IB revija Revija za strokovna in metodološka vprašanja trajnostnega razvoja ISSN 1318-2803 št. 2 / letnik XLIV / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Glavna in odgovorna urednica: dr. Alenka Kajzer Tehnična urednica: Urška Brodar Uredniški odbor: dr. Pavle Gmeiner, dr. Drago Kos, mag. Stanka Kukar, dr. Marjan Ravbar, doc. dr. Matija Rojec, prof. dr. Tine Stanovnik, prof. dr. Pavle Sicherl, dr. Janez Šušteršič Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Saša Brečko Tisk: Tiskarna Littera picta d.o.o. Naklada: 160 izvodov Naročila za revijo sprejemamo pisno na naslov izdajatelja. Revija je vpisana v mednarodno podatkovno bazo Internet Securities in uvrščena v Journal of Economic Literature. IB revijo subvencionira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Marjan Svetličič: Razvoj evropskih regij in trajne tuje neposredne investicije..............5 Matija Rojec, Marko Simoneti: Portfeljske tuje investicije v financiranju slovenskih podjetij.....................................................................................................................17 Timotej Jagrič: Ovrednotenje makroekonomskih napovedi za Slovenijo v obdobju 1997-2009..............................................................................................41 Drago Papler, Štefan Bojnec: Ozaveščanje in promocija trajnostnega razvoja energetike in uporabe obnovljivih virov energije..............................................................57 Janja Žitnik Serafin: Položaj »novih« manjšin in priseljencev v Sloveniji......................67 Spoštovani bralci in bralke, pred vami je druga letošnja številka, ki prinaša pet člankov. Vsebina člankov je kot običajno zelo raznolika, saj prinaša razmišljanja s področja vloge tujih neposrednih investicij za regionalni razvoj, dodatnih možnosti financiranja domačih podjetij, kakovosti makroekonomskih napovedi v Sloveniji, načrtovanja slovenskega energetskega gospodarstva v sklopu podnebno-energetske politike. Analizira se tudi socialno-ekonomski položaj novih priseljencev v Sloveniji. Svetličič prikazuje rezultate ankete med evropskimi regijami o vplivu tujih neposrednih investicij (TNI) na regionalni razvoj. Anketa je pokazala, da lahko tuje neposredne investicije pospešujejo regionalni razvoj, če so vgrajene v razvojne programe regij. Spodbude za TNI so relativno uspešnejše v razvitejših regijah/državah, medtem ko so v manj razvitih pomembnejše splošne ekonomske razmere. Avtor meni, da bi morala politika spodbujanja trajnih oziroma trajnostnih TNI skladno z razvojem in nujnostjo preobrazbe gospodarstva, vključevati tudi spodbujanje razvoja lastnih multinacionalk. Rojec in Simoneti v članku razvijata argument, da je v Sloveniji treba ustvariti pogoje, ki bodo podjetjem omogočali izbiro med različnimi načini financiranja. Pri tem se osredotočata na značilnosti, ovire in ukrepe, potrebne za pritegnitev portfeljskih tujih investicij. Avtorja menita, da se slovenska podjetja ne bi smela odpovedovati dinamičnemu razvoju in investicijskim priložnostim za širitev doma in v tujini samo zato, ker nimajo ustreznih možnosti za financiranje tovrstnih projektov prek domačih bank. Ker so tudi domače možnosti lastniškega financiranja trenutno zelo omejene, gre predvsem za vprašanje, kako pritegniti zadosten obseg trajnih lastniških virov financiranja iz tujine. Jagrič v prispevku analizira kakovost makroekonomskih napovedih šestih institucij, ki redno objavljajo napovedi za Slovenijo. Avtor ocenjuje oceno kakovosti napovedi realne in nominalne rasti BDP ter povprečne letne stopnje inflacije v obdobju 1997-2008. Rezultati analize ne dajejo »absolutnega zmagovalca«, analizirani modeli pa imajo strukturne pomanjkljivosti. Papler in Bojnec v svojem prispevku s pomočjo ankete proučujeta, koliko ozaveščanje, promocija in izobraževanje prispevajo k poznavanju trajnostnega razvoja energetike in uporabi obnovljivih virov energije ter podnebno-energetskega paketa Evropske unije. Avtorja izpostavljata dejavnike, katerim bi veljalo nameniti večjo pozornost pri načrtovanju razvoja slovenskega elektrogospodarstva v sklopu podnebno-energetske politike Evropske unije do leta 2020. Janja Žitnik Serafin v prispevku podaja analizo izobrazbene sestave ter socialno-ekonomskega in kulturnega položaja »novih« manjšin in priseljencev v Sloveniji in primerja položaj »novih« manjšin in priseljencev v Sloveniji s položajem slovenskih izseljencev od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Avtorica opozarja na najnovejše dejavnosti glede vključitve priseljencev v naše okolje in slabosti pri tem. Prijetno branje vam želi urednica Dr. Alenka Kajzer RAZVOJ EVROPSKIH REGIJ IN TRAJNE TUJE NEPOSREDNE INVESTIGIJE1 dr. Marjan Svetličič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani UDK 339.727.22 JEL: F21, F23, O24, O52 Povzetek Anketa med evropskimi regijami je pokazala, da tuje neposredne investicije (TNI) lahko pospešujejo regionalni razvoj, če so vgrajene v razvojne programe regij. Čeprav ni univerzalnih receptov, je raziskava pokazala, da so spodbude za TNI relativno uspešnejše v razvitejših regijah/državah, medtem ko so v manj razvitih pomembnejše splošne ekonomske razmere. Investicijske spodbude so tudi manj uspešne v privabljanju trajnih TNI, saj obstaja nevarnost, da se TNI umaknejo, ko spodbude prenehajo. Spodbujanje trajnih TNI zahteva večji poudarek ekonomske politike na zadrževanju že prisotnih TNI in njihovo nadgrajevanje v dejavnosti višjih dodanih vrednosti pa tudi kot magnetza nove TNI. Politika spodbujanja trajnih oziroma trajnostih TNI bi morala skladno z razvojem in nujnostjo preobrazbe gospodarstva vključevati tudi spodbujanje razvoja lastnih multinacionalk. Ključne besede: trajne tuje neposredne investicije, regionalni trajnostni razvoj, EU, investicijske spodbude Abstract Empirical survey among EU regions demonstrate that foreign direct investment (FDI) can contribute to the sustainable development provided that FDI is integrated in national and regional development policies. Although there are no universal recipes it has been demonstrated that FDI incentives work better in developed regions while in less developed, economic fundamentals are more important. Incentives are also of limited value for polices to attract long-lasting/sustainable FDI since in such a way attracted FDI are more footloose. Enhancing long-lasting FDI imply emphasis on preserving existing FDI and its upgrading along the value chain as well as the magnet for attracting new FDI. Policies for promoting FDI should also include promotion of own multinationals, of outward FDI in order to enhance restructuring of the home economy. Key words: sustainable foreign direct investment, regional sustainable development, EU, investment incentives 1. UVOD Mnogo je bilo napisanega o tujih neposrednih investicijah (TNI). Eni jih brezpogojno zagovarjajo, drugi so proti njim. Popularnejše je biti proti njim kakor pa jih zagovarjati (gre za "one" čez mejo, ki niso naši), zlasti v času krize, ko mnogi v TNI iščejo krivce za (lastne) grehe. Pozablja pa se, da "naši" pogosto povzročajo več problemov in škode kakor pa tuji investitorji, že zaradi skromnejšega deleža v BDP. Empirične analize pretežno govorijo o pozitivnih razvojnih učinkih TNI v svetu nasploh in tudi v Sloveniji2. Ob tej splošni razpravi pa je mnogo manj znanega o učinkih TNI na trajnostni regionalni razvojoziroma o tem, kako doseči, da bodo TNI postale trajnejše in 1 Članek je sestavni del priprav na EREF 2010 - konferenco in delavnico v Gradcu in Novi Gorici ter dela programske skupine »možnosti in priložnosti Slovenije v pogojih globalizacije«, ki jo financira ARRS. 2 O učinkih TNI na slovensko gospodarstvo glej, na primer, Rojec in Šušteršič, 2002; Damijan in Rojec, 2004, za negativne učinke pa Mencinger 2007. postopno tudi trajnostne3. Zato se bomo v tem članku ukvarjali prav s tem. Poudarek bo na trajnih naložbah z idejami kako doseči tudi njihovo trajnostnost. Z vidika regionalnega razvoja in TNI je temeljna naloga ekonomske politike, kako tehtnico učinkov TNI nagniti v korist zmanjševanja razlik med regijami, v smeri pospeševanja trajnostnega razvoja in konvergence ter seveda, kakšne TNI so pri tem uspešnejše. So trajne ali še bolje trajnostne TNI pri tem uspešnejše? Najprej bomo pogledali, kakšni so sploh možni učinki TNI na regionalni razvoj. Nato bomo predstavili rezultate lastne ankete med evropskimi regijami in jih umestili v okvir rezultatov 3 Jasne definicije trajnih TNI ni. Bellak in Leibrecht jih opredelita kot tiste, ki dolgoročno ostajajo na določeni lokaciji (2007; 229). Gre torej za tiste TNI, ki ostajajo v državi dlje časa, ki ne premeščajo svoje aktivnosti iz države v državo, so zveste lokaciji (»foot stick«) »toda lahko spreminjajo predmet dodajanja vrednosti« (glej Bellak 2007: 3)- za razliko od tistih, ki se hitro premeščajo z lokacije na lokacijo (»foot loose«). Širše gledano pa so trajnostne TNI tiste, ki omogočajo, da bodo naši otroci in vnuki živeli vsaj podobno kakovost življenja, kakor jo imamo mi zdaj, če povzamem opredelitev trajnosti po P. Kleiindorferju (glej http://www.50globalviewpoints.com/full_articles/GlobalViewpoints_ November_2009.pdf. Trajnostne TNI so torej tiste, ki ne bi le ostajale na neki lokaciji dolgoročno, pač pa bi prispevale tudi ohranjanju okolja, enakomernejšemu (družbenemu) razvoju in njegovemu skladnemu upravljanju ter porazdelitvi plodov svoje dejavnosti med vse deležnike. drugih empiričnih študij, na koncu pa dali predloge, kako bi TNI lahko pospeševale skladnejši regionalni razvoj. 2. teoretični okvir in rezultati DRUGIH empiričnih ŠTUDIJ Niti teorija niti empirične študije niso popolnoma enotne glede učinkov TNI na rast4 in razvoj, zlasti ko gre za smer vzročno-posledične povezanosti (glejLipsey 2002, Bloström in Kokko 1994). TNI lahko prispevajo k ekonomski rasti neposredno s pomočjo dodatnega kapitala in tehnologijo, znanjem in izkušnjami, menedžmentom ter dostopom do trgov. Posredno pa prispevajo z učinki prelivanja znanja (»spillover«) na domača podjetja v državah, kjer delujejo. Teorija prevladujoče trdi, da lahko TNI pod določenimi pogoji pospešujejo rast držav prejemnic investicijin držav investitoric (glej OECD 2006; 6). Colen in drugi trdijo, da obstaja močna pozitivna korelacija med TNI in rastjo, le da smer vzročno-posledične povezanosti ni popolnoma jasna. Ob pravih pogojih TNI pozitivno vplivajo tudi na produktivnost in človeški razvoj (Colen in dr. 2008; 38); na primer v kontekstu odprtega sistema ekonomskih odnosov s tujino, močne konkurence na domačem trgu itd. Predpogoj za učinke prelivanja znanja od tujih podružnic na domača podjetja je ustrezna absorpcijska sposobnost domačega gospodarstva in podjetij(glej Damijan in dr. 2003). Blomström in Kokko (1998) trdita, da »pozitivni učinki TNI rastejo z lokalnimi sposobnostmi ter konkurenco«. Toda v državah v razvoju obstaja tudi pozitivna korelacija med velikostjo tehnološkega razkoraka in učinki na preostalo domače gospodarstvo, trdi del razvojne ekonomike. V takih primerih pride do demonstracijskih učinkov TNI, saj »se lokalne firme lahko veliko naučijo od tujih. Potencial za dvig produktivnosti je pozitivno koreliran s tehnološkim razkorakom med tujimi in domačimi firmami v panogi«. (glej Meyer in Sinani 2009; 1076, 1077, ki citirata raziskave Findlayja 1978). Vendar pa avtor sklene, da ta hipoteza tehnološkega razkoraka velja le pod določenimi restriktivnimi pogoji (standardizirane in nelastniške tehnologije, možnosti obratnega inženiringa). To pomeni, da so učinki TNI različni na različnih ravneh razvoja gospodarstva države prejemnice in odvisni od razlike med ravnijo gospodarstva/podjetja, ki investira in države, v katero se investira. V naši analizi prevladujoče velja, da se z dviganjem razvojne ravni manjša tehnološki razkorak in posledično krepi absorpcijska sposobnost, sajobravnavamo evropske regije, pri katerih ni mogoče uporabiti ugotovitev Meyerja in Sinanija (2009) o demonstracijskih učinkih v primerih velikega tehnološkega razkoraka. Učinki so odvisni tudi od motiva investitorjev, vrste TNI (ali so tržno, surovinsko naravnane, ali želijo povečati učinkovitost, ali pa do njih 4 »En odstotek povečanja stanja vhodnih TNI je imel za posledico 0,01 % rast BDP v državah OECD v obdobju 1980-2004. Tudi koeficient za izhodne TNI je pozitiven in statistično pomemben na isti ravni.« (Ghosh in Wang 2009;12). pride zaradi strateških razlogov) in sektorja, v katerem delujejo (glejDunning in Lundan 2008, Evropska komisija 2006; 8). Študij o učinkih TNI na regionalni razvoj je mnogo manj in sklepi so še mnogo boljrazlični kakor pri analizi splošnih učinkov TNI na razvoj. Teoretično najbi TNI pospeševale razlike med regijami (glej Wei in dr. 2009; Bode in Nunnenkamp 2007), saj tuji investitorji iščejo priložnosti v razvitejših okoljih, med boljrazvitimi podjetji, ker so tam možnosti za uspešnost in dobičke višje. Seveda pa je treba upoštevati velike razlike glede na področje vlaganj in namen TNI. Glede regionalnih učinkov TNI je najbolj reprezentativna študija Evropske komisije (2006), ki je obravnavala kar 100.000 primerov TNI in njihove učinke na regionalni razvoj v 268 EU-27 regijah in na 2,2 milijona domačih podjetij v obdobju 1995-2004. Glavna ugotovitev je, da je lokacija investicije odvisna predvsem od značilnosti tujega investitorja in bistveno manjod lokalnih/ regionalnih pogojev, kakršni so velikost trga, raven razvoja, infrastruktura, drugi TNI, kompetence delovne sile ^ To je pomembna ugotovitev, saj zamejuje domet ukrepov politike privabljanja TNI. Glede regionalne alokacije TNI pa študija ugotavlja, da so atraktivnejše regije znotraj tistih držav, ki: 1. imajo dostop do velikih trgov (učinek velikosti trga), 2. mejijo z državo potencialno investitorico, s katero jih veže skupni jezik (učinek bližine in kulture), 3. jih odlikuje dobro znanje angleščine (internacionali-zacijski učinek), 4. imajo nizke davke (fiskalni učinek), 5. imajo zahtevne potrošnike z visoko kupno močjo (učinek BDP na prebivalca), 6. imajo nizko stopnjo brezposelnosti (kot kazalnik za prožnost trga dela) (Evropska komisija 2006; 6). Ko je odločitev o državi, v katero se bo investiralo, sprejeta, potem so privlačne regije, ki: 1. imajo velik delež TNI (signalizacijski učinek), 2. imajo dobro infrastrukturo, so lahko dostopne (učinek dostopnosti), 3. imajo dobro usposobljeno delovno silo (učinek kompetentnosti), 4. veliko vlagajo v raziskave in razvoj(inovacijski učinek), 5. so informacijsko in komunikacijsko razvite (IK-učinek) in 6. razpolagajo z velikim številom konkurentov, klientov in dobaviteljev na področju dejavnosti tujega investitorja (učinek aglomeracije/grozdenja) (Evropska komisija 2006; 6). Ti dejavniki pojasnjujejo, zakaj so: 1. največ TNI pritegnile španske, portugalske, grške in irske regije ter "nove nemške dežele". Vzrok so dobri lokacijski dejavniki, 2. manjkonkurenčne regije NUTS-2 iz EU-15, ki se soočajo s problemom brezposelnosti, pritegnile manj TNI kakor referenčna skupina (regije NUTS-2 iz EU-15). Vzroka sta dobri lokacijski pogoji ter bližina do velikih trgov, 3. nove članice EU ter Bolgarija in Romunija uspele pritegniti manj TNI kakor referenčna skupina. Vzrok so šibkejši nacionalnolokacijski dejavniki, 4. najmanj TNI privabile oddaljene, izolirane in manj obljudene regije. Glavno pojasnilo je oddaljenost od trgov (Evropska komisija 2006; 8). Glavna ugotovitev študije Evropske komisije (2006) je, da TNI igrajo pomembno vlogo v krepitvi tehnološke ravni, produktivnosti in konkurenčnosti regij. Upoštevaje pozitivne in negativne učinke študija ugotavlja, da so TNI na dolgi rok pospešile rast produktivnosti ter neto povečale povpraševanje po delu. Povečano povpraševanje po delu je odtehtalo odpuščanje delavcev, razen v kohezijskih regijah (Irska, Portugalska).5 Bližina trgov, iz katerih izhajajo glavni tuji investitorji, igra pri tem odločilno vlogo. Nato investicije v izobraževanje, raziskave in razvoj ter infrastrukturo. Rezultati ankete so izpostavili tudi vlogo agencij za pospeševanje TNI, pri čemer pa se je pokazalo, da specifične investicijske spodbude v obliki subvencij ali davčnih spodbud ne morejo nadomestiti zgoraj naštetih trdih dejavnikov lokacijske privlačnosti za TNI (infrastruktura, izobraževanje ^). Kot najmanj učinkovite so se pokazale fiskalne spodbude. 