonu in p<»-klicala dežurno zdravnico. "Halo! Da. Mlada ženska prosi /a hprrj« m ... Da, nujno . . ." "V hkrajnem primeru vas Hpiejmemo. Bi hoteli navesti avoje in otrokove (»nebne podatke*" /.j¿ DANJO VOJNO) EV «OTA I* IMS __. ------ H feimuažmai» *t wat Mitofrrm oa Si DANKA 'l 'i 'i »I 'l 'i 'l y tiikarako obrt «padajdca deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, „ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvat slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dnj 1 ^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČUN S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA ~ V SVOJI TISKARNI Vsa pejaanlla daje vodstvo tlakama Caaa ttneme, aaijiko dalo prv« vrit« Pilita po laformaelja na nailov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam sa doba na kaljo tod! vsa nstmana pojainil* CHICAGO. ILL. naroČite si dnevnik prosveto Po aklspe 11. rodna kenvaadjo so lahko aaroii na H«t P""*1, priAtoJo adoa. dva. trt. Mri aH pat «aaov Is oae drakiaa k «ol ** ninL Lin« ProevoU atoma na vso oaak* sa «laao ali arfl»m M« ono lotoo aarofetoo. Kar pa Aud ko platoje prt aaMana« f"" todnik, oa JHn to prlitefe k aareintaL Teroi oodaj al rtnU a Jo ttet pradrac sa Člane SNPJ. Uet Proavato Jo fiš gotove Jo v enaki drnkini nekdo, U M rad lltol Itot ?aak daa. PoJaanilo:—VtoloJ kakor hitro kateri toh flanor pr«wbs «ti1 SNPJ, ali to po prnooli pro« od drafttao In ko sahtaval um tednik, bodo moral tlaki klan Is dotttne dmklno, ki j« tako«" narotona na dnorofk Proevoto, to takoj nasnaniti aprsmUtn In obonom doplačati dotlkno vsoto liato Proorota. Ako taft »1 tedaj nora npramlktro «mlati dalum sa to vsoto naročnika. Caaa liato Proorota Jot Za ZdnriL drtovo ta Kanado *.M Sa Cleora fn Ckkaft M 1 todalk ta.............4M 1 tednik In.. k todnStn ta............ftSS t tednika In. k tadnlko In............ill t tednika In. 4 tednike ta............Ut 4 tednika in. k tednikom In........... nU B todnlkor la .........*.to (■polnita apodnjl knpan, prIMHto Ordor v planin In si naratlto Preavoto, TNto toirt» M Hat, ki Jo rak« ^ PROS V BT A« SNPJ, SU7 Se. Uwndnia Ato. Cfcleoffa, Iii „t Prtlotona pdMIJis narotatna sa Mat Pran»*» ....... j I) I.e...:!..............................O. dr*«"*-....... Naslov .............." ■■■ ■' ........................................ ^ Uatortto todalk In «a prtplklto k nw|l naratok.1 oi maja drekino: M ft ¿mil'* .......................................... I) C\ érwH" * ■/••I.....,,,,,..,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!! ,v" • 4) ' Cl J"*"* M-..... .................................... k) ČL dr«*»« _ ........* Kaato. »••••••...«..«,,.,.,,,.,,...,. .«•••• Na» naratnik............ .......Štor