457
Kmetijstvo.
O varstvu naših domačih živali proti muham
in obadom.
Brez števila raznovrstnih muh, katerim se morajo prištevati zlasti obadi,, nadlegujejo in mučijo v poletnem času naše koristne domače živali ter jih tudi v njih zdravju bolj ali manj oškodujejo.
Da, večkrat so naše vozne živali, tako konji kakor tudi goveda, od pika raznih muh čisto zbegane in besne ter spravijo še človeka v nevarnost, ker hočejo v svojih bolečinah zbezljati in bijejo okoli sebe.
Te muhe zbadajo naše uboge domače živali in najbolj vozno živino, ki se skoro braniti ne more, tako globoko, strupeno, torej silno občutljivo, da rane krvavijo in se na životu prikaže bunka pri bunki.
Ali ne samo, da raznovrstne muhe vznemirjajo in zbadajo živino, temveč so ji tudi nadležne in dostikrat nevarne po načinu življenja, ker mnoge muhe prebivajo v svoji mladosti kot tako imenovane ličinke v ali na živalskem telesu in se tukaj po več mesecev živijo o soku živali, katere mučijo in nadlegujejo tako silno, da živali tihčas tudi zbolijo, večkrat še celo poginejo.
Tu sem se prištevajo zlasti konjski zolj, goveji in ovčji zolj (brencelj).
Konjski zolj položi svoja jajčeca na razne dele konjskega života, konj se pa z jezikom liže in tako pridejo jajčeca ali izlezle ličinke kot drobni črvički v konjski želodec, kjer se prikvačijo na želodčevo kožo. Te ličinke dražijo konja, ker sesajo na želodčevi sluznici, živijo o soku konja in povzročijo dostikrat, ne da bi kmet vedel, obolenje ali vsaj slabo hranitbo napadene živali po okoliščinah pa morejo zakriviti tudi smrt  konja.
Goveji zolj — po nekaterih krajih tudi brencelj imenovan — povzroči kot ličinka največ pri pašni živini „bule ali ogrce," namreč mozolje in ulesa, ki se nahajajo najbolj po hrbtu goveda.
Goveji zolj položi svoja jajčeca posamezno na dlako goveda; ličinka, ki kmalu iz jajca izleže, uvrta se pod kožo in tukaj doraste, živeč se o soku živalskega telesa.
Šele ko je do deset mesecev prebivala pod kožo, prevrta ličinka zopet govejo kožo, izmota se na prosto, kjer se zabubi in cez nekaj tednov kakor popolno razvita žival, namreč kot zolj (brencelj) na novo začne nadlegovati ubogo živino kakor njegovi predniki.
Da povzročijo ličinke tega zolja (brencelja), posebno če jih ima ena žival mnogo na sebi — včasih se nahaja na enem govedu do sto bul — ne le hude in nepopisne bolečine in muke, temveč da tudi ovirajo razvoj in rast napadene živali, razume se samo ob sebi, pri bolehnih in slabotnih živalih pa morejo te ličinke vsled dolgotrajnega gnojenja zakriviti tudi smrt.
Govejski zolj povzroči tudi bezljanje goved, posebno na paši  in   na  planinah; cele   črede goved  se  namreč
458
splašijo, da kakor besne s kviško zavihanim repom in nukajoč dirjastijo sem in tja in se tako večkrat prekucnejo čez strmine ali se drugače poškodujejo.
Ovčji zolj polaga svoja jajčeca na nos in gobec ovac in pri tem zelo vznemirja ovce, večkrat tudi cele črede taistih.
Ko je ličinka smuknila iz jajca, zleze skoz nos v duplino čela, v dupline okoli rogov in druge dupline glave, da se tukaj razvija ter povzroča neko bolezen ovac, tresnica imenovano, ker draži, sesa in vrta po koži sluznici. Ta ličinka silno nadleguje ovce. napravlja jim velike bolečine in povzročuje težka obolenja, v marsikaterih slučajih celo smrt ovac.
Namen teh vrstic ni, da bi se navedle vse muhe, ki so našim domačim živalim bolj ali manj nevarne ali ki živali mučijo in vznemirjajo in da bi se opisal način njih življenja, ker bi ta razprava postala sicer preobširna, in bi se nje namen, navesti sredstva in postopanje, kako naše domače živali obvarovati tega mrčese, zamogel potem le deloma doseči.
Človek kakor gospodar stvarstva, kateremu so izročene domače živali^ da jih izkorišča za svoje potrebe, ima tudi dolžnost, te živali varovati njih mučiteljev, katerim se prištevajo raznovrstne muhe, ima pa tudi moč to storiti.
Kakor se razume samo ob sebi, ne smemo oropati živali — kakor se to pri konjih po neki grdi navadi pogosto zgodi — njih prirodnih branil proti nadležnim žuželkam, namreč žime in grive.
Da živali varujemo raznih muh in taiste od živali odvračamo in odganjamo, imamo razna sredstva na razpolaganje, ki se lahko in brez velikih stroškov omislijo. Delimo pa ta sredstva na taka, ki varujejo živali v njih stanovanju, namreč v hlevu, in na taka, ki jih varujejo pri delu in na paši.
Najprej in v prvi vrsti se mora toplo priporočati varstvo žužkojednih ptic, kakor: lastovic, senic, taščic, ilovšic, pastiščic i. dr., tudi mnogo psovanega netopirja je treba skrbno varovati, ker pogoltne brez števila muh.