3. REZULTATI ANKETE MED AGENCIJAMI za PROMOGIJO TNI Internetno anketo je izvedlo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja (direktor dr. B. Cizelj) v obdobju februar-marec 2010. Obsegala je 16 vprašanj, ki so se nanašala na vlogo TNI v nacionalnem/ regionalnem gospodarstvu, učinke krize na tokove TNI, politiko držav/regijdo TNI in vlogo ustanov pri tem, učinkovitost posameznih ukrepov spodbujanja TNI, koristi in stroške TNI in vzroke zanje ter ukrepe, predlagane za zagotavljanje trajnih TNI, ki bi prispevale trajnostnemu razvoju držav/regij v prihodnje. Anketa je bila poslana na več kakor 600 naslovov v 34 držav EU ter v države zahodnega Balkana in Turčijo. Prejeli smo 40 odgovorov, od tega 38 veljavnih iz 34 držav (odgovarjale so predvsem nacionalne in regionalne agencije za promocijo TNI). Regionalne organizacije so prispevale čez dve tretjini odgovorov, zato rezultati kažejo močno regionalne interese in položaj. Med odgovori so le štirje odgovori nečlanic (iz H rvaške, Turčije, Švice in Srbije). Odgovori kažejo bolj javne interese, saj je tri četrtine odgovorov iz javnih organizacij. Slika 1: Ali je sedanja finančna kriza resno vplivala na prilive TNI v vaši državi/regiji? Da, zelo, tuji Investitorji so bistveno dezlnvestirall Da, znatno, tuji Investitorji so prenelnali z relnvestiranjem Ne zares, ampak Sploh ne, TNI nobenih bistvenih potekajo kot novih prilivov TNI običajno Vir: Anketa. 5 Vendar pa tuja podjetja lahko hitreje od domačih odpuščajo delavce (glej Evropska komisija 2006; 13). Njihovo delovanje lahko iztiska domače neučinkovite proizvajalce. Toda ti bi bili v pogojih odprtega lokalnega gospodarstva, če so nekonkurenčni, na srednji rok tako in tako prisiljeni prenehali delovati tudi v primeru, če do TNI ne pride. Edina razlika bi lahko bila, da se to lahko zgodi pozneje. Tabela 1: Glavne koristi TNI za državo/regijo prejemnico so: Število % Nove zaposlitve 31 82 % Priliv kapitala 24 63 % Dostop do novih trgov 18 47 % Prenos moderne tehnologije 16 42 % Okrepitev konkurence na domačem trgu 13 34 % Izboljšanje učinkovitosti menedžmenta 7 18 % Drugo 2 5 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. Rezultati ankete jasno kažejo, da vprašani menijo, da TNI igrajo pomembno vlogo v krepitvi konkurenčnosti regij: po mnenju 68 % vprašanih zelo pomembno, za 16 % pa pomembno vlogo. Več kakor polovica anketiranih meni, daje delež TNI v vseh investicijah pod želeno ravnjo, 13 % pa celo, da je bistveno prenizek. Anketirani pričakujejo povečanje pomena TNI po krizi. Odstotek tistih, ki menijo, da TNI imajo ali bodo imele pomembno vlogo v prihodnje, se je dvignil s 84 % na 95 %. Nihče pa ni menil, da TNI v prihodnje ne bodo igrale pomembne vloge. To je skladno s pričakovanji, da že v letu 2010, še bolj pa v letu 2011 multinacionalke načrtujejo povečevati TNI (Tuerk 2010). Najpomembnejši učinek krize na TNI ni dezinvestiranje oziroma umik obstoječih TNI, pač pa zmanjšan obseg novih investicij in zmanjšanjereinvestiranja. Dezinvesticije tujcev so bile problem le za 11 % anketiranih. V nasprotju s prevladujočim, toda napačnim, mnenjem, da je glavna korist TNI priliv kapitala6 in glavni problem odliv dobičkov, so anketiranci jasno izpostavili, da so glavna korist TNI nove zaposlitve. Če upoštevamo, da v pogojih krize in visoke stopnje brezposelnosti delovna mesta postajajo relativno pomembnejši učinekTNI kakor pa v pogojih, ko takih kriznih razmer ni in je zaposlenost na višji ravni, dobi ocena o pomenu novih zaposlitev preveliko težo. Na drugem mestu je priliv kapitala (verjetno precejpod vplivom kreditnega krča, sledijo pa dostop do novih trgov, prenos moderne tehnologije, okrepitev konkurence na domačem trgu itd.). Čeprav spodbujanje konkurence ni med glavnimi motivi privabljanja TNI, smo ugotovili močno pozitivno korelacijo med spodbujanjem konkurence na domačem trgu ter tesnejšim vpenjanjem TNI v nacionalne razvojne prioritete.7 Zanimivo je razkritje ankete, da Tabela 2: Glavni negativni učinki, slabosti TNI, ki ste jih izkusili, so: Število % Prevelika odvisnost od odločitev tujcev 18 55 % Zahteve po subvencijah s strani vlade 16 48 % Povečana odvisnost od tujih namesto domačih dobaviteljev 11 33 % Zmanjšanje konkurence na domačem trgu 9 27 % Povečanje brezposelnosti 7 21 % Iztiskanje domačih firm 6 18 % Zmanjšanje raziskav in razvoja 6 18 % Povečana odvisnost od izbranih izvoznih trgov 6 18 % Drugo 3 9 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. 6 Vsak študent ekonomije bi moral vedeti, da so finančno gledano krediti cenejši vir kapitala kakor TNI, saj tuji naložbenik poleg obresti, ki bi jih dobil v banki, ko vlaga, želi še nagrado za tveganje, v katerega se podaja. Zato so finančni stroški TNI po definiciji višji od kreditov. Seveda pa je z razvojnega vidika pomembno omeniti, da vsa tveganja porabe denarja iz naslova kreditov nosi posojilojemalec, pri TNI pa naložbenik. TNI so torej smotrne le v primeru, ko domačin nekega projekta sam ni sposoben izpeljati (pomanjkanje znanja, trga ^), tuji investitor pa to sposobnost ima. Če znanje ima, gre v banko, najame kredit in izpelje projekt. Pri tem mu ni treba plačati dodatne nagrade za tveganje, ki jo mora plačati tujcu. 7 Glej Svetličič in Kunčič 2010; 21. Tabela 3: Razlogi za neugodne učinke TNI so: Število % Naši predpisi in njihovo izvajanje ne ščitijo dovolj interesov domačega gospodarstva 13 42 % Neustrezna domača politika konkurence 10 32 % Zaradi šibkih pogajalskih spretnosti smo sprejeli neugodne pogoje, tujcem pa ni mar za naše ekonomske interese 10 32 % Pomanjkanje pravnega in političnega okvira k nam vodi bolj špekulativne naložbenike, ki želijo na hitro zaslužiti 10 32 % Neugodni osnovni ekonomski pogoji 8 26 % Pomanjkanje lokalnih dobaviteljev 6 19 % Drugo 4 13 % Prevelik tehnološki razkorak ovira absorpcijo tujega znanja 4 13 % Vir: Anketa. Opomba: Odstotki ne dajejo 100 %, ker so lahko anketirani izbrali do tri odgovore. javne organizacije boljverjamejo v pozitivno vlogo spodbujanja konkurence na privabljanje TNI kakor pa zasebne organizacije (se zasebni subjekti bojijo konkurence?). V primerjavi z ocenjevanjem pozitivnih učinkov, kjer prevladujejo ožje pojmovani ekonomski učinki delovanja tujih vlagateljev, pa pri negativnih učinkih na prvih mestih izstopajo bolj psihološko/politične ocene. Anketirance je najboljmotila prevelika odvisnost od odločitev tujcev, prevelike zahteve po subvencijah, malo manj pa prevelika odvisnost od tujih dobaviteljev in njihov vpliv na zmanjšanje konkurence na domačem trgu. Naša anketa je, sicer šibko, potrdila dognanja (glej Moran 2006), da TNI ne iztiskajo domačih firm v državah v razvoju (DVR), pač pa da do tega lahko pride v razvitih državah. Pri tem je treba upoštevati razliko med učinki prevzemov in investicij na »zeleno trato«. Investicije na zeleno trato imajo praviloma za dolgoročno posledico odpiranje več delovnih mest kakor pa prevzemi obstoječih podjetij(glejEvropska komisija 2006; 4). Pri tem je seveda treba upoštevati, kajbi se zgodilo s prevzetim podjetjem, če ne bi bilo prevzeto. Če bi ob neprevzemu prišlo do zaprtja podjetja ali skrčenja delovanja (kar je pogost primer), bi kot posledica TNI že ohranjanje delovnih mest dejansko prispevalo k pozitivnim zaposlitvenim učinkom. Obenem je treba pri delovnih mestih upoštevati ne le njihovo število, temveč tudi njihovo kakovost. TNI lahko privedejo do ukinjanja slabo plačanih delovnih mest (tehnološka posodobitev)8 in ohranjanja ali odpiranja manjšega števila bolje plačanih delovnih mest. Iz tabele 3 izhaja, da anketiranci glavne razloge za nekatere negativne učinke TNI vidijo v neustrezni domači regulativi in ekonomski politiki, ki da premalo uspešno ščiti interese domače ekonomije, torej gre za razloge, ki niso lastni TNI samim. To potrjuje teoretična dognanja, da učinki TNI niso »od boga dani«, pač pa so tudi rezultat okolja/pogojev, politike (njenega Tabela 4: Ključni razlogi za prisotnost tujih vlagateljev v vaši državi/regiji (kot rezultat vaših ukrepov), izraženo v % Močno se strinjam Strinjam se Se niti strinjam niti ne strinjam Ne strinjam se Močno se ne strinjam Kvalificirana delovna sila 50 42 5 5 3 Dobra infrastruktura, pravna in logistična podpora 26 53 5 3 13 Zdravi splošni ekonomski pogoji / 76 16 3 5 Informacijske storitve 21 53 21 5 0 Finančne spodbude naložbam na zeleni trati 8 42 16 24 11 Fiskalne spodbude (na primer oprostitev davkov) 11 21 21 29 18 8 V pogojih, ko je ponudba delovne sile postala globalna bi do takega ukinjanja na dolgi rok prihajalo tudi brez TNI, le ob mednarodni trgovini. Enostavno povedano, na enostavnih delih razvite države z visoko ravnijo plač pač ne morejo več konkurirati s kitajsko, indijsko ali vietnamsko delovno silo. udejanjanje in konsistentnosti) v državah prejemnicah. Tudi z boljšimi pogajalskimi spretnosti bi lahko bistveno izboljšali koristi od TNI.9 Anketa tudi ni potrdila pogoste obtožbe tujih investitorjev, da zmanjšujejo obseg vlaganj v raziskave in razvoj. Tabela 4 kaže determinante privlačnosti držav/regij za TNI. Razkriva, da same investicijske spodbude ne igrajo glavne vloge. Mnogo pomembnejšo vlogo igra kvalificirana delovna sila, dobra infrastruktura in splošni ekonomski pogoji. Korelacijski koeficient med zdravimi ekonomskimi razmerami in finančnimi subvencijami ter fiskalnimi spodbudami je bil negativen (glej Svetličič in Kunčič 2010; 20). Zdi se, da države z investicijskimi spodbudami skušajo kompenzirati druge slabosti. Pri tem je zanimiva različna percepcija državnih in regionalnih agencij za spodbujanje TNI. Regionalne agencija bolj kakor državne verjamejo v dobro infrastrukturo kot ključni dejavnik privabljanja TNI. To je morda posledica dejstva, da regije v večji meri gradijo svojo privlačnost za TNI prav na geografskih prednostih, pa tudi dejstva, da imajo na razpolago manj vzvodov ekonomske politike za investicijske spodbude. Predstavniki regionalnih IPA pogosto trdijo, da potencialni investitorji želijo »češnje na torti« v obliki spodbud. splošnimi strukturnimi, ekonomsko-političnimi in socialnimi determinantami lokacijske privlačnosti za TNI. Ugodnejše, kot so te osnovne determinante privlačnosti v primerjavi s konkurenti, manj spodbude je treba ponujati. Slednje pa postanejo bolj pomembne, ko si za TNI konkurirajo po osnovnih pogojih zelo podobne regije. Toda tudi v tem primeru je treba oceniti, ali ne bi vlaganje v izobraževanje delovne sile, izboljšanje splošne infrastrukture, dodatna vlaganja v raziskave in razvojter ne nazadnje hitro zagotavljanje potrebnih informacij in enostavnost vlaganj delovalo pozitivnejše kakor pa fiskalne ali finančne spodbude. Mnenja o učinkovitosti investicijskih spodbud so precej različna. Eni menijo, da so pomembna determinanta prilivov TNI, drugi pa, da niso pomembna determinanta za lociranjeTNI. Takšna različnost mnenj ni značilna pri drugih lokacijskih determinantah TNI. Razlike v mnenjih so zlasti očitne pri fiskalnih spodbudah. Kar 21 % anketirancev v naši anketi trdi, da so tuji investitorji zainteresirani vlagati pri njih, čeprav sploh nimajo konsistentne politike do TNI. Nasploh pa večjo pozornost kot samemu oblikovanju politike velja posvetiti njenemu izvajanju. Tisti, ki verjamejo v finančne in fiskalne spodbude, so tudi prepričani, da so te ključne za privabljanje trajnih TNI. Institucije, ki se ukvarjajo s pospeševanjem TNI (ima jih večina anketiranih držav/regij), bi morale pri oblikovanju politike privabljanja TNI pazljiveje iskati ravnotežje med investicijskimi spodbudami in drugimi Kakor kaže tabela 5, se večina anketiranih strinja, da nosilci ekonomske politike s svojo politiko lahko vplivajo na tokove TNI predvsem z ustreznim sistemskim okvirom in usmerjanjem tujih investitorjev na prednostna razvojna Slika 2: Ali ima vaša država sistematično politiko do TNI (kot del razvojne strategije, za to skrbijo posebne agencije)? Zagotovo da Da, ampak Pravzaprav Ni posebno Nobenih sprejetiln nima področje posebnih poiitii=0 <0 Frekvence Realizacije >=0 a b a+b <0 c d c+d Frekvence a+c b+d a+b+c+d Z uporabo neparametričnega testa lahko ugotavljamo, ali je smer napovedi usklajena s smerjo realizacije (Ash, 1998). Ničelna hipoteza testa je, da so predznaki smeri napovedi in predznaki smeri realizacije medsebojno neodvisni. Smiselno je, da so predznaki smeri napovedi čim bolj podobni tistim, ki jih dobimo na podlagi smeri realizacije, zato je cilj testa zavrnitev ničelne hipoteze. Razmerje ujemanja (ER) je indikator ravni ujemanja znotraj opazovanega obdobja: Mera zajema vrednosti med 0 in 1. Dobra napoved naj bi imela vrednost nad 0,5 in p vrednost pod 0,05. Verjetnost ocenimo na osnovi testne statistike (Bleymüller in dr., 1994): (,a + b + c + d)(,ad-bcy (a + &)(c + d)(a + c)(& + d) (8) Nepristranska napoved naj bi imela enako povprečno vrednost kakor realizacija ter povprečno vrednost napake, ki je enaka nič. Standardni postopek za preverjanje nepristranskosti in učinkovitosti je ocena regresijskega modela, kjer je odvisna spremenljivka vrednost realizacije, pojasnjevalna spremenljivka pa vrednost ustrezne napovedi (Mincer in Zarnowitz, 1969): Rt = ßo + ßiPt + Ut (9) ER= (a+d)/(a+b+c+d) (7) Z ustrezno uporabo F-testa lahko preverimo ničelno domnevo, da je napoved nepristranska. Holden in Peel (1990) sta pokazala, da je to merilo zadostno, ne pa tudi potreben pogoj za nepristranskost. Zato sta predlagala nadgradnjo testa. Ključni problem pri tem je, da za izvedbo potrebujemo dovolj velik vzorec. Ker v našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, bomo izvedli le osnovni test in sicer samo za Umarjeve podatke. Pri testih napovedne natančnosti, nepristranskosti ali dominance je treba upoštevati tudi možnost avtokorelacije napak napovedi, kar zahteva robustno ocenjevanje funkcije (9). Pri testu nepristranskosti napovedi je treba dopustiti možnost, da bi bile napovedne napake avtokorelirane pod alternativno domnevo pristranskosti napovedi. Kakor bomo videli v nadaljevanju, posamezni testi nakazujejo možno prisotnost avtokorelacije. To sicer dopušča možnost, da je bila uporabljena nekonsistentna cenilka variančno-kovariančne matrike regresijskih parametrov, vendar vzorec žal ne dopušča ustreznega preverjanja in odprave učinkov avtokorelacije. 4. REZULTATI Predstavitev rezultatov bomo začeli z analizo uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi realne rasti BDP za tekoče leto (tabela 2). Vse nadaljnje analize so izdelane po enakem načelu: testne statistike in merila kakovosti so izračunani za tri različna obdobja: - 2002 do 2008 (izločen učinek svetovne finančne in gospodarske krize), - 2002 do 2009, - 1997/98 do 2009 (to obdobje je uporabljeno le pri podatkih za UMAR, ki ima najdaljšo tradicijo sistematičnega napovedovanja zajetih spremenljivk znotraj izbranega vzorca). Prvo merilo je povprečna napaka. Zaradi načina izračunavanja tega merila je treba biti pri njegovi Tabela 2: Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi realne rasti BDP za tekoče leto Obdobje Institucija Pomladanska napoved Jesenska napoved Merilo UMAR BS SKEP EK IMF WIIW UMAR BS SKEP EK IMF WIIW 02-08 ME 0,24 0,39 0,33 0,37 0,42 0,23 -0,03 0,10 -0,04 0,16 0,34 0,43 02-09 -0,26 -0,39 -0,38 -0,23 -0,27 -0,78 -0,09 -0,05 -0,14 0,09 -0,09 -0,10 97-09 -0,20 0,04 02-08 MAE 0,76 0,79 0,79 0,89 0,88 0,94 0,43 0,50 0,59 0,41 0,57 0,71 02-09 1,14 1,41 1,35 1,33 1,41 1,80 0,44 0,58 0,61 0,41 0,89 1,10 97-09 0,95 0,49 02-08 MSE 0,78 0,93 0,89 1,11 0,97 1,17 0,35 0,34 0,49 0,25 0,45 0,63 02-09 2,48 5,02 4,29 3,39 4,10 8,63 0,34 0,45 0,51 0,24 1,59 2,35 97-09 1,84 0,38 02-08 RMSE 0,88 0,96 0,94 1,05 0,99 1,08 0,60 0,59 0,70 0,50 0,67 0,79 02-09 1,58 2,24 2,07 1,84 2,03 2,94 0,58 0,67 0,71 0,49 1,26 1,53 97-09 1,35 0,62 02-08 MAE/SD 0,64 0,66 0,66 0,74 0,74 0,79 0,36 0,42 0,49 0,35 0,48 0,60 02-09 0,28 0,34 0,33 0,32 0,34 0,44 0,11 0,14 0,15 0,10 0,22 0,27 97-09 0,29 0,15 02-08 RMSE/SD 0,74 0,81 0,79 0,88 0,83 0,91 0,50 0,49 0,59 0,42 0,56 0,66 02-09 0,38 0,55 0,51 0,45 0,49 0,72 0,14 0,16 0,17 0,12 0,31 0,37 97-09 0,41 0,19 02-08 W 0,58 0,64 0,63 0,70 0,65 0,72 0,40 0,39 0,46 0,33 0,44 0,53 02-09 0,37 0,53 0,49 0,43 0,48 0,69 0,14 0,16 0,17 0,12 0,30 0,36 97-09 0,39 0,18 02-08 U 0,21 0,22 0,22 0,25 0,23 0,25 0,14 0,14 0,16 0,12 0,16 0,18 02-09 0,32 0,46 0,43 0,38 0,42 0,60 0,12 0,14 0,15 0,10 0,26 0,32 97-09 0,30 0,14 02-08 UM 0,08 0,16 0,12 0,12 0,18 0,04 0,00 0,03 0,00 0,10 0,26 0,29 02-09 0,03 0,03 0,03 0,01 0,02 0,07 0,02 0,01 0,04 0,03 0,00 0,00 02-08 US 0,54 0,37 0,59 0,45 0,35 0,40 0,11 0,13 0,06 0,00 0,07 0,24 02-09 0,84 0,89 0,91 0,84 0,88 0,86 0,12 0,42 0,16 0,12 0,81 0,89 02-08 UG 0,39 0,47 0,28 0,43 0,47 0,55 0,88 0,84 0,93 0,90 0,67 0,46 02-09 0,14 0,08 0,06 0,14 0,10 0,07 0,86 0,58 0,80 0,85 0,18 0,11 02-08 UR 0,18 0,05 0,23 0,04 0,04 0,00 0,01 0,01 0,00 0,06 0,00 0,07 02-09 0,77 0,81 0,85 0,74 0,80 0,73 0,08 0,35 0,11 0,09 0,74 0,83 02-08 UD 0,75 0,78 0,65 0,83 0,77 0,95 0,99 0,96 0,99 0,84 0,73 0,64 02-09 0,21 0,16 0,12 0,24 0,18 0,20 0,90 0,64 0,86 0,88 0,25 0,17 02-09 ER 0,75 0,86* 0,63 0,63 0,63 0,71* 0,88 0,86* 0,75 0,88 0,75 1,00* Hi2 2,00 3,94* 0,53 0,53 0,53 2,10* 4,80 3,94* 2,00 4,80 2,00 7,00* p 0,16 0,05* 0,47 0,47 0,47 0,15* 0,03 0,05* 0,16 0,03 0,16 0,01* 2002 TS -0,58 0,07 0,81 0,08 0,45 -0,17 2,56 0,35 -0,87 -0,23 0,76 0,36 2003 -1,42 -0,42 -0,09 -0,85 -0,28 -0,72 1,94 0,00 -1,59 0,22 0,86 0,18 2004 -0,37 0,64 0,90 0,34 0,61 -0,06 3,17 1,39 -0,58 1,58 1,62 0,91 2005 -0,26 0,64 0,81 0,51 0,53 -0,06 3,17 1,04 -1,01 1,80 1,62 1,36 2006 0,79 1,35 1,81 1,27 1,51 0,67 4,20 2,26 0,00 2,70 2,70 2,45 2007 2,26 2,41 3,25 2,80 2,81 1,56 4,81 2,96 0,29 2,93 3,46 3,45 2008 1,32 1,91 2,80 2,21 2,32 0,89 2,15 1,22 -1,73 0,90 2,59 2,73 2009 -2,68 -2,19 -1,99 -1,53 -1,83 -3,44 1,13 -0,70 -2,89 0,00 -0,76 -0,73 Opomba: * - vzorec je krajši, kakor je navedeno. Osenčena polja so namenjena za najboljši/najslabši rezultat. uporabi previden. Načeloma lahko ugotovimo, da indikator za Umarjeve podatke kaže na podcenjevanje pri napovedovanju tekoče realne rasti v obdobju 2002-2008 za pomladanske napovedi. Zelo nazoren je učinek krize, kjer je pri pomladanski napovedi očitno prišlo do precenjevanja tekoče gospodarske rasti, kar pa za jesensko napoved ne velja. Upoštevajoč to merilo spadajo Umarjeve napovedi med boljše, zlasti če upoštevamo tajming napovedi in s tem razpoložljive informacije o stanju gospodarstva. Merili MAE in MSE kažeta, da je pomladanska Umarjeva napoved v obeh primerljivih časovnih obdobjih najboljša. Tudi jesenska je po teh dveh merilih med boljšimi. Izstopa sicer napoved EK, ki pa ima informacijsko prednost zaradi časovne razporeditve objav. Enake rezultate pokaže tudi merilo RMSE. Učinek krize se kaže v vseh treh merilih, saj se njihova vrednost za obdobje 2002-2009 pomembno dvigne. Ta učinek je viden pri vseh analiziranih institucijah. Meri MAE/SD in RMSE/SD imata pri pomladanski in jesenski napovedi vrednosti pod ena. Umarjeva pomladanska napoved je tudi v tem primeru najboljša, jesenska pa med boljšimi. Neposredno primerljivi sta z napovedmi BS, ki jih objavlja sinhrono z Umarjem. Pri tem je zanimivo, da dosega UMAR boljše rezultate za obdobje, ki vključuje krizo, kakor BS. Theilovi statistiki W in U sta za UMAR pri pomladanski in jesenski napovedi pod ena. Pri pomladanski napovedi ima UMAR po obeh statistikah najboljše rezultate. Pri jesenski napovedi so nekoliko boljši rezultati pri EK, vendar UMAR ne zaostaja bistveno. Zanimiv je učinek krize na rezultate pri statistiki W. Vrednosti so namreč z vključitvijo leta 2009 padle. To je posledica načina oblikovanja napovedi v naivnem modelu, kjer se predpostavlja ohranitev rasti iz predhodnega obdobja. Dekompozicija povprečne kvadratne napake pokaže, da komponenti UC in UD ne dosegata ravni, ki bi kazali na zelo dobro napoved pri pomladanski napovedi. To ne velja zgolj za UMAR, temveč tudi za preostale institucije. Rezultati za jesensko napoved so boljši, saj imata obe komponenti vrednosti blizu ena. UMAR ima tudi v obdobju, ko je vključeno krizno leto, najboljše rezultate. Učinek kriznega leta je sicer pri vseh institucijah pomembno vplival na kakovost napovedi. Zelo zanimivi so rezultati testa smeri, kjer ocenjujemo usklajenosti napovedi smeri gibanja posamezne spremenljivke. V opazovanem primeru v okviru pomladanskih napovedi samo BS dosega zadovoljive rezultate. Jesenske napovedi so nekoliko boljše. Negativno izstopata SKEP in IMF, ki ne uspeta doseči zadovoljive ravni ujemanja v smeri napovedi s smerjo realizacije. Test sledenja je izdelan pri vsaki instituciji za vse napovedi, a so v tabelah prikazani rezultati le od leta 2002. Zato rezultati med seboj niso neposredno primerljivi. Kritično vrednost je test presegel pri UMAR za leti 2006 in 2007. Sicer rezultati ne kažejo pomembnih posebnosti. V tabeli 3 so prikazani rezultati analize uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi realne rasti BDP za naslednje leto. Po merilu ME najboljše rezultate za časovno okno 2002-2008 dosega UMAR. Če vključimo še podatke za leto 2009, pri pomladanski napovedi izstopata EK in IMF, pri jesenski pa BS in EK. V vseh primerih je leto 2009 negativno vplivalo na kakovost napovedi. Merili MAE in MSE pri pomladanski napovedi identificirata napovedi IMF kot najboljše, pri jesenskih napovedih pa je rezultat drugačen. Za obdobje 2002-2008 po merilu MAE izstopa UMAR, po merilu MSE pa SKEP. Z vključitvijo leta 2009 po merilu MAE izstopa SKEP, po merilu MSE pa EK. Upoštevajoč časovno razporeditev objav napovedi spadajo Umarjeve napovedi med boljše. Merili MAE/SD in RMSE/SD v okviru pomladanskih napovedi identificirata kot najboljše napovedi IMF, v okviru jesenskih pa napovedi SKEP in EK. Pri tem velja enaka ugotovitev kakor za merili MAE in MSE. Če upoštevamo časovno razporeditev, UMAR dosega dobre rezultate. Nekoliko negativno presenečenje predstavlja dejstvo, da sta oba parametra pri vseh institucijah blizu ali celo čez vrednost ena. Theilovi statistiki sta v primerjavi z vrednostmi iz tabele 1 bistveno višji. Za obdobje 2002 do 2009 statistika W presega vrednost ena pri UMAR, BS, SKEP, EK in WIIW (pomladanska napoved) ter pri IMF (jesenska napoved). To kaže na napačno oziroma slabo oceno učinka krize. Očitno je, da modeli navedenih institucij ne vključujejo mehanizmov, ki so krizo povzročili. Dekompozicija povprečne kvadratne napake sporoča strukturne pomanjkljivosti modelov. Zelo jasen je učinek krize, kar se kaže tudi v rezultatih testa smeri. Samo SKEP dosega v okviru pomladanske napovedi sprejemljive rezultate. Enako kakor pri napovedi za tekoče leto smo tudi za napovedi za naslednje leto izvedli test sledenja. Rezultati pokažejo, da so modeli zadovoljivo delovali do leta 2009. S kriznim letom pa skoraj pri vseh institucijah vrednosti presežejo kritično mejo. Izjemo v primeru pomladanske napovedi predstavlja WIIW, pri jesenskih napovedih pa kritične meje ne presegata BS in EK. V vseh treh primeri so vrednosti testne statistike blizu vrednosti štiri. Nepristranskost napovedi UMAR za realno rast BDP smo analizirali z uporabo regresijskega modela. Rezultati so predstavljeni v tabeli 4. Pri idealni napovedi bi morala biti vrednost regresijske konstante nič, vrednost koeficienta ob spremenljivki, ki predstavlja napovedano vrednost, pa ena. Rezultati pokažejo, da to velja samo Tabela 3: Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi realne rasti BDP za naslednje leto obdobje Institucija Pomladanska napoved Jesenska napoved Merilo UMAR BS SKEP EK IMF WIIW UMAR BS SKEP EK IMF WIIW 02-08 ME 0,03 0,11 0,14 0,23 0,19 0,32* 0,17 0,43 0,24 0,34 0,39 0,29 02-09 -1,46 -1,36 -1,38 -1,25 -1,25 -1,49* -1,21 -1,04 -1,19 -1,04 -1,10 -1,26 97-09 -1,00 -0,73 02-08 MAE 1,14 1,06 1,03 1,03 0,99 1,18* 1,00 1,03 0,93 1,06 1,01 1,14 02-09 2,49 2,39 2,40 2,35 2,28 2,77* 2,24 2,31 2,21 2,26 2,33 2,51 97-09 1,98 1,73 02-08 MSE 1,71 1,42 1,36 1,41 1,30 1,79* 1,29 1,41 1,17 1,47 1,43 1,73 02-09 19,20 18,35 19,19 18,05 17,10 23,15* 15,98 17,20 16,70 15,60 17,78 19,81 97-09 13,14 10,88 02-08 RMSE 1,31 1,19 1,17 1,19 1,14 1,34* 1,14 1,19 1,08 1,21 1,19 1,31 02-09 4,38 4,28 4,38 4,25 4,14 4,81* 4,00 4,15 4,09 3,95 4,22 4,45 97-09 3,63 3,30 02-08 MAE/SD 0,96 0,89 0,86 0,86 0,83 0,99* 0,84 0,86 0,78 0,89 0,85 0,96 02-09 0,61 0,58 0,59 0,57 0,56 0,68* 0,55 0,56 0,54 0,55 0,57 0,61 97-09 0,60 0,52 02-08 RMSE/SD 1,10 1,00 0,98 1,00 0,96 1,13* 0,95 1,00 0,91 1,02 1,00 1,10 02-09 1,07 1,05 1,07 1,04 1,01 1,18* 0,98 1,01 1,00 0,96 1,03 1,09 97-09 1,10 1,00 02-08 W 0,87 0,79 0,77 0,79 0,76 0,89* 0,75 0,79 0,72 0,81 0,79 0,87 02-09 1,03 1,01 1,03 1,00 0,98 1,14* 0,94 0,98 0,96 0,93 1,00 1,05 02-08 U 0,31 0,28 0,27 0,28 0,27 0,31* 0,27 0,28 0,25 0,28 0,28 0,31 02-09 0,90 0,88 0,90 0,87 0,85 0,99* 0,82 0,85 0,84 0,81 0,87 0,92 02-08 UM 0,00 0,01 0,01 0,04 0,03 0,02 0,13 0,05 0,08 0,10 0,05 02-09 0,11 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,06 0,08 0,07 0,07 0,08 02-08 US 0,55 0,65 0,62 0,74 0,82 0,54 0,35 0,48 0,34 0,43 0,26 02-09 0,79 0,82 0,76 0,86 0,88 0,84 0,77 0,80 0,81 0,77 0,65 02-08 UC 0,45 0,34 0,37 0,23 0,16 0,44 0,52 0,46 0,58 0,47 0,70 02-09 0,10 0,08 0,14 0,06 0,02 0,07 0,17 0,11 0,12 0,16 0,27 02-08 UR 0,34 0,01 0,00 0,01 0,12 0,00 0,00 0,01 0,02 0,00 0,13 02-09 0,03 0,01 0,07 0,03 0,49 0,36 0,01 0,13 0,21 0,00 0,14 02-08 UD 0,66 0,98 0,99 0,96 0,86 0,98 0,87 0,94 0,90 0,89 0,82 02-09 0,85 0,89 0,83 0,88 0,42 0,55 0,92 0,79 0,72 0,93 0,78 02-09 ER 0,38 0,43* 0,88 0,71* 0,50 0,67* 0,38 0,43* 0,63 0,43* 0,50 0,57* Hi2 0,53 0,06* 4,80 1,22* 0,00 1,20* 0,53 0,06* 0,53 0,06* 0,00 0,19* p 0,47 0,81* 0,03 0,27* 1,00 0,27* 0,47 0,81* 0,47 0,81* 1,00 0,66* 2002 TS -0,68 -0,29 -0,05 -0,26 -0,99 0,29 0,13 -0,24 -0,04 -0,76 -0,12 2003 -1,69 -0,96 -0,70 -0,98 -1,63 -0,61 -0,52 -0,39 -0,79 -0,62 -1,19 -0,60 2004 -1,34 -0,54 -0,38 -0,60 -1,24 -0,40 0,06 0,22 -0,19 0,04 -0,43 -0,32 2005 -1,24 -0,59 -0,27 -0,47 -1,34 -0,25 0,12 0,26 -0,19 0,18 -0,52 -0,16 2006 -0,68 -0,08 0,38 0,04 -0,74 0,22 0,81 0,86 0,46 0,71 0,05 0,56 2007 0,38 0,71 1,50 0,89 0,30 1,01 1,85 1,69 1,44 1,55 1,05 1,39 2008 -0,08 0,34 1,07 0,68 0,05 0,69 1,21 1,30 0,84 1,06 0,90 0,80 2009 -6,09 -4,57 -5,36 -4,26 -5,54 -3,75 -5,08 -3,59 -5,23 -3,67 -4,57 -4,02 Opomba: * - vzorec je krajši, ne dopušča izračuna. kakor je navedeno. Osenčena polja so namenjena za najboljši/najslabši rezultat. Manjkajoči podatki so na mestih, kjer vzorec Tabela 4: Regresijska analiza pomladanskih in jesenskih napovedi realne rasti BDP za tekoče in naslednje leto Pomlad (t) Jesen (t) Pomlad (t+1) Jesen (t+1) Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. c(1) -1.75 0.0044 -0.11 0.6841 10.24 0.5665 -20.92 0.0388 C(2) 1.46 0.0000 1.05 0.0000 -1.73 0.6881 6.24 0.0207 R-squared 0.93 0.97 0.02 0.43 Adjusted R-squared 0.92 0.96 -0.08 0.37 S.E. of regression 0.96 0.65 3.74 2.85 Sum squared resid 10.15 4.67 139.67 81.06 Log likelihood -16.84 -11.79 -31.75 -28.49 F-statistic 143.35 0.0000 324.79 0.0000 0.17 0.6881 7.52 0.0207 Wald Test: C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 F-statistic 7.42 0.0091 0.37 0.7023 0.65 0.5448 3.05 0.0924 chi-square 14.85 0.0006 0.73 0.6942 1.29 0.5242 6.10 0.0473 Durbin-Watson stat 2.16 2.15 1.09 0.66 Sample 1997 - 2009 1997 - 2009 1998 - 2009 1998 - 2009 Included observations 13 13 12 12 za jesensko napoved za tekoče leto. Statistično to lahko podkrepimo (ne pa tudi potrdimo) z Waldovim testom, ki ne zavrne postavljene ničelne domneve pri jesenski napovedi za tekoče leto. Podoben rezultat dobimo tudi pri pomladanski napovedi za naslednje leto, vendar z upoštevanjem preostalih rezultatov model ne kaže na nepristranskost. Rezultati regresijske analize zatorejkažejo na možno pristranskost v napovedih. Pri tem velja opozoriti, da je analiza opravljena na majhnem vzorcu, zato ni bilo mogoče izvesti vseh testov, ki bi bili potrebni za potrditev navedene ugotovitve. V tabeli 5 so prikazani rezultati analize uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi nominalne rasti BDP za tekoče in naslednje leto. Rezultati so predstavljeni le za UMAR, saj v vzorcu nismo imeli podatkov za preostale institucije. Izpostavili bi sledeče ugotovitve: leto 2009 ima enak učinek kakor pri napovedi za realno rast BDP. Mera RMSE/SD pri napovedih za naslednje leto v vzorcih, ki vključujejo leto 2009, doseže ali celo preseže vrednost ena. Theilova W-statistika se približa vrednosti ena pri napovedih za naslednje leto, ko je vključeno leto 2009. Test smeri kaže na nesignifikantno ujemanje med napovedjo in realizacijo. Signal sledenja v letu 2009 pri napovedih za naslednje leto preseže kritično mejo. Analiza nepristranskosti napovedi nominalne rasti BDP je predstavljena v tabeli 6. Rezultati zaradi majhnega vzorca ne dajo jasnih odgovorov na vprašanje, ali so napovedi nepristranske. V vseh primerih Waldov test ne more zavrniti ničelne domneve, da je regresijska konstanta enaka nič in regresijski koeficient enak ena, vendar drugi rezultati nujno ne podpirajo te ugotovitve. V tabelah 7, 8 in 9 so prikazani rezultati analize uspešnosti napovedovanja inflacije. Ker vse institucije ne uporabljajo enake definicije indikatorja rasti splošne ravni cen, je neposredna primerjava možna le med napovedmi UMAR, SKEP, IMF in WIIW. V omenjenih primerih opazujemo napoved povprečne rasti inflacije. BS je do 2007 uporabljala rast cen v obliki stopnje rasti cene tekočega kvartala glede na isti kvartal predhodnega leta. V letu 2007 je prešla na definicijo HICP. Zaradi omenjenih sprememb je onemogočena primerjava s preostalimi institucijami kakor tudi smiselna uporaba nekaterih testov/meril. EK napoveduje HICP v celotnem opazovanem obdobju. Tudi v tem primeru je neposredna primerjava onemogočena. V tabeli 7 najprej analiziramo uspešnost pomladanskih in jesenskih napoved