I. Varstvo živali v hlevih in zaprtih prostorih meri zlasti na to, da se odvračajo hišne in hlevske muhe. To dosežemo, ako so hlevi po letu vedno snažni, dobro prezračevanj, ne pretopli in ne pretemni, ako jih včasih poškropimo z vodo, okna zavesimo s pletenino pajčolana, žice, slame in po dnevi vrata zapiramo.
Kot sredstvo, da se muhe iz hlevov prepodijo, postavijo naj se na raznih krajih hleva, blizo stropa, majhne, s klorovim apnom napolnjene posode (skledice) ali se pa namaže strop večkrat z raztopino apna, kateri se je primešalo klorovo vapno, ali tudi pinsarotz galuna.
Izvrstni pripomoček brez stroškov in truda je ta, da pustimo lastovicom prosto pri- in odletavati v hlev in iz hleva, da jim napravimo gredi in deščice za sedenje, gnezdenje in valenje, kajti lastovice polovijo zlasti ob hladnem  deževnem  vremenu do zadnje  muhe: povedano
pa bodi, da  lastovice  bivajo in gnezdijo samo v svetlih hlevih.
V pokončevanje muh v hlevih more se priporočati ta-le mešanica, in sicer 120 giamov mrčesnega praška, 8 grama žveplenega cveta in 2 grama lisičjekovega praška (vražje štupe) se dobro pomeša in dene v svinjski mehur, v katerega se vtakne peresna cev.
Ta mešanica sika se proti muham, ki zlasti zjutraj in ob mrzlih dnevih sede skupaj o velikih kupih, in ki kmalu potem mrtve popadajo na tla.
Ta mešanica ohrani, če je s probko v sklenčici dobro zaprta, dolgo svojo moč.
Da se muhe v hlevu polovijo, dobro je obesiti na strop mali šop pelina (Artemisia vulgaris) kamor se muhe bržčaz vsled vabljivega duha obesijo v toliki množini, da je šop večkrat čisto pokrit od njih. Ko je postalo v hlevu temno, drži se pod šop kolikor mogoče široka vreča, šop se naglo cdreže in tako imamo v vreči vlovljeae do malega vse muhe in mušice; toda šopa se ne smemo dotakniti, zakaj o najmanjšem pretresu bi se muhe razpršile.
II. Da živino na prostem, pri delu ali na paši varujemo raznih muh, zlasti obadov in zoljev (brencljev) imamo deloma mehanična sredstva, deloma take pripomočke,   ki s svojim neprijetnim  duhom odganjajo muhe.
Mehaničim sredstvom prištevamo sitnice (mreže), muhavnike iz vej raznih dreve3 in platnene odeje.
Pripomočkov zadnje vrste, namreč takih, katerih učinek se pokaže vsled neprijetnega duha, je veliko število. Tukaj naj bodo navedeni samo taki, katere je naj-ložje pripraviti:
1.  Močna obara orehovega perja porabi se, ko se je ohladila, za umivanje ali poškropljenje dlake in odganja vse žuželke; uspeh tega sredstva traja po več dni.
Tudi se more rabiti obara vinske rutice in pelina, ali učinek ne traja tako dolgo kakor pri obari orehovega perja.
2.  Stolče se naj skupaj češenj in hebat, razgreje se naj s staro žarkovo mastjo v kaki ponvi in namažo dlaka na mestih, kamor muhe sedajo.
3.  Ribja mast, sama ali pomešana s tolščo ali oljem, je tudi prav dobro sredstvo zoper vse muhe.
4 Druga, žuželkam in zlasti obadom zoperna sredstva so: janževoolje, benzin, petrolej, kameno olje, stnolno olje jelenovec,  smrdljivo  živalsko  olje, lovorikovo olje, kar-bolna kislina i dr.
Vsa ta sredstva se pomešajo z jednakim delom tolšče ali kakega olja in ž njimi namaže dlaka na mestih, kjer se muhe zbirajo.
5.  Naftalin v vodi raztopljen ali pomešan s kako tolščo ali oljem, ima tudi voliko moč.
6.  Izvrstno, muhe preganjajoče sredstvo je kreolin, ki je dobiti v vsaki lekarni in droguerijski trgovini za mali denar.
459
Kreolin se mora z vodo zmešati in ž njim namočiti dlaka, ali se pa s kakim oljem ali tolščo pomešan rabi kot mazilo, in ne škodnje živalim, če ga tudi zližejo.
Z vodo zmešan zadostuje 5 do 6 polnih žlic na eden liter vode, ki se dobro pretrese; v jednaki množini ali, da se učinek ohrani dlje časa, v nekoliko močnejšem založku do 10 žlic moremo kreolin pomešati s tolščo ali oljem in s to mažo namazati živalim dlako.
Za pašno živino, kateri ne moremo podajati večkrat teh, muhe preganjajočih sredstev, priporočajo se mazila, izmed zgoraj omenjenih pripomočkov, ker se dlake dlje časa držijo nego vodene raztopine, katere dež lahko opere in njih moč uniči.
Pri ovcah morajo se ta sredstva rabiti vselej kot maža na ta način, da se jim namaže nos in čeljusti ob straneh glave.
Mi izročemo kmetovalcem te vrstice, upajoč, da bodo taisti našli v njih nektere nauke na prid in varstvo naših koristnih domačih živali in da bodo na svojo korist po svoji moči pripomogli, da se živina obvarujo zalege muh.