inflacije za tekoče leto. Po prvem merilu (ME) je pri pomladanskih napovedi za obdobje 2002-2008 najboljša napoved SKEP, za 2002 do 2009 pa WIIW. UMAR ima obe vrednosti pozitivni, kar kaže na podcenjevanje pri napovedovanju. V okviru jesenskih napovedi prednjačita WIIW in IMF. Po merilih MAE, MSE in RMSE ima najboljše napovedi SKEP med primerjano četverico (UMAR, SKEP, IMF, WIIW). To velja za pomladanske in jesenske napovedi. UMAR v večini primerov zaseda drugo mesto. Če pa upoštevamo informacijsko prednost, ki jo ima SKEP, so napovedi UMAR boljše. Leto 2009 je v vseh primerih prispevalo k zmanjšanju vrednosti posameznih meril. Tabela 5: Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi nominalne rasti BDP za tekoče in naslednje leto Obdobje Institucija UMAR Merilo Pomlad (t) Jesen (t) Pomlad (t+1) Jesen (t+1) 02-08 0,50 -0,05 0,02 0,08 02-09 ME -0,14 -0,37 -1,74 -1,54 97-09 -0,21 -0,11 -0,87 -0,87 02-08 1,15 1,00 1,32 1,39 02-09 MAE 1,58 1,20 2,92 2,83 97-09 1,36 1,17 2,43 2,09 02-08 1,95 1,21 2,99 2,48 02-09 MSE 4,35 1,90 27,47 22,97 97-09 3,24 1,72 19,51 15,50 02-08 1,40 1,10 1,73 1,58 02-09 RMSE 2,09 1,38 5,24 4,79 97-09 1,80 1,31 4,42 3,94 02-08 0,59 0,51 0,67 0,71 02-09 MAE/SD 0,32 0,24 0,58 0,56 97-09 0,28 0,24 0,49 0,43 02-08 0,71 0,56 0,88 0,80 02-09 RMSE/SD 0,41 0,27 1,04 0,95 97-09 0,37 0,27 0,90 0,80 02-08 W 0,54 0,42 0,67 0,61 02-09 0,39 0,25 0,97 0,89 02-08 U 0,17 0,13 0,21 0,19 02-09 0,26 0,17 0,65 0,59 02-08 UM 0,13 0,00 0,00 0,00 02-09 0,00 0,07 0,11 0,10 02-08 US 0,17 0,12 0,10 0,18 02-09 0,72 0,44 0,50 0,61 02-08 UC 0,70 0,88 0,90 0,82 02-09 0,28 0,49 0,39 0,28 02-08 UR 0,00 0,00 0,06 0,01 02-09 0,57 0,34 0,00 0,06 02-08 UD 0,87 1,00 0,94 0,99 02-09 0,42 0,59 0,88 0,83 02-09 ER 0,75 0,75 0,38 0,63 Hi2 1,74 1,74 0,53 0,18 p 0,19 0,19 0,47 0,67 2002 -0,43 1,66 1,72 1,50 2003 -0,86 1,27 0,96 0,58 2004 -0,50 1,87 0,71 0,46 2005 TS -1,38 0,59 -0,08 -0,35 2006 -0,35 1,44 0,13 0,22 2007 1,77 2,47 1,61 1,51 2008 1,41 1,01 1,53 1,18 2009 -1,96 -1,21 -4,28 -4,99 Tabela 6: Regresijska analiza pomladanskih in jesenskih napovedi nominalne rasti BDP za tekoče in naslednje leto Pomlad (t) Jesen (t) Pomlad (t+1) Jesen (t+1) Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. C(1) -1.75 0.1812 -1.49 0.0890 -2.85 0.6842 -6.80 0.2352 C(2) 1.17 0.0000 1.16 0.0000 1.22 0.1286 1.65 0.0172 R-squared 0.89 0.95 0.22 0.45 Adjusted R-squared 0.88 0.94 0.14 0.39 S.E. of regression 1.80 1.23 4.72 3.96 Sum squared resid 35.49 16.64 223.18 156.93 Log likelihood -24.97 -20.05 -34.57 -32.45 F-statistic 86.36 0.0000 196.64 0.0000 2.74 0.1286 8.13 0.0172 Wald Test: C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 F-statistic 1.04 0.3871 1.88 0.1986 0.25 0.7868 0.92 0.4280 chi-square 2.07 0.3550 3.76 0.1527 0.49 0.7822 1.85 0.3966 Durbin-Watson stat 1.74 2.87 1.16 1.10 Sample 1997 - 2009 1997 - 2009 1998 - 2009 1998 - 2009 Included observations 13 13 12 12 Do podobnih ugotovitev pridemo, če opazujemo merili MAE/SD in RMSE/SD. Ti dopuščata tudi primerjavo z BS in EK. Pri tem lahko ugotovimo, da BS pri pomladanski napovedi dosega boljše rezultate kakor UMAR, pri jesenski napovedi pa je nasprotno. Theilovi statistiki W in U sta pod ena v vseh primerih. Leto 2009 je celo znižalo vrednost statistike W, na statistiko U pa ni bistveno vplivalo. Po obeh statistikah SKEP dosega najnižje vrednosti v primerjani četverici institucij. Sledi UMAR, kar so nakazali že predhodni rezultati. Izstopajoče vrednosti ima sicer BS v okviru pomladanske napovedi pri testni statistiki W, saj dosega daleč najnižje vrednosti, a je neposredna primerjava onemogočena. Dekompozicija povprečne kvadratne napake kaže na neugodna razmerja med komponentami za UMAR. To velja za pomladansko in jesensko napoved. Razmeroma dobre rezultate dosegata SKEP (pomladanska napoved) in WIIW (jesenska napoved). Test smeri pokaže, da je usklajenost med napovedano in realizirano smerjo nesignifikantna pri pomladanskih napovedih EK in WIIW, ter jesenski napovedi IMF. UMAR doseže zelo dober rezultat pri jesenski napovedi, saj je mera ujemanja (ER) enaka ena. To velja tudi za BS, vendar je treba upoštevati drugačno definicijo inflacije. Test sledenja razkrije strukturne probleme v modelih za napovedovanje. Pri pomladanskih napovedih preseže kritično mejo pri UMAR (2007 do 2009), BS (2007 do 2009), SKEP (2002 do 2004 in 2007 do 2009), EK (2007 do 2009) ter IMF (2001 do 2009). Podobno velja za jesensko napoved. Kritična meja je prekoračena pri UMAR (1999 do 2009), BS (2006, 2008, 2009), SKEP (2003 do 2009), EK (2008, 2009) ter IMF (2000 do 2009). Zanimivo je, da kritična meja nikoli ni prekoračena pri WIIW. Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi inflacije za naslednje leto je prikazana v tabeli 8. Po merilu ME dosega najboljše rezultate v pomladanski napovedi SKEP, v jesenski pa UMAR (vzorec 2002-2008) in SKEP (vzorec 2002-2009). Po merilu MAE najboljše rezultate dosega UMAR. To velja za pomladansko in jesensko napoved, in sicer pri obeh vzorcih. Po merilu MSE dosega za vzorec 2002-2008 najboljše rezultate UMAR. Z vključitvijo leta 2009 sta nekoliko boljša IMF (pomladanska napoved) in SKEP (jesenska napoved). Enako velja tudi za RMSE. KriterijMAE/SD favorizira pri vseh napovedih UMAR. To velja tudi za RMSE/SD, razen pri jesenski napovedi na vzorcu 2002 do 2009, kjer najboljši rezultat doseže SKEP. Upoštevajoč informacijsko prednost ima UMAR v primerjani četverici najboljše rezultate. Zanimivo je, da podobno performanco dosega tudi BS, vendar jo iz primerjave izločamo zaradi drugačne definicije inflacije. Theilovi testni statistiki spet favorizirata UMAR. Pri SKEP, EK, IMF in WIIW (pomladanska napoved, vzorec 2002 do 2008) in pri IMF ter WIIW (jesenska napoved, vzorec 2002 do 2008) testna statistika W celo presega vrednost ena. Zelo dobre vrednosti dosega tudi BS, vendar te niso primerljive z vrednostmi za UMAR. Nobena od četverice institucij ne zagotavlja signifikantnega ujemanja smeri napovedi in realizacije. Tabela 7: Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi inflacije za tekoče leto Obdobje Institucija Pomladanska napoved Jesenska napoved Merilo UMAR BS+ SKEP EK++ IMF WIIW UMAR BS+ SKEP EK++ IMF WIIW 02-08 ME 0,47 0,21 0,24 0,16 0,58 0,44 -0,11 -0,21 -0,06 -0,14 -0,07 0,01 02-09 0,48 0,25 0,20 0,16 0,56 0,19 -0,11 -0,21 -0,04 -0,13 -0,01 -0,06 97-09 0,29 -0,14 02-08 MAE 0,47 0,30 0,41 0,27 0,64 0,81 0,17 0,36 0,09 0,23 0,19 0,30 02-09 0,48 0,33 0,38 0,26 0,61 0,91 0,16 0,34 0,09 0,20 0,21 0,34 97-09 0,51 0,18 02-08 MSE 0,40 0,20 0,28 0,22 0,80 1,01 0,05 0,15 0,01 0,10 0,05 0,19 02-09 0,39 0,21 0,24 0,20 0,72 1,20 0,05 0,14 0,01 0,09 0,06 0,21 97-09 0,43 0,07 02-08 RMSE 0,64 0,45 0,53 0,47 0,89 1,00 0,23 0,39 0,11 0,31 0,22 0,43 02-09 0,62 0,46 0,49 0,45 0,85 1,10 0,22 0,37 0,11 0,29 0,25 0,46 97-09 0,66 0,27 02-08 MAE/SD 0,27 0,19 0,24 0,16 0,36 0,47 0,10 0,22 0,05 0,13 0,11 0,17 02-09 0,24 0,17 0,19 0,13 0,30 0,46 0,08 0,18 0,04 0,10 0,11 0,17 97-09 0,19 0,07 02-08 RMSE/SD 0,37 0,28 0,30 0,28 0,51 0,58 0,13 0,24 0,06 0,18 0,13 0,25 02-09 0,31 0,25 0,25 0,23 0,42 0,55 0,11 0,20 0,05 0,15 0,13 0,23 97-09 0,25 0,10 02-08 W 0,43 0,15 0,36 0,33 0,61 0,68 0,16 0,13 0,07 0,22 0,15 0,29 02-09 0,28 0,14 0,23 0,21 0,39 0,50 0,10 0,11 0,05 0,14 0,12 0,21 97-09 0,32 0,13 02-08 U 0,13 0,10 0,11 0,10 0,19 0,21 0,05 0,09 0,02 0,07 0,05 0,09 02-09 0,14 0,11 0,11 0,10 0,19 0,25 0,05 0,09 0,02 0,07 0,06 0,10 97-09 0,11 0,04 02-08 UM 0,55 0,23 0,21 0,11 0,42 0,19 0,24 0,30 0,29 0,21 0,10 0,00 02-09 0,59 0,30 0,16 0,13 0,43 0,03 0,26 0,33 0,12 0,18 0,00 0,02 02-08 US 0,00 0,12 0,02 0,10 0,11 0,12 0,14 0,08 0,03 0,13 0,26 0,02 02-09 0,00 0,15 0,06 0,07 0,09 0,31 0,10 0,05 0,17 0,15 0,50 0,02 02-08 UC 0,45 0,65 0,77 0,79 0,47 0,68 0,62 0,62 0,69 0,66 0,64 0,97 02-09 0,41 0,55 0,78 0,80 0,48 0,66 0,64 0,62 0,71 0,66 0,50 0,97 02-08 UR 0,01 0,19 0,00 0,17 0,04 0,01 0,17 0,12 0,03 0,18 0,30 0,07 02-09 0,01 0,20 0,02 0,12 0,04 0,09 0,12 0,08 0,18 0,19 0,54 0,00 02-08 UD 0,44 0,59 0,79 0,72 0,55 0,80 0,59 0,58 0,68 0,61 0,60 0,92 02-09 0,41 0,50 0,82 0,74 0,53 0,88 0,62 0,59 0,69 0,63 0,46 0,98 02-09 ER 0,88 1,00* 0,88 0,75 1,00 0,71* 1,00 1,00* 0,88 0,88 0,75 0,86* Hi2 4,44 7,00* 4,44 1,74 8,00 1,22* 8,00 7,00* 4,44 4,44 1,74 3,73* p 0,04 0,01* 0,04 0,19 0,00 0,27* 0,00 0,01* 0,04 0,04 0,19 0,05* 2002 TS 1,18 0,31 4,51 3,09 6,08 1,64 -5,42 -1,19 -3,79 0,00 7,58 2003 1,38 -0,31 4,33 2,25 5,97 1,21 -6,50 -1,78 -4,33 -1,06 6,95 0,30 2004 1,97 0,31 4,16 2,53 5,87 0,77 -6,50 -2,07 -4,88 -2,12 6,74 -0,89 2005 1,97 0,62 3,47 2,25 6,08 0,22 -6,50 -2,96 -5,42 -2,65 6,53 -1,48 2006 2,76 1,54 3,81 2,53 6,19 0,33 -7,58 -4,15 -5,42 -2,65 6,53 -1,78 2007 5,52 4,92 5,72 5,91 7,16 1,42 -6,50 -2,67 -4,88 -1,06 7,37 1,19 2008 6,50 4,62 6,59 6,19 8,99 3,40 -9,21 -4,44 -5,96 -4,76 6,95 0,30 2009 7,48 6,15 6,41 6,75 9,42 1,64 -9,75 -5,04 -5,42 -4,76 7,79 -1,48 Opomba: * -ne dopušča - vzorec je krajši, kakor je navedeno. Osenčena polja so namenjena za najboljši/najslabši rezultat. Manjkajoči podatki so na mestih, kjer vzorec izračuna. + in ++ - uporabljena je druga definicija spremenljivke. Tabela 8: Analiza uspešnosti pomladanskih in jesenskih napovedi inflacije za naslednje leto obdobje Institucija Pomladanska napoved Jesenska napoved Merilo UMAR BS+ SKEP EK++ IMF WIIW UMAR BS+ SKEP EK++ IMF WIIW 02-08 ME 0,76 0,67* 0,63 0,39 0,66 0,53* 0,36 0,57 0,43 0,13 0,63 0,90 02-09 0,38 0,20* 0,23 0,04 0,39 0,09* -0,06 0,18 0,04 -0,24 0,25 0,28 98-09 0,70 0,17 02-08 MAE 1,10 1,00* 1,20 1,41 1,31 1,23* 0,87 0,77 0,91 1,04 1,23 1,19 02-09 1,25 1,23* 1,38 1,54 1,34 1,43* 1,14 1,00 1,14 1,26 1,38 1,55 98-09 1,42 1,10 02-08 MSE 2,10 1,82* 2,33 2,73 2,50 2,58* 1,26 1,18 1,31 1,38 2,45 2,50 02-09 2,50 2,53* 2,89 3,11 2,47 3,17* 2,23 1,88 2,05 2,18 2,87 4,29 98-09 3,34 2,16 02-08 RMSE 1,45 1,35* 1,53 1,65 1,58 1,61* 1,12 1,08 1,14 1,17 1,57 1,58 02-09 1,58 1,59* 1,70 1,76 1,57 1,78* 1,49 1,37 1,43 1,48 1,69 2,07 98-09 1,83 1,47 02-08 MAE/SD 0,63 0,62* 0,69 0,83 0,75 0,71* 0,50 0,48 0,52 0,61 0,71 0,68 02-09 0,62 0,66* 0,69 0,77 0,67 0,71* 0,57 0,54 0,57 0,63 0,69 0,77 98-09 0,54 0,42 02-08 RMSE/SD 0,83 0,84* 0,88 0,96 0,91 0,92* 0,64 0,67 0,66 0,68 0,90 0,91 02-09 0,79 0,86* 0,85 0,89 0,78 0,89* 0,74 0,74 0,72 0,74 0,84 1,03 98-09 0,70 0,56 02-08 W 0,98 0,45* 1,03 1,15 1,07 1,09* 0,76 0,36 0,77 0,82 1,06 1,07 02-09 0,72 0,49* 0,78 0,84 0,72 0,81* 0,68 0,42 0,66 0,70 0,77 0,95 98-09 0,89 0,71 02-08 U 0,30 0,30* 0,32 0,35 0,33 0,34* 0,24 0,24 0,24 0,25 0,33 0,33 02-09 0,35 0,38* 0,38 0,39 0,35 0,40* 0,33 0,33 0,32 0,33 0,38 0,46 98-09 0,30 0,24 02-08 UM 0,27 0,17 0,05 0,17 0,10 0,28 0,14 0,01 0,16 0,32 02-09 0,06 0,02 0,00 0,06 0,00 0,02 0,00 0,03 0,02 0,02 02-08 US 0,02 0,05 0,01 0,08 0,09 0,08 0,02 0,01 0,11 0,10 02-09 0,13 0,16 0,07 0,21 0,21 0,22 0,13 0,10 0,25 0,13 02-08 UC 0,70 0,78 0,94 0,74 0,81 0,64 0,84 0,98 0,73 0,58 02-09 0,81 0,82 0,93 0,73 0,79 0,76 0,86 0,87 0,73 0,85 02-08 UR 0,03 0,04 0,17 0,03 0,00 0,00 0,02 0,07 0,02 0,00 02-09 0,01 0,02 0,07 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,12 02-08 UD 0,70 0,79 0,77 0,80 0,90 0,72 0,83 0,92 0,82 0,67 02-09 0,94 0,97 0,93 0,94 1,00 0,98 1,00 0,96 0,98 0,87 02-09 ER 0,50 0,67* 0,50 0,43* 0,63 0,50* 0,75 0,86* 0,63 0,57* 0,38 0,29* Hi2 0,04 0,38* 0,04 0,19* 0,53 0,00* 1,74 3,73* 0,53 0,19* 0,53 2,10* p 0,85 0,54* 0,85 0,66* 0,47 1,00* 0,19 0,05* 0,47 0,66* 0,47 0,15* 2003 TS 4,94 0,57 4,79 0,78 5,24 0,42 3,36 0,80 4,35 0,16 5,41 1,68 2004 4,45 0,33 4,26 -0,39 4,41 -0,21 2,18 0,70 3,62 -1,03 4,64 1,74 2005 4,09 0,08 3,84 -0,85 3,88 -0,91 1,73 0,70 3,30 -1,74 4,26 1,10 2006 4,24 -0,24 3,96 -0,91 4,18 -1,05 1,73 0,60 3,46 -1,74 4,26 1,10 2007 5,29 0,98 4,61 -0,07 4,88 -0,14 2,55 1,80 4,35 -0,71 4,97 1,87 2008 7,55 3,26 6,44 1,76 6,41 2,24 4,55 4,00 6,28 0,71 6,39 4,06 2009 5,93 1,14 4,91 0,20 5,53 0,42 1,82 1,40 4,11 -1,50 5,08 1,42 Opomba: * ne dopušča - vzorec je krajši, kakor je navedeno. Osenčena polja so namenjena za najboljši/najslabši rezultat. Manjkajoči podatki so na mestih, kjer vzorec izračuna. + in ++ - uporabljena je druga definicija spremenljivke. Tabela 9: Regresijska analiza pomladanskih in esenskih napovedi inflacije za tekoče in naslednje leto Pomlad (t) Jesen (t) Pomlad (t+1) Jesen (t+1) Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. Coefficient Prob. G(1) 0.69 0.0795 -0.07 0.6662 0.77 0.5904 -0.29 0.8315 G(2) 0.92 0.0000 0.99 0.0000 0.98 0.0058 1.09 0.0012 R-squared 0.96 0.99 0.55 0.67 Adjusted R-squared 0.95 0.99 0.50 0.63 S.E. of regression 0.60 0.25 1.85 1.59 Sum squared resid 3.96 0.68 34.17 25.29 Log likelihood -10.72 0.75 -23.31 -21.50 F-statistic 237.50 0.0000 1438.59 0.0000 12.20 0.0058 20.00 0.0012 Wald Test: C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 C(1)=0, C(2)=1 F-statistic 2.34 0.1427 2.12 0.1666 0.86 0.4514 0.13 0.8768 Ghi-square 4.67 0.0967 4.24 0.1202 1.72 0.4223 0.27 0.8752 Durbin-Watson stat 2.32 2.52 1.62 2.02 Sample 1997-2009 1997-2009 1998 -2009 1998 -2009 Included observations 13 13 12 12 Le BS v okviru jesenske napovedi dosega zadostno stopnjo ujemanja smeri. Slabi rezultati so tudi pri testu sledenja, ki nakazuje strukturne težave v modelih. V tabeli 9 so rezultati analize nepristranskosti. Enako kakor v tabelah 3 in 5 smo analizo izvedli le za UMAR. Izstopata jesenska napoved za tekoče leto in jesenska napoved za naslednje leto, saj lahko z veliko gotovostjo trdimo, da sta nepristranski. Očitno je, da ima UMAR za pripravo jesenskih napovedi boljkakovostno informacijsko podlago, kar posledično vpliva na kakovost napovedi. 5. SKLEP V prispevku smo analizirali kakovost makroekonomskih napovedih šestih institucij, ki redno objavljajo napovedi za Slovenijo. Analiza je osredotočena na oceno kakovosti napovedi realne in nominalne rasti BDP ter povprečne letne stopnje inflacije. Zajeto je obdobje od 1997 do 2008. Ločeno smo analizirali štiri oblike napovedi: pomladansko in jesensko napoved za tekoče leto ter pomladansko in jesensko napoved za naslednje leto. Na podlagi izbranih mer natančnosti smo presojali, katera institucija je bila najboljša pri napovedovanju. Pri končnem ovrednotenju rezultatov velja opozoriti, da so izračunane mere le točkovne ocene, ki so obenem pridobljene na zelo majhnem vzorcu. Na podlagi tega ne moremo reči, ali so razlike v napakah napovedi med različnimi modeli statistično značilno različne. Povedano drugače, za trditve o najboljših napovedih glede na posamezno merilo ne moremo reči, ali se nekatere institucije zdijo najboljše le zaradi navadnih napak pri vzorčenju ali pa je v tem tudi nekaj statistično značilno sistematičnega. Rezultati analize tako ne dajejo »absolutnega zmagovalca«, vendar kljub temu kažejo na lastnosti posameznih napovedi. Če poskušamo povzeti ključne ugotovitve analize, lahko rečemo, da so Umarjeve napovedi med boljšimi. Upoštevajoč časovno razporeditev objav dodatno govori v njihov prid (verjetno je bistveno bolj enostavno napovedati vrednost pojava v tekočem letu tik pred iztekom leta kakor več mesecev pred tem). Testi so tudi pokazali, da imajo analizirani modeli strukturne pomanjkljivosti. Globalna finančna in gospodarska kriza je pomembno vplivala na kakovost napovedi. Tako so se vrednosti parametrov kakovosti močno poslabšale pri vseh institucijah, hkrati pa je kriza potrdila indikacije tistih parametrov, ki so nakazovali na strukturne probleme napovednih modelov na vzorcu pred krizo. Ne glede na vrstni red, ki ga oblikujemo na podlagi predstavljenih mer kakovosti, lahko sklenemo, da je za izboljšanje kakovosti modelov še dovoljprostora. Opazno je tudi, da so razvijalci modelov najverjetneje do zdaj dajali prednost zmanjševanju napak v napovedi, medtem ko so usklajenost v smeri gibanja napovedi in realizacije pojava zanemarjali. Za učinkovito vodenje ekonomske politike je prav to merilo zelo pomembno. Viri in literatura: Aiginger, K. 1979. Das Element »Vorsicht« in Zukunftsdaten. WIFO-Monatsberichte, 52(4), 167-184. Andersson, M. K., Karlsson, G., Svenssson, J. 2007. The Riksbank's Forecasting Performance, Sveriges Riksbank Working Paper Series, December 2007, 218. Ash, J. C., Smyth, D. J., Heravi, S. M. 1997. Are OECD Forecasts Rational and Useful? A Directional Analysis. International Journal of Forecasting, (14), 381-391. Ash, J. C., Smyth, D. J., Heravi, S. M. 1998. The Accuracy of OECD Forecasts of the International Economy: Balance of Payments. Journal of International Money and Finance, 16(6), 969-987. Austrian Institute of Economic Research (WIFO). Kurzfristige vierteljährliche Konjunkturprognose der österreichischen Wirtschaft. Vienna, 1983 to 2000. Batchelor, R. 2001. How Useful are the Forecasts of Intergovernmental Agencies? The IMF and OECD Versus the Consensus. Applied Economics, 33, 225-235. Baumgartner, J. 2002. Die Wirtschaftsprognosen von WIFO und IHS. Eine Analyse für die achtziger und neunziger Jahre. WIFO-Monatsberichte, 75(11), 701716. Bleymüller, J., Gehlert, G., Gülicher, H. 1994. Statistik für Wirtschaftswissenschaftler, 9th Edition, Vahlen Verlag, Munich. Blix, M., Wadefjord, J., Wienecken, U., Adahl, M. 2001. How Good is the Forecasting Performance of Major Institutions? Sveriges Riksbanken Economic Review, 3, 38-68. Christoffersen, P. F., Diebold, F. X. 1996. Further Results on Forecasting and Model Selection under Asymmetric Loss. Journal of Applied Econometrics, 11(5), 561-571. Christoffersen, P. F., Diebold, F. X. 1997. Optimal Prediction under Asymmetric Loss. Econometric Theory, 13(6), 808-817. Country Report (2003-2004). IMF. Diebold, F. X. 2001. Elements of Forecasting. 2. Edition, Southwestern College Publishing, Cincinnati. Diebold, F. X., Mariano, R. S. 1995. Comparing Predictive Accuracy. Journal of Business and Economic Statistics, 13, 253-265. Economic Forecasts (2002-2009). Evropska komisija. Economic Forecasts for the Candidate Countries (20002002). Evropska komisija. Granger, C. W. J., Newbold, P. 1977. Forecasting Economic Time Series. Academic Press, New York. Holden, K., Peel, D. A. 1990. On Testing for Unbiasedness and Efficiency of Forecasts. The Manchester School, 58(2), 120-127. Jesensko poročilo (1997-2006). UMAR. Jesenska napoved gospodarskih gibanj (2007-2009). UMAR. Konjunkturna gibanja (1997-2009). GZS, Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko. Lenain, P. 2002. What is the Track Record of OECD Economic Projections? OECD, Paris, http://www.oecd. org/pdf/M00024000/M00024465.pdf. Mincer, J., Zarnowitz, V. 1969. The Evaluation of Economic Forecasts in Mincer, J. (Ed.), Economic Forecasts and Expectations: Analysis of Forecasting Behavior. NBER Studies in Business Cycles, (19). Öller, L.-E., Barot, B. 2000. The Accuracy of European Growth and Inflation Forecasts. International Journal of Forecasting, 16(3), 293-315. Pomladanska napoved gospodarskih gibanj(2007-2009). UMAR. Pomladansko poročilo (1997-2006). UMAR. Theil, H. 1966. Applied Economic Forecasting. North Holland, Amsterdam. Theil, H. 1971. Principles of Econometrics, New York. Uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike (2002-2004). BS Usmeritve denarne politike Banke Slovenije (2001). BS Poročilo o denarni politiki (20042006). BS Poročilo o cenovni stabilnosti (2007-2009). BS. WIIW Monthly Report (2003-2009). Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche. World Economic Outlook (1999-2009). IMF. OZAVEŠČANJE IN PROMOCIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ENERGETIKE IN UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE mag. Drago Papler, Elektro Gorenjska dr. Štefan Bojnec, Fakulteta za management Univerze na Primorskem UDK: 620.97 JEL: Q27, Q42, O13, C83, H23, M37 Povzetek Proučujemo, koliko ozaveščenje, promocija in izobraževanje prispevajo k poznavanju trajnostnega razvoja energetike in uporabi obnovljivih virov energije ter podnebno-energetskega paketa Evropske unije. V anketno raziskavo so bile vključene ciljne skupine s področja družboslovja, naravoslovja, elektroenergetike in energetskega menedžmenta, zlasti pa nas zanima mnenje študentov družboslovja. Anketni podatki so bili analizirani z opisnimi statistikami z izračunom srednjih vrednosti, korelacijsko analizo in multivariatno faktorsko analizo. Med viri energije v trajnostnem razvoju energetike in uporabi obnovljivih virov energije s politikami podpor so bili ugotovljeni trije skupni faktorji: ozaveščanje, izobraževalne dejavnosti, promocija in podpora za energetske vire; zaveze za učinkovitejšo energetsko politiko in izrabo virov energije; naravni potenciali obnovljivih virov energije. To so dejavniki, katerim bi veljalo nameniti večjo pozornost pri načrtovanju razvoja slovenskega elektrogospodarstva v sklopu podnebno-energetske politike Evropske unije do leta 2020. Ključne besede: trajnostni razvoj, energetika, viri energije, obnovljivi viri energije, ozaveščevalno-promocijske dejavnosti Abstract This paper investigates in what degree consciousness, promotion and educational activities contribute to knowledge of sustainable development of energetic and use of renewable sources of energy as well knowledge about climatic-energy package of the European Union. Into the survey analysis are included target groups from social and sciences, electro energy and energy management. We focus on the opinions of the students from social sciences. The survey data are analysed by summary statistics of mean values of the respondents, correlation and multivariate factor analysis. Among the sources of energy in sustainable development of energetic and use of renewable sources of energy with support policies are found three common factors: consciousness, educational activities, promotion and support for energetic sources; commitments for more efficient energetic policy and use of energy sources; and natural potentials of renewable sources of energy. These are the factors to which should be given a greater attention in management of development of the Slovenian energetic economy within the climatic-energetic policy of the European Union by the year2020. Key words: sustainable development, energetic, sources of energy, renewable sources of energy, consciousness-promotion activities 1. UVOD Slovenija se je s sprejetjem Energetskega zakona (1999) opredelila za tržno usmerjeno energetsko politiko, katere cilj je energetska učinkovitost v oskrbi z energijo in njena učinkovita raba. To bi lahko prispevalo k energetski stabilnosti s smotrno rabo energije in okolju energetsko prijaznim in skladnim gospodarskem razvojem v prizadevanju za višjo življenjsko raven prebivalstva. Energetski zakon je bil od svojega sprejetja osemkrat spremenjen, zadnje spremembe (2008, 2010) so bile potrebne zaradi prenosa štirih direktiv Evropske unije (EU) v slovensko zakonodajo, povsem na novo pa je urejeno tudi spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Glavne spremembe se nanašajo na: (a) ureditev podpore elektrarnam na obnovljive vire energije (direktiva, 2001, o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo), (b) ureditev podpore soproizvodnji toplote in elektrike (direktiva, 2004, o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote na notranjem trgu z električno energijo), (c) učinkovito rabo končne energije in energetske storitve (direktiva, 2006, o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter (d) vzpostavitev okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki porabljajo energijo (direktiva, 2005). Pomembno vlogo v pospeševanju proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije v različnih državah EU imajo različni sistemi in ukrepi njihovega pospeševanja, kot so sistem odkupnih cen, obvezna kvota ali delež energije iz obnovljivih virov z uporabo zelenih certifikatov in sistem subvencij za naložbe. Sistem zagotovljenih odkupnih cen in obratovalnih podpor v obliki premije je pogosto uporabljen ukrep za spodbujanje proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov energije. Do podpore so upravičene obnove in novejše elektrarne, katerih stroški proizvodnje vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva so višji od cene električne energije na prostem trgu. EU nima enotne energetske politike. Pravna podlaga zanjo je nastala s sprejetjem Lizbonske pogodbe. Skupna energetska strategija EU se uveljavlja zlasti z okoljsko politiko, enotnim trgom in zagotavljanjem konkurenčnosti. Strategija razvoja Slovenije (Šušteršič in drugi, 2005) in Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji (Vlada Republike Slovenije, 2008) predstavljata širši razvojni okvir za nov nacionalni energetski program. Strategija opredeljuje pet prednostnih razvojnih nalog za dosego teh ciljev, med njimi sta za sektorski program energetike najrelevantnejši prva in peta razvojna prednostna naloga. Prva razvojna prednostna naloga se nanaša na konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast s spodbujanjem podjetniškega razvoja in povečanjem konkurenčnosti, s povečanjem prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb ter podporo internacionalizaciji gospodarstva in povečanjem konkurenčne sposobnosti storitev. Peta razvojna prednostna naloga se nanaša na povezovanje ukrepov za doseganjetrajnostnegarazvojasskladnejšimregionalnim razvojem, zagotavljanjem optimalnih razmer za zdravje, izboljšanjem gospodarjenja s prostorom, vključevanjem okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce. Za energetiko so pomembni tudi ukrepi drugih razvojnih prednostnih nalog strategije razvoja Slovenije, kot so učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj ter kakovostna delovna mesta (povečanje gospodarske učinkovitosti in vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj), učinkovita in cenejša država (razvojno prestrukturiranje javnih financ), sodobna socialna država in večja zaposlenost. Program reform za izvajanje lizbonske strategije 2009-2012 za energetsko politiko navaja načrtovane prednostne ukrepe za konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast (nadgraditev davčnega sistema, ki bo temeljil na načelih zelene davčne reforme in spremembah strukture javnofinančnih odhodkov, usmerjenih v razvojne prednostne naloge ter učinkovitejše črpanje sredstev EU), zagotavljanje odprtih in konkurenčnih trgov (ukrepi za javna naročila, krepitev konkurenčnih prednosti gospodarstva, spodbujanje neposrednih tujih vlaganj in internacionalizacije podjetij ter spodbujanje konkurence), doseganje trajnostnega razvoja (trajnostna gradnja, politika varstva okolja in odzivanje na podnebne spremembe ter regionalni razvoj). Zagotovljene najbi bile razmere za večjo konkurenčnost za oskrbo z energijo - tudi z naložbami v tehnološko prestrukturiranje za učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva s hkratnim večjim učinkom za varovanje naravnega okolja. Sprejet podnebno-energetski sveženj naj bi bil koristen za gospodarstvo pri ustvarjanju delovnih mest in ohranjanje naravnega okolja. EU se je zavezala, da skladno s cilji energetsko-podnebnega svežnja do leta 2020 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, poveča pa delež obnovljivih virov energije za 20 odstotkov ter izboljša energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. V prispevku želimo prikazati, koliko smo porabniki energije ozaveščeni o pomenu varčne rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Večja energetska učinkovitost in raba obnovljivih virov sta namreč med energetskimi strateškimi cilji in usmeritvami Slovenije. Poudarek je na ozaveščevalnih, promocijskih in izobraževalnih dejavnostih za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. 2. PODNEBNO-ENERGETSKI SVEŽENJ, VARČNA RABA ENERGIJE IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja so bili predstavljeni in opisani v različnih raziskavah in študijah (Nordhaus, 1994; Stern, 2007; Wagner in drugi, 2007). Med pomembnimi vzroki se navajajo izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzroča zlasti uporaba fosilnih goriv in tudi kot negativni učinek iz dela kmetijske proizvodnje (Papler in Bojnec, 2007, 2008). Evropska komisija (2008) v podnebno-energetskem svežnju predvideva nižje izpuste toplogrednih plinov za države članice ter večjo porabo obnovljivih virov energije. Sveženj predvideva delitev nalog v dve skupini sektorjev (UMAR, 2009). V ETS-sektor (angl. emission trading system - ETS) s trgovanjem s pravicami do izpuščanja toplogrednih plinov so vključeni energetski sektor in večje industrijske naprave, v ne-ETS-sektorju pa so promet (avtomobili, tovorna vozila in podobno), stavbe (ogrevanje), storitve, male industrijske naprave, kmetijstvo in odpadki. Slovenija bo lahko izpuste toplogrednih plinov v ne-ETS-sektorju povečala za štiri odstotke, v ETS-sektorju pa jih mora zmanjšati za 21 odstotkov. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije se bo moral zvišati na 25 odstotkov do leta 2020. Podnebno-energetski sveženjsestavljajo direktiva o shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, odločba o delitvi prispevka med članicami EU za zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov za ne-ETS-sektorje, direktiva o obnovljivih virih energije skupaj z delitvijo prispevka med državami članicami za obnovljive vire ter direktiva o zajemanju in shranjevanju CO2, poleg tega pa še odločba o reviziji kodeksa o državnih pomočeh za okoljske namene. Za velike emitente iz energetskega sektorja in industrije je predvidena shema trgovanja s toplogrednimi plini, ki opredeljuje skupno količino emisijskih kuponov na ravni EU in ne več za vsako posamezno državo posebej ter prodajo večine dovolilnic na dražbah v državah članicah EU, ki morajo biti odprte za vse potencialne kupce. Ocenjuje se, da bi leta 2013 na dražbah prodali približno 60 odstotkov vseh dovolilnic, ta delež pa bo vsako leto večji. K znižanju izpustov emisijtoplogrednih plinov bi morale dodatno prispevati države članice EU z ukrepi v zvezi z gospodinjstvi, za učinkovito rabe energije in energetskimi storitvami ter varčevanjem energije z menjavo goriv, rabo varčnih gospodinjskih aparatov in podobno. Za Slovenijo in mlajše države članice EU je pri tem predvideno povišanje izpustov emisij toplogrednih plinov v ne-ETS-sektorju, medtem ko bodo morale izpuste emisij toplogrednih plinov znižati predvsem razvitejše članice EU - največ Danska, Irska in Luksemburg, in sicer za 20 odstotkov. Države članice EU bi si morale poleg znižanja izpustov prizadevati tudi za razvojobnovljivih virov. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije v EU znaša okrog 8,5 odstotka. Skladno s cilji EU pa se bo to moralo do leta 2020 povečati na 20 odstotkov. Slovenija bo morala zvišati delež obnovljivih virov energije s 16 na 25 odstotkov. Najvišji delež bo morala do leta 2020 doseči Švedska, in sicer s sedanjih 40 na 49 odstotkov. Države članice EU skladno z direktivo o obnovljivih virih energije pripravljajo nacionalne akcijske načrte za opredelitev deleža energije iz obnovljivih virov energije v prometu, porabi elektrike, pri ogrevanju in hlajenju do leta 2020. Med obnovljive vire energije so vključeni nefosilni viri energije: vetrna, sončna, vodna in geotermalna energija ter energija valovanja, plimovanja, biomase, deponijskega plina, plina iz naprav za čiščenje odplak ter bioplin. CiljEU glede biogoriva je, da bi se do leta 2020 v prometu uporabljalo 10 odstotkov biogoriva. Posebna pozornost najbi bila namenjena trajnostnemu pridobivanju biogoriva. Njegova proizvodnja naj bi vsaj malo prispevala k znižanju toplogrednih plinov. Med drugim naj bi bilo tudi prepovedano za gojitev rastlin za biogorivo uporabljati zemljišča z visoko biotsko raznovrstnostjo. 3. METODOLOGIJA IN PODATKI Kvantitativna raziskava je narejena na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili s svojo anketo. Kot metodi kvantitativne analize sta uporabljeni korelacijska analiza in multivariatna faktorska analiza na anketnih podatkih. Rezultati korelacijske analize so prikazani s korelacijskim koeficientom, ki lahko zavzame vrednost med -1 in 1. Predznak nam pove smer linearne odvisnosti med spremenljivkama. Absolutna vrednost korelacijskega koeficienta pa izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. Ker so velikokrat spremenljivke odvisne od nekega tretjega dejavnika, ki ga pogosto ne poznamo, uporabimo multivariatno faktorsko analizo, ki prikaže najpomembnejše skupne dejavnike in njihove uteži, pomembne za pojasnjevanje analiziranega pojava (Kachigan, 1991). Anketiranje je potekalo v juniju 2008 pisno in po spletu. Ciljne skupine so bile skupina študentov družboslovja (Fakulteta za management Koper), naravoslovja (Biotehniški center Naklo), električne energije (Izobraževalni center energetskega sistema Ljubljana) in menedžmenta (energetski menedžerji in izobraženci, prek revije EGES - energetika, gospodarstvo in ekologija skupaj). Vrnjenih je bilo 516 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, od tega je bilo od družboslovcev 180 anketnih vprašalnikov. Poudarek je bil na prikazu mnenj anketirane skupine družboslovja v primerjavi z drugimi anketiranimi skupinami prebivalstva, ki je po predhodni izobrazbi ter regionalnem poreklu in izvedbi ankete v Celju, Kopru in Škofji Loki najbližja značilnemu slovenskemu povprečju. Posebejprikazujemo ugotovitve raziskave o pomenu obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije z vidika ugotavljanja stanja in možnosti doseganja njihovega 20-odstotnega deleža v letu 2020. Električna energija je bila izpostavljena, ker se dnevno uporablja v ETS- in ne-ETS-sektorjih. Raziskava domneva pomen izboljšane ozaveščevalne in promocijske dejavnosti ter s tem izboljšanje javnega mnenja za promoviranje uporabe učinkovite rabe energije ter izrabo obnovljivih virov energije (vodne, sončne in vetrne energije ter bioplina, biomase in podobno) v trajnostnem razvoju v Sloveniji. 4. VIRI ENERGIJE IN POSPEŠEVANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE 4.1 empirična analiza V kvantitativno analizo smo vključili spremenljivke posameznih skupin za vire energije in znotraj tega obnovljive vire energije ter podporo pri njihovem razvoju in ozaveščanju. Povprečne vrednosti odgovorov anketiranih na 23 vprašanj, ki so bila zastavljena kot trditve, so navedene v tabeli 1. Ocenjene so bile z uporabo Likertove lestvice z ocenami od 1 (ni pomembno) do 5 (zelo pomembno). Povprečje ocen anketiranih v posamezni skupini kažejo najvišje ocene v skupini naravoslovcev, sledi skupina Tabela 1: Viri energije, obnovljivi viri energije, podpora in ozaveščanje (povprečna ocena iz intervala med 1 - ni pomembno in 5 - zelo pomembno) (število opazovanj = 516) Št. Trditve oznaka dejavnika Skupina: družboslovje Skupina: naravoslovje Skupina: električna energija Skupina: energetski menedžment Skupaj 1 Goriva za promet vplivajo na onesnaževanje zraka. goriva za promet 4,35 (1. rang) 4,10 (2. rang) 4,50 (2. rang) 4,55 (1. rang) 4,39 (1. rang) 2 Sončna energija se zelo razvija, a ima v oskrbi premajhen delež. sončna energija 4,24 (2. rang) 4,24 (1. rang) 4,52 (1. rang) 4,24 (2. rang) 4,31 (2. rang) 3 Vetrna energija bi se v Sloveniji lahko bolj izkoriščala v energetske namene. vetrna energija 4,11 (3. rang) 3,78 (6. rang) 4,24 (3. rang) 4,03 (3. rang) 3,98 (3. rang) 4 Fosilna goriva (nafta, plin, premog) bodo ostala osnova energetske oskrbe do leta 2020. fosilna goriva 3,93 (4. rang) 3,75 (8. rang) 3,22 (17. rang) 3,67 (7. rang) 3,74 (7. rang) 5 Izraba energije iz malih hidroelektrarn na malih vodotokih je v Sloveniji pomembna. male HE 3,79 (5. rang) 3,66 (11. rang) 4,05 (8. rang) 3,78 (6. rang) 3,84 (6. rang) 6 Izraba hidroenergije za velike hidroelektrarne na slovenskih rekah ima prihodnost. velike HE 3,77 (6. rang) 3,71 (9. rang) 4,19 (4. rang) 3,79 (5. rang) 3,87 (5. rang) 7 Izobraževanje mi omogoča razumevanje trajnostnega razvoja v kontekstu podnebnih zahtev in energetskih potreb. izobraževanje 3,76 (7. rang) 3,98 (3. rang) 4,07 (7. rang) 3,89 (4. rang) 3,91 (4. rang) 8 25-odstotni delež obnovljivih virov energije je dosegljiv do leta 2020. uresničljivost zavez, 25 % 3,75 (8. rang) 3,81 (4. rang) 3,13 (21. rang) 3,20 (13. rang) 3,56 (13. rang) 9 Energija iz kmetijske proizvodnje (bioplin, biodizel, energetske rastline) bo vse več v uporabi. energija iz kmetijstva 3,69 (9. rang) 3,69 (10. rang) 3,70 (12. rang) 3,41 (11. rang) 3,63 (11. rang) 10 Industrijske kogeneracije se uspešno uveljavljajo pri soproizvodnji toplotne in električne energije. soproizvodnja 3,61 (10. rang) 3,61 (14. rang) 3,82 (10. rang) 3,61 (10. rang) 3,67 (10. rang) 11 Potencial geotermalne energije se vedno bolj izkorišča za toplotne črpalke. geotermalna energija 3,57 (11. rang) 3,76 (7. rang) 4,15 (6. rang) 3,63 (8. rang) 3,72 (8. rang) 12 25-odstotni delež obnovljivih virov energije je zadosten do leta 2020. zadostnost, 25 % 3,56 (12. rang) 3,60 (15. rang) 3,19 (20. rang) 3,06 (15. rang) 3,39 (15. rang) 13 Promocija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je vpeta v medijsko dogajanje. promocija 3,50 (13. rang) 3,57 (16. rang) 3,31 (16. rang) 3,01 (16. rang) 3,35 (16. rang) 14 Jedrska energija je realna perspektiva zagotavljanja potreb po električni energiji. jedrska energija 3,49 (14. rang) 3,46 (19. rang) 4,15 (5. rang) 3,62 (9. rang) 3,70 (9. rang) 15 Izrabe in uporabe lesne biomase ter predelave v biogoriva je vse več in je ustrezno urejena. biomasa 3,48 (15. rang) 3,80 (5. rang) 4,01 (9. rang) 3,39 (12. rang) 3,59 (12. rang) 16 Okoljski in okoljevarstveni pogoji za postavljanje novih energetskih virov so enostavni. okoljski pogoji 3,40 (16. rang) 3,53 (17. rang) 3,61 (13. rang) 3,11 (14. rang) 3,40 (14. rang) 17 Usmeritev kmetijstva iz proizvodnje hrane tudi na proizvodnjo za potrebe energije je uravnotežena. hrana za energijo 3,35 (17. rang) 3,52 (18. rang) 3,59 (15. rang) 2,81 (18. rang) 3,31 (18. rang) (Nadaljevanje tabele na naslednji strani) Tabela 1: (nadaljevanje) Št. Trditve Oznaka dejavnika Skupina: družboslovje Skupina: naravoslovje Skupina: električna energija Skupina: energetski menedžment Skupaj 18 Sprejetje okoljsko-energetskega svežnja med predsedovanjem Slovenije Svetu EU je v zavesti vseh državljanov. zavest državljanov 3,32 (18. rang) 3,41 (20. rang) 2,81 (23. rang) 2,35 (23. rang) 2,98 (23. rang) 19 Intenzivnost kmetijske pridelave je ustrezna. intenzivnost v kmetijstvu 3,28 (19. rang) 3,64 (12. rang) 3,71 (11. rang) 2,88 (17. rang) 3,34 (17. rang) 20 Ozaveščanje za obnovljive vire energije obstaja v šolstvu, podjetjih in vsakdanjem življenju. ozaveščanje o obnovljivih virih energije 3,23 (20. rang) 3,63 (13. rang) 3,21 (19. rang) 2,80 (19. rang) 3,19 (19. rang) 21 Subvencioniranje obnovljivih virov energije je dobro urejeno z odkupnimi cenami pri proizvajalcih. subvencioniranje 3,18 (21. rang) 3,40 (21. rang) 2,94 (22. rang) 2,75 (21. rang) 3,09 (21. rang) Uporaba kemičnih sredstev nadzorovana 3,04 (22. rang) 3,39 (22. rang) 3,60 (14. rang) 2,79 (20. rang) 3,13 (20. rang) 22 v kmetijstvu je dovolj nadzorovana. uporaba kemijskih sredstev 23 Gorivne celice so kot alternativni vir energije dobro poznane. poznanost gorivnih celic 3,00 (23. rang) 3,23 (23. rang) 3,21 (18. rang) 2,55 (22. rang) 3,03 (22. rang) Vir: Rezultati lastne raziskave. družboslovcev. Skupina energetskega menedžmenta je dala nekoliko podpovprečno oceno. Dejavnike virov energije in obnovljivih virov energije so anketiranci s področja električne energije ocenili z najnižjo skupno povprečno oceno. Najvišje povprečne ocene odgovorov imajo spremenljivke: goriva za promet vplivajo na onesnaževanje zraka; možnosti uporabe sončne energije se zelo razvijajo, a ima ta energija v oskrbi premajhen delež; vetrna energija bi se v Sloveniji lahko bolj izkoriščala v energetske namene; fosilna goriva (nafta, plin, premog) bodo ostala osnova energetske oskrbe do leta 2020; izraba energije na malih hidroelektrarn na malih vodotokih je v Sloveniji pomembna; izraba hidroenergije za velike hidroelektrarne na slovenskih rekah ima prihodnost; izobraževanje mi omogoča razumevanje trajnostnega razvoja v kontekstu podnebnih zahtev in energetskih potreb; 25-odstotni delež obnovljivih virov energije je dosegljiv in uresničljiv do leta 2020. Srednjevisoke povprečne ocene odgovorov imajo spremenljivke: energija iz kmetijske proizvodnje (bioplin, biodizel, energetske rastline) bo vse več v uporabi; industrijske kogeneracije se uspešno uveljavljajo v soproizvodnji toplotne in električne energije; potencial geotermalne energije se vedno bolj izkorišča za toplotne črpalke; 25-odstotni delež onovljivih virov energije je zadosten do leta 2020; promocija za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije je vpeta v medijsko dogajanje; jedrska energija je realna perspektiva zagotavljanja potreb po električni energiji; izrabe in uporabe lesne biomase ter predelave v biogoriva je vse več in je ustrezno urejena; okoljski in okoljevarstveni pogoji za postavljanje novih energetskih virov so enostavni. Najnižje povprečne ocene odgovorov imajo spremenljivke: usmeritev kmetijstva iz proizvodnje hrane tudi na proizvodnjo za potrebe energije je uravnotežena; sprejetje okoljsko-energetskega svežnja med predsedovanjem Slovenije Svetu EU je v zavesti vseh državljanov; intenzivnost kmetijske pridelave je ustrezna, ozaveščanje o obnovljivih virih energije obstaja v šolstvu, podjetjih in vsakdanjem življenju; subvencioniranje obnovljivih virov energije je dobro urejeno z odkupnimi cenami pri proizvajalcih; uporaba kemijskih sredstev v kmetijstvu je dovolj nadzorovana; gorivne celice kot alternativni vir energije so dobro poznane. Čeprav so mnenja anketerinah podobna, bi veljalo nameniti pozornost izboljšanju poznavanja virov energije in znotraj tega obnovljivih virov energije ter ustreznih podpor in dobrih praks pri njihovem razvoju. Da bi ugotovili smer in moč odvisnosti med ocenami posameznih analiziranih spremenljivk, smo izvedli korelacijsko analizo. Tabela 2 prikazuje korelacijsko matriko. Ugotovili smo, da je parcialna korelacijska povezanost med ocenami posameznih analiziranih spremenljivk relativno zmerna. Največja je korelacijska povezanost med spremenljivkami sprejetje okoljsko-energetskega svežnja med predsedovanjem Slovenije Svetu EU je v zavesti vseh državljanov in promocija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je vpeta v medijsko dogajanje; ozaveščanje za obnovljive vire energije obstaja v šolstvu, podjetjih in vsakdanjem življenju ter subvencioniranje obnovljivih virov energije je dobro urejeno z odkupnimi cenami pri proizvajalcih; 25-odstotni delež obnovljivih virov energije je dosegljiv do leta 2020; 25-odstotni delež obnovljivih virov energije je zadosten do leta 2020; ozaveščanje o obnovljivih Tabela 2: Korelacijska povezanost med spremenljivkami virov energije in obnovljivi viri energije Št Trditve Družboslovje Naravoslovje Električna energija Energetski menedžment Skupaj 1 Zavest državljanov - promocija 0,590 (1. rang) 0,451 (29. rang) 0,603 (4. rang) 0,635 (1. rang) 0,599 (1. rang) 2 Ozaveščanje o OVE - subvencioniranje 0,566 (2. rang) 0,501 (10. rang) 0,628 (2. rang) 0,551 (2. rang) 3 Uresničljivost zavez - zadostnost 0,512 (3. rang) 0,641 (3. rang) 0,315 (57. rang) 0,453 (12. rang) 4 Ozaveščanje o OVE - hrana za energijo 0,509 (4. rang) 0,356 (26. rang) 0,404 (27. rang) 5 Velike HE - male HE 0,507 (5. rang) 0,495 (13. rang) 0,557 (6. rang) 0,545 (8. rang) 0,536 (5. rang) 6 Ozaveščanje o OVE - kemijska sredstva 0,496 (6. rang) 0,454 (18. rang) 0,395 (21. rang) 7 Zavest državljanov - ozaveščanje o OVE 0,489 (7. rang) 0,537 (8. rang) 0,519 (7. rang) 0,561 (6. rang) 0,539 (3. rang) 8 Biomasa - ozaveščanje o OVE 0,482 (8. rang) 0,446 (31. rang) 0,344 (46. rang) 0,397 (19. rang) 9 Subvencioniranje - poznanost gorivnih celic 0,481 (9. rang) 0,554 (6. rang) 0,388 (24. rang) 0,455 (17. rang) 0,463 (10. rang) 10 Intenzivnost kmetijstva - kemijska sredstva 0,478 (10. rang) 0,654 (2. rang) 0,496 (12. rang) 0,537 (4. rang) 11 Ozaveščanje o OVE - promocija 0,475 (11. rang) 0,402 (56. rang) 0,507 (9. rang) 0,579 (5. rang) 0,514 (7. rang) 12 Hrana za energijo - intenzivnost kmetijstva 0,464 (12. rang) 0,308 (34. rang) 0,444 (19. rang) 0,435 (14. rang) 13 Hrana za energijo - kemijska sredstva 0,458 (13. rang) 0,536 (9. rang) 0,415 (17. rang) 0,618 (3. rang) 0,532 (6. rang) 14 Ozaveščanje o OVE- gorivne celice 0,447 (14. rang) 0,594 (2. rang) 0,388 (25. rang) 0,521 (10. rang) 0,485 (9. rang) 15 Zavest državljanov- kemijska sredstva 0,436 (15. rang) 0,423 (44. rang) 0,398 (29. rang) 0,356 (30. rang) Vir: Rezultati lastne raziskave. virih energije obstaja v šolstvu, podjetjih in vsakdanjem življenju; usmeritev kmetijstva iz proizvodnje hrane tudi na proizvodnjo za potrebe energije je uravnotežena; izraba hidroenergije za velike hidroelektrarne na slovenskih rekah ima prihodnost in izraba energije iz malih hidroelektrarn na malih vodotokih je v Sloveniji pomembna. Ti rezultati kažejo, da anketiranci zaznavajo nekatere premike in povezanost pri ozaveščanju in promociji za naložbe v obnovljive vire energije. V nadaljevanju uporabimo multivariatno faktorsko analizo, pri čemer ocenimo faktorski model v dveh korakih: najprejocenimo deleže pojasnjene variance proučevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z metodo največjega zaupanja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno in pravokotno rotacijo. Grafični pripomoček za oceno smiselnega števila faktorjev je potrdil, da se krivulja lomi pri tretjem faktorju. Pri metodi glavnih osi s tremi skupnimi faktorji je značilen prvi skupni faktor - ozaveščanje, izobraževanje, promocija in podpora za energetske vire, ki ima najvišje uteži v spremenljivkah ozaveščanje, hrana za energijo, kemijska sredstva, subvencioniranje, biomasa,promocija, zadostnost, soproizvodnja, zavest državljanov, poznanost gorivnih celic, intenzivnost v kmetijstvu in okoljski pogoji (tabela 3). Drugi skupni faktor - naravni potenciali obnovljivih virov energije in goriv ima najvišje uteži v spremenljivkah velike hidroelektrarne in delno male hidroelektrarne kot potencialni viri. Tretji skupni faktor - naravni potenciali obnovljivih virov energije nima posebno visokih uteži pri posameznih analiziranih spremenljivkah. Metoda največjega zaupanja brez rotacije faktorjev z matriko faktorskih uteži kaže podobne rezultate glede največjih uteži pri spremenljivkah znotraj prvega skupnega faktorja ozaveščanje, izobraževanje, promocija in podpora za energetske vire. Drugi skupni faktor naravni potenciali obnovljivih virov energije in goriv ter uresničljivost ima podobno največjo težo pri spremenljivkah male hidroelektrarne in velike hidroelektrarne. Tretji skupni faktor naravni potenciali c cvlo sl osb užbr r d o in pi u k s k a n p kup n b m e m o ^ mi e tr s d ot e me n e evt n ič zli a ak a m e n e v ivi vl o n b o n g r e n e e b a (O X ^^ am p ri u ar z o naj ojsk dao tacijs to ota Mz I jo iz ci ali tac o ot v ok a ak orsk ot ^^ I tl ci tac o R 04 66 66 ,40 ,40 5 ,45 04 04 66 I cijo a o izac ija z o li ci ov is ai a im upa oblim čjeg oet čm ,40 04 eč da m a 06 66 1S ^ s I o ^ ^ ^ c ^ .2 T^irf m ga aj ok n s j š ^ ^ ^^ M z s jevo vnše 04 > nj pan a jega ečjejv aj n a d o 7 ,2 ži ežt 2 04 7 ,427 g a d 66 04 etn e tm a g ti gner met ek mr ija etr igr eot r g el obnovljivih virov energije nima posebno visoke uteži pri posameznih spremenljivkah. Metoda največjega zaupanja s poševno rotacijo faktorjev z metodo oblimin s tremi skupnimi faktorji kaže, da je značilen prvi skupni faktor ozaveščanje, izobraževanje, promocija in podpora za energetske vire, ki ima največjo težo v spremenljivkah ozaveščanje za obnovljive vire energije, kemijska sredstva, subvencioniranje, hrana za energijo, promocija, zavest državljanov, biomasa, poznanost gorivnih celic in soproizvodnja. Drugi skupni faktor naravni potenciali obnovljivih virov energije in goriv ima največjo težo v spremenljivkah male hidroelektrarne in velike hidroelektrarne. Spremenljivke tretjega skupnega faktorja naravni potenciali obnovljivih virov energije in uresničljivost so s poševno rotacijo postale izrazito negativne. Ocena faktorskega modela z uporabo metode največjega zaupanja z rotacijsko metodo varimax s Kaiserjevo normalizacijo in uporabo pravokotne rotacije faktorjev ob enakem modelu in komunalitetah pokaže razliko v primerjavi s poševno rotacijo. Za primerjavo je zanimivo omeniti, da so se skupni faktorji med seboj zamenjali. Uteži v rotacijski faktorski matriki pri pravokotni rotaciji pri prvem skupnem faktorju ozaveščanje, izobraževanje, podpora in promocija za energetske vire imajo največjo težo v spremenljivkah ozaveščanje, kemijska sredstva, zavest državljanov, subvencioniranje, hrana za energijo, promocija, poznanost gorivnih celic in biomasa. Drugi skupni faktor zaveze za učinkovitejšo energetsko politiko in izrabo virov energije ima največjo težo v spremenljivkah uresničljivost zavez in zadostnost. Tretji skupni faktor naravni potenciali obnovljivih virov energije ima največjo težo pri spremenljivkah male in velike hidroelektrarne. Cronbachova alfa, ki meri stopnjo zanesljivosti merjenja, potrjuje statistično ustreznost ocenjenih po posameznih skupnih faktorjev. Pri prvem skupnem faktorju gre za prepletanje pomena ozaveščanja, izobraževanja in promocije v povezavi z okoljskimi pogoji in vplivi na okolje, kot so kemijska sredstva, intenzivnost v kmetijstu in hrana za energijo ter soproizvodnja energije z možnim vplivom subvencioniranja na uporabo obnovljivih virov energije za gorivne celice, biomaso in geotermalno energijo. Drugi skupni faktor je povezan z uresničljivostjo 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 in zadostnostjo 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, vpliv porabe goriv v prometu na onesnaževanje zraka in rabo fosilnih goriv ter možne potenciale obnovljivih virov energije, ki bi se lahko uveljavili glede na okoljske pogoje in naravne danosti: sončna in vetrna energija, biomasa, male in velike hidroelektrarne, geotermalna energija in energija iz kmetijstva ter soproizvodnja energije. Tretji skupni faktor poudari pomen malih in velikih hidroelektrarn, sončne in vetrne energije ter ustreznosti intenzivnostosti v kmetijstvu. Rezultati potrjujejo medsebojne povezanosti med energetiko, naravnimi pogoji in okoljem, kmetijstvom ter zavezami, regulativami in standardi, ki urejajo ETS- in ne-ETS-sektorje pri izpustih toplogrednih plinov v povezavi z viri energije in zlasti ukrepi podpor ter ozaveščanja glede proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije. 4.2 ugotovitve in implikacije analize za energetske politike Ker Slovenija pripravlja novo energetsko politiko, ki naj bi bila skladna s širšimi razvojnimi cilji države in EU, je vprašanje virov energije v energetski oskrbi pomembno strokovno vprašanje in vprašanje za ekonomsko politiko. Nacionalni energetski program naj bi posvečal pozornost učinkoviti proizvodnji in dobavi energije, varčni rabi energije ter obnovljivim virom energije v trajnostnem gospodarskem in ekološkem razvoju. Zato gre za ključna strateška razvojna vprašanja, ki niso pomembna le za energetike pri pripravi nacionalnega energetskega programa za razvojno vizijo do leta 2030, ampak zlasti za celovit konkurenčen in trajnostni razvoj Slovenije. Pri tem imajo pomembno vlogo in mesto ozaveščanje, izobraževanje, podpora in promocija za obnovljive vire energije in naravnih potencialov obnovljivih virov energije ter zaveze države za učinkovitejšo energetsko politiko in izrabo virov energije z vidika energetskih politik in politik gospodarskega ter ekološkega trajnostnega razvoja. Nekatere ukrepe glede politik ozaveščanja, izobraževanja, promocije obnovljivih virov energije, spodbujanja izmenjave dobrih praks in izkušenj, zagotovitve strokovnih podpor, študij in demonstracijskih projektov je možno zaslediti zlasti na mikro ravni posameznih energetskih in energetsko distribucijskih podjetij. Nekajukrepov je bilo uvedenih z ekonomsko politiko in instrumenti spodbujanja obnovljivih virov energije z nepovratnimi sredstvi za naložbe, krediti s subvencionirano obrestno mero, zagotovljenimi odkupnimi cenami za energijo iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje toplotne in električne energije z visokim izkoristkom; politiko davčnih olajšav za goriva; politiko izboljšave okoljskih pogojev za investitorje; politiko podpor v kmetijstvu; politiko raziskav in razvoja novih tehnologij za gorivne celice, geotermalne potenciale (vrtine), kmetijsko izrabo substratov, biogoriv in električne energije za promet; politiko vpeljave naravnih potencialov v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (sončna in vodna energija, geotermalna energija in lesna biomasa) v napravah za soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom; politiko pospeševanja gradnje sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in bioplin; politiko zagotavljanja pogojev za nadaljevanje investicijskega cikla izrabe vodnega potenciala v velikih objektih na spodnji in srednji Savi, z drugimi možnostmi ter koncesijami za male hidroelektrarne na vodotokih, shranjevanjem energije in črpalnimi hidroelektrarnami. Slovenija je na ciljih energetske politike skladno s širšimi razvojnimi cilji in cilji EU za energijsko politiko in mednarodnimi obveznostmi pripravila zeleno knjigo za nacionalni energetski program za poglobljeno razpravo o ključnih strateških razvojnih vprašanjih energetike in za pripravo nacionalnega energetskega programa za razvojno vizijo do leta 2030. Strateške usmeritve in izvedeni mehanizmi so pri učinkoviti rabi energije, v prometu z novimi tehnologijami, razvoju lokalnih energetskih sistemov, učinkovitem delovanju tržnih dejavnosti, razvoju oskrbe z električno energijo, davčni in cenovni politiki ter financiranju. 5. SKLEP Ozaveščanjeinpromocijatrajnostnegarazvojaenergetike in uporabe obnovljivih virov energije je poudarjeno v t. i. podnebno-energetskem svežnju EU. Matrike štirih različnih izločitvenih metod za skupino družboslovcev so potrdile tri skupne faktorje. Med spremenljivkami, ki so z vidika ozaveščanja, izobraževanja, podpore in promocije za energetske vire najpomembnejše, so bili izpostavljeni ozaveščanje za učinkovito rabo energije, ki je dobro urejeno z odkupnimi cenami pri proizvajalcih; uporaba kemijskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu je dovoljnadzorovana; sprejetje okoljsko-energetskega svežnja med predsedovanjem Slovenije Svetu EU je v zavesti državljanov; subvencioniranje obnovljivih virov energije je dobro urejeno z odkupnimi cenami pri proizvajalcih; usmeritev kmetijstva iz proizvodnje hrane tudi v proizvodnjo energetskih rastlin je uravnotežena; promocija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je vpeta v medijsko dogajanje; gorivne celice kot alternativni vir energije je dobro poznan; izrabe in uporabe lesne biomase ter predelava v biogoriva je vse več in je ustrezno urejeno; intenzivnost kmetijske pridelave je ustrezna; industrijske kogeneracije se uspešno uveljavljajo pri soproizvodnji toplotne in električne energije; 25-odstoten delež obnovljivih virov energije je zadosten do leta 2020; izobraževanje daje razumevanje trajnostnega razvoja v okviru podnebnih zahtev in energetskih potreb; okoljski in okoljevarstveni pogoji za postavljanje novih energetskih virov so enostavni in potencial geotermalne energije se vedno bolj izkorišča za toplotne črpalke. Med spremenljivkami, ki so z vidika zaveze za učinkovitejšo energetsko politiko in izrabo virov energije pomembne, so se potrdile naslednje: uresničljivost 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, zadostnost 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, goriva za promet vplivajo na onesnaževanje zraka, fosilna goriva (nafta, plin in premog) ostajajo pomembna v energetski oskrbi. S primerno promocijo in informiranjem ter ustvarjanjem ekonomskih pogojev bi se lahko spodbudila proizvodnja in raba obnovljivih virov energije, v prometu pa bi bila potrebna preusmeritev na energetske vire z manjšimi emisijami CO2. Med naravnimi potenciali obnovljivih virov energije se kaže pomen izrabe energije iz malih hidroelektrarn na malih vodotokih in izrabe hidroenergije za velike hidroelektrarne na slovenskih rekah. Za sončno energijo se je potrdilo, da ima v velikem razvoju, a ima v oskrbi premajhen delež. Rezultati kažejo, da mnenja anketirancev poudarjajo pomen potencialnih virov energije izkoriščanja hidroenergetskega potenciala in potencialni pomen sončne energije, medtem ko je zaradi ustvarjenega javnega mnenja manjizražen pomen energije vetra. Izraba energetskih biopotencialov iz kmetijstva je zaenkrat manj poznana. V prihodnje bi veljalo nameniti večjo pozornost ozaveščanju in promociji trajnostnega razvoja energetike in uporabi obnovljivih virov energije, pri čemer pa so zlasti pomembni s tem povezani stroški za stabilen gospodarski in trajnosten ekološki razvoj. Za uresničitev ciljev bo treba do leta 2020 nameniti več pozornosti zavezam glede učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Viri in literatura: Direktiva (2001): Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, Uradni list Evropske unije, L 283, 27.10.2001, str. 33-40, poglavje v slovenščini 12 zvezek 02, str. 121-128 Direktiva (2004): Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z električno energijo, Uradni list Evropske unije, L 52, 21.2.2004, str. 50-60, posebna izdaja v slovenščini 12 zvezek 03, str. 3-15 Direktiva (2005): Direktiva 2005/32/ES z dne, 6. julija 2005 za vzpostavitev okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uradni list Evropske unije, L 191, 22.7.2005, str. 29-58 Direktiva (2006): Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, Uradni list Evropske unije, L 114, 27.4.2006, str. 64-85 Energetski zakon (1999-2007), Uradni list RS, št. 79/1999, št. 8/2000, št. 26/2005, št. 27/2007. Evropska komisija. 2008. Energy policy for a competitive Europe. Brussels: European Commission of the European Communities. Kachigan, S. K. 1991. Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Introduction (2nd end), New York: Radius Press. Nordhaus, W. D. 1994. Managing the Global Commons: The Economics of Climate Change. Cambridge, MA: The MIT Press. Papler, D. in Bojnec, Š. 2007. Kmetijstvo kot vir obnovljive energije: pod kakšnimi ekonomskimi pogoji? 4. konferenca DAES, Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Moravske Toplice, 8. do 9. november 2007, urednik Stane Kavčič, Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije (DAES). Papler, D. in Bojnec, Š. 2008. Sonaravni razvojmed kmetijstvom, okoljem in energetiko. Organizacija 41(6): A247-A255. Stern, N. 2007. The Economics of Climate Change. Cambridge: Cambridge University Press. Šušteršič, J., Rojec, M. in Korenika, K., ur. 2005. Strategija razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. UMAR. 2009. Sprejet podnebno-energetski sveženj. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/informacije_ zajavnost/posebne_teme/obvestilo/zapisi/sprejet_ podnebno_energetski_svezenj/93/tx_ttnews[syear]-2009&tx_ttnews[smonth]=2&cHash=1f240f59af Vlada Republike Slovenije. 2008. Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije. Wagner, W. R., Beal, C. N. & White, J. C. 2007. Global Climate Change: Linking Energy, Environment, Economy and Equity. London: Springer. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, (2004-2010), Uradni list RS, št. 51/2004, št. 118/2006, št. 70/2008, št. 22/2010. POLOŽAJ »NOVIH« MANJŠIN IN PRISELJENCEV V SLOVENIJI dr. Janja Žitnik Serafin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU UDK: 331.556.44(497.4) JEL: Y800 Povzetek Avtorica na podlagi že zaključenih terenskih raziskav in relevantne literature povzema podatke in opažanja o izobrazbeni sestavi ter socialno-ekonomskem in kulturnem položaju »novih« manjšin in priseljencev v Sloveniji. Na kratko predstavi dokumente, ki navajajo integracijska načela Republike Slovenije, in problematizira koncept (etnične, kulturne, verske) strpnosti, ki ga opredeljuje kot subtilnejšo obliko nestrpnosti. V nadaljevanju primerja položaj »novih« manjšin in priseljencev v Sloveniji s položajem slovenskih izseljencev od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Opozarja na najnovejše dejavnosti glede vključitve priseljencev v naše okolje in ugotavlja, kaj je še treba storiti. Ključne besede:priseljenci v Sloveniji, »nove« manjšine, strpnost, neenakopravnost, integracijska strategija Abstract On the basis of field work results and relevant literature, the author summarizes the data and observations on the educational structure as well as the social-economic and cultural position of the "new" minorities and immigrants in Slovenia. She briefly presents the documents containing the integration principles of the Republic of Slovenia, and raises doubts concerning the concept of (ethnic, cultural, religious) tolerance, defining it as a subtle form of intolerance. She compares the position of the "new" minorities and immigrants in Slovenia with the position of Slovenian emigrants between the end of the 19th century and World War Two. She points to some most recent activities in the field of the integration of immigrants in Slovenia and establishes what still needs to be done. Key words: immigrants in Slovenia, "new"minorities, tolerance, inequality, integration strategy 1. UVOD1 V zadnjih treh letih je prišlo do nekaterih pozitivnih premikov glede vsestranske integracije priseljencev in pripadnikov t. i. »novih« manjšinskih skupnosti v Sloveniji. Dne 22. marca 2007 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo migracijske politike v povezavi z ekonomskimi vidiki migracij, v kateri so zastopani Služba vlade za razvoj, UMAR, SURS in osem ministrstev. Junija 2008 je ta delovna skupina pripravila Predlog strategije ekonomskih migracij, ki vsebuje tudi nekatera načelna izhodišča in konkretne ukrepe za enakopravnejšo vključitev priseljencev v okolje. Od 7. do 8. aprila 2010 pa je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v sodelovanju z Mirovnim inštitutom in Slovensko filantropijo organiziral posvet na temo integracijske mreže v Sloveniji ter ustanovil dolgoročni interaktivni »integracijski forum« (IF), v 1 Članek je delni rezultat raziskovalnega programa Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (šifra P5-0070), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna. Zahvaljujem se anonimni recenzentki predlaganega besedila za dragocene pripombe, ki sem jih v celoti upoštevala in ki so po mojem mnenju bistveno prispevale h kakovosti tega članka. katerem so poleg predstavnikov različnih ministrstev, tj. strokovno-upravnega podsistema, zastopane raziskovalne in nevladne organizacije ter prostovoljna društva, ki delujejo na tem področju. Medresorska delovna skupina je Predlog strategije ekonomskih migracij poslala različnim predstavnikom, povezanim v IF, ti pa so na podlagi priseljenskih izkušenj v Sloveniji, povzetih v tem članku, v manjših delovnih skupinah do 23. 4. 2010 pripravili dopolnila in pripombe k predlogu. Dejstvo, da se dosledna terminološka delitev tu obravnavane populacije na priseljence kot prebivalce brez državljanstva države sprejema na eni strani, na drugi strani pa na državljane države sprejema (pripadnike »novih« manjšin), ki so bili do pridobitve novega državljanstva obravnavani kot priseljenci, v slovenskih državnih dokumentih ter znanstveni in širši javni rabi šele uveljavlja, povzroča številne nejasnosti. Avtorji v naslovu svojih študij označujejo obravnavane skupine kot »novodobne manjšinske etnične skupnosti« (Čurin Radovič, 2002, str. 232), »nove etnične/narodne skupnosti« (Komac, 2003) in »nove narodne manjšine« (Medvešek in Vrečer, 2005), v nadaljevanju pa nekateri vendarle povsem spontano uporabljajo izraz priseljenci za isto skupino prebivalcev (npr. Medvešek in Vrečer, 2005, str. 279 in 281). Ker so med državljani Republike Slovenije tudi ljudje, ki so se priselili v Slovenijo iz kake druge države in so torej ravno toliko priseljenci, kolikor so slovenski izseljenci z državljanstvom države sprejema za nas še vedno izseljenci in jih tako označujejo tudi avtorji pravzaprav vseh izseljenskih študij, se v tem članku pojma priseljenec in državljan Slovenije ne izključujeta. Ugotovitve popisa 2002 kažejo, da je imela ob popisu velika večina priseljenih iz tujine že slovensko državljanstvo. S pridobitvijo državljanstva je vsekakor rešen pomemben del specifično priseljenskih življenjskih ovir; velik del težav, značilnih za priseljenske okoliščine, pa ostane tudi po pridobitvi državljanstva. S specifično priseljenskimi težavami pa se (ne glede na pridobljeno državljanstvo) ne ubadajo le priseljenci, temveč pogosto tudi njihovi potomci. Pri pričujoči raziskavi sem - razen izsledkov drugih že zaključenih raziskav - upoštevala tudi podatke iz obstoječe Ankete o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji (2005), ki jo je pod mojim vodstvom izvedlo enajst prostovoljcev, študentov ljubljanske Filozofske fakultete, in sicer v 26 slovenskih mestih z različno gostoto priseljenih iz tujine. Kakor smo avtorji ankete načrtovali, se vsebina odgovorov naših anketirancev nanaša na najrazličnejše vidike njihove ekonomske, socialne, jezikovne in kulturne vključitve v Sloveniji. Da pa bi njihovo dosedanjo izkušnjo lahko navezala na integracijska načela Republike Slovenije, moram slednja uvodoma na kratko predstaviti. 2. INTEGRACIJSKA NAČELA REPUBLIKE SLOVENIJE Priseljenci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije predstavljajo 90 % vseh priseljencev v Sloveniji. Če delež tistih, ki so se pri zadnjem popisu v tem smislu tudi narodnostno ali regionalno opredelili (6,2 %o), primerjamo z deležem prve generacije priseljencev s tega območja v celotni slovenski populaciji (7,7 %), se izkaže, da se je v popisu opredelil za slovensko narodnost ne samo pretežni del druge generacije, ampak tudi precejšen del prve. V raziskavi med ljubljanskimi najstniki, denimo, pa se je kar 22 % petnajstletnikov in 28 % staršev petnajstletnikov opredelilo za eno od jugoslovanskih narodnosti (Dekleva in Razpotnik, 2002, str. 99-100). Tudi nekatere druge lokalne in širše raziskave (Gosar, 2005, str. 27-28; Josipovič, 2006) so pokazale večjo zastopanost drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije v narodnostni sestavi prebivalcev Slovenije od tiste, ki se kaže v vsem dostopnih rezultatih zadnjega popisa prebivalstva. Državni zbor RS je že 14. 5. 1999 sprejel Resolucijo o imigracijski politiki Republike Slovenije, 28. 11. 2002 pa še Resolucijo o migracijski politiki Republike Slovenije. Obe že vsebujeta nekaj osnovnih integracijskih načel EU. Tudi drugi dokumenti Republike Slovenije na tem področju izhajajo iz spoštovanja večkulturnosti, ki je prvo integracijsko načelo. Vztrajajo pri »definiciji integracije kot dvosmernega procesa med državo sprejema in tujcem, ob ohranitvi lastne kulturne in etnične identitete priseljencev« (ARRS, 2006). Iz slovenskih in evropskih dokumentov s področja varstva manjšin in integracije priseljencev v Sloveniji (npr. Svet Evrope, 2003 in 2006) izhaja, da jezikovna integracija priseljencev pomeni enakopravno vključitev priseljenskih in drugih manjšinskih jezikov med nacionalne jezike, njihova kulturna integracija pa pomeni enakovredno vključitev priseljenskih in drugih manjšinskih kultur (tradicij, običajev, dosežkov, vrednot, vedenjskih vzorcev, mentalitete in načina življenja) v nacionalno polikulturo in splošne družbene norme. Le v takšnih danostih se namreč priseljencem ne bo več treba obremenjevati s tem, kdaj smejo biti v lastni državi (etnično in kulturno) to, kar so, in kdaj ne. Prav tako ti dokumenti večkrat omenjajo ukrepe za dejavno preprečevanje marginalizacije priseljencev in ksenofobije, ki jih je treba le še nekoliko podrobneje opredeliti in začeti dosledno izvajati. Javnomnenjske raziskave prinašajo nepogrešljive kvantitativne podatke o obstoju, stopnji in oblikah ksenofobije v Sloveniji (Toš, 2004, str. 416-420, 495-496; Media Watch, 1998-2010).2 Kvalitativnejši vpogled v ksenofobne občutke nekaterih pripadnikov nacionalne večine in v še živeče stereotipe o priseljencih, ki se večinoma porajajo prav iz občutka ogroženosti, pa nam na eni strani omogočajo nekateri slovenski spletni forumi3 in na drugi izkušnje naših anketirancev. 3. STRPNOST KOT SUBTILNEJŠA OBLIKA NESTRPNOSTI »Tuji pogledi drugih odpirajo vprašanja o nas samih« (Erdheim, 1992), to pa poraja v nas občutke negotovosti in ogroženosti. Na drugačnost se zato odzivamo z dvomi, previdnostjo, rezerviranostjo, pogosto pa tudi z odporom, agresivnostjo, sovražnim govorom in diskriminacijskim odnosom. Protiutež omenjenim oblikam ksenofobije naj bi bila strpnost. Celo Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1996 razglasila 16. november za mednarodni dan strpnosti. Tudi 2 Po izsledkih raziskav slovenskega javnega mnenja (SJM 2002/2) je npr. kar 62,6 % vprašanih (skoraj dve tretjini) odgovorilo, da bi raje živeli na območju, kjer skoraj nihče ni drugačnega narodnostnega izvora, ali pa tam, kjer je le nekaj ljudi drugačnega narodnostnega izvora. Samo 3,6 % vprašanih je odgovorilo, da bi najraje živeli na območju, kjer je veliko ljudi drugačnega narodnostnega izvora; preostalim je bilo vseeno ali pa niso vedeli odgovora (Toš, 2004, str. 418). 3 Izsledki raziskave o ksenofobnih občutkih in stereotipih o priseljencih, ki je izhajala iz »sondažnega« pregleda osemindvajsetih slovenskih spletnih forumov ter sistematičnega pregleda in analize vsebin šestnajstih slovenskih spletnih forumov, so objavljeni v Žitnik Serafin 2008: 109-187. Seveda pa mnenja na teh spletnih forumih verjetno niso večinsko mnenje v Sloveniji. v slovenskih šolah vzgajajo učence k strpnosti do drugačnih. Učenci z neslovenskim poreklom pa ne želijo, da jih njihovi slovenski sošolci in učitelji zaradi njihove morebitne drugačnosti tolerirajo, temveč da jih spoštujejo in imajo radi. Že sama zasnova strpnosti je namreč lahko docela sporna. Vprašati se je treba, kaj je pravzaprav strpnost in ali strpen odnos do drugačnih zares prispeva k enakopravnosti, vitalnemu sožitju in medkulturni zavesti. O etnični, kulturni ali verski strpnosti je poleg številnih slovenskih piscev (Krek, 2000; Batagelj, 2003; Kuzmanič, 1994; 2004; Kovačič, 2005; Sardoč, 2009; Lokar, 1986; Širec, 1997; Albreht, 1998; Zupančič, 2004; Šlibar, 2006; Leskošek, 2005; Klepec, 2007, in mnogi drugi) pisala nepregledna množica tujih avtorjev (med drugim Voltaire, 1988). Najuspešnejši slovenski izseljenski pisatelj in družbeni kritik Louis Adamič, eden od praočetov ameriškega multikulturalizma, je na več mestih opozoril, da je strpnost nacionalne večine do priseljencev v resnici le prikrit prezir, osnovan na stereotipih in predsodkih. Adamič poudarja, da je strpnost samo subtilnejša oblika nestrpnosti, ki implicira kompleks večvrednosti nacionalne večine. Strpnost je »le lak na nestrpnosti, ki zlahka poči« (Adamic, 1940, str. 297). Ob neki drugi priložnosti (Adamic, 1946, str. 7) pa je zapisal, da tisti, ki so deležni strpnosti, postanejo »nekako defenzivni«. Strpnost posledično vodi »k negativnim stališčem in odnosom, ki onemogočajo življenjsko pomembno komunikacijo z drugimi ^ in tako se vsi znajdemo /^/ ločeni od drugih z nevidnimi prepadi.« Podobno so razmišljali še drugi družbeni kritiki. Graf (2004, str. 16) piše: »Zavzeti držo strpnosti, ki s superiornega nacionalnega zornega kota odloča o tem, koliko tujega smo pripravljeni sprejeti, ne zadošča več.« Tolerirati pomeni lastiti si avtoriteto odločanja o uresničevanju ali neuresničevanju legitimnih pravic drugih. Šele ko (in če sploh) drugim dopustimo njihovo barvo kože, njihov jezik, vero, obleko, glasbo, običaje, vrednote in način življenja, lahko vse to obdržijo. Vsega tega sicer ne maramo, vendar smo se odločili, da bomo to tolerirali. Ali z Goethejevimi besedami (Goethe, 1897, str. 221): »Dulden heißt beleidigen.« - »Tolerirati pomeni žaliti.« 4. IZOBRAZBENA SESTAVA, EKONOMSKI STATUS IN KULTURNI POLOŽAJ »NOVIH« MANJŠINSKIH SKUPNOSTI IN PRISELJENCEV Skupni delež višje in visoko izobraženih v Sloveniji je bil po podatkih popisa najvišji pri slovenskih Črnogorcih (19,1 %). Primerjava z mnogo nižjim deležem pri etničnih Slovencih (13,4 %) je vsaj v nekaterih akademskih sferah omajala stereotipno predstavo o visoki izobraženosti Slovencev in nizki izobrazbi priseljencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Po podatkih popisa so po svojem deležu v kategoriji končane 4- do 6-letne visoke šole znatno prekašali etnične Slovence še slovenski Makedonci, Jugoslovani in neopredeljeni, nekoliko slabše pa so se odrezali Srbi in še slabše Hrvati, vendar oboji še vedno precej bolje od Slovencev. Med večjimi manjšinskimi etničnimi skupinami v Sloveniji so nižjo izobrazbo od Slovencev dosegali le Bošnjaki oziroma etnični Muslimani, Albanci in najnižjo Romi (Josipovič 2006, str. 172-173, graf). Ti podatki pa še niso prodrli v zavest širše javnosti in ne v zavest priseljencev, ki se tudi sami vdajajo stereotipnim predstavam oziroma posploševanju o neizobraženosti priseljencev iz drugih delov nekdanje SFRJ. Sklepanje, da popisni podatki o višji izobrazbi Črnogorcev, Makedoncev, Jugoslovanov, neopredeljenih, Srbov in Hrvatov v primerjavi z nižjo izobrazbo Slovencev pričajo o boljšem socialno-ekonomskem položaju teh etničnih skupin, pa bi bilo prehitro. Pri tem bi namreč spregledali vrsto posebnih dejavnikov, ki vplivajo na njihov socialnoekonomski status, na kar še posebno opozarjajo izsledki naše ankete. Prav o tem pa je na voljo najmanj študij, saj je država še zlasti zaščitniška do interaktivnih podatkov o etnični in socialni sestavi svojega prebivalstva. Kateri so torej po mnenju anketiranih posebni dejavniki, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj priseljencev? Poleg različnih kategorij v okviru premoženjskega stanja (številni anketiranci opozarjajo zlasti na prikrajšanost za podedovano materialno podlago kot izhodišče za nadaljnji socialno-ekonomski vzpon svoje generacije in potomcev) so med drugim pomembni psihološko-socialni vplivi okolja. Anketiranci opozarjajo na nekatere kolektivne miselne prvine, ki jih opažajo v priseljenskih soseskah in ki po njihovi sodbi zavirajo izboljševanje socialno-ekonomskega položaja priseljencev. Eden najpomembnejših kazalcev in dejavnikov je vsekakor dejansko večji delež brezposelnih v posameznih priseljenskih skupinah, zlasti Bošnjakov, kar potrjujejo že podatki zadnjega popisa. Med vzroki za večjo brezposelnost Bošnjakov je lahko tudi etnična diskriminacija pri zaposlovanju (Bešter, 2005, str. 255). Med drugimi ključnimi dejavniki na tem področju pa so vsi tisti, ki povezujejo etničnost s slabšimi možnostmi pri iskanju zaposlitve, ki bi ustrezala njihovi izobrazbi. Anketirani vidijo enega od vzrokov za svojslabši ekonomski položajv težjem vzpostavljanju mreže učinkovitih poznanstev. Tudi ta je pogosto odločilna pri iskanju primerne zaposlitve, ki bi ustrezala izobrazbi in sposobnostim iskalca zaposlitve. Poleg tega anketiranci poudarjajo zaviralni vpliv svoje etničnosti glede realnih možnosti ne le pri pridobivanju štipendij, ampak predvsem pri poklicnem napredovanju, kar semtertja podpirajo z navajanjem svojih konkretnih izkušenj. Omembe vredno je še njihovo vsesplošno sklicevanje na sistematično postavljanje raznovrstnih birokratskih ovir. Po popisu 2002 je bilo v Sloveniji 1.700.862 »staroselcev«4 in 263.174 priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev. Med prvimi je bilo 492.539 (manj od 29 %) starih med 30 in 49 let, med priseljenci in njihovimi potomci pa jih je bilo v tej delovno najbolj aktivni starostni skupini kar 90.379 (Korošec, 2008, str. 13), torej več od 34 %. Valerija Korošec (2008) zelo prepričljivo razloži nekoliko manjši delež brezposelnih med priseljenci (ob zadnjem popisu je v obravnavani starostni skupini 30-49 let znašal 12,4 %) od deleža brezposelnih med potomci priseljencev (14,6 %). Vzrok je predvsem poklicna sestava priseljencev, ki je v času njihovega zaposlovanja večinoma ustrezala potrebam slovenskega trga dela. Med priseljenci, še bolj pa med potomci priseljencev, čeprav se slednji po objektivnih merilih (državljanstvo, izobrazba in znanje jezika) niso razlikovali od staroselcev, pa je bil delež brezposelnih v omenjeni starostni skupini (14,6 %) celo občutno višji kakor med staroselci (9,1 %). Zakaj? Koroščeva poskuša to razložiti z razliko v socialnem kapitalu, ki je posledica tega, ali so starši staroselci ali priseljenci. Razlika je predvsem v učinkoviti mreži poznanstev, ki je pogostejša med »staroselci«, in v morebitnem prepričanju, da imajo potomci priseljencev manjsocialnega kapitala od »staroselcev«, ki so v nekem okolju s svojo družino že dlje časa. Pri tem pa tudi sama opozarja, da je meja med tovrstnim razlikovanjem in diskriminacijo tanka, »kajti dejstvo je, da so manjšine pogosto v deprivilegiranem položaju in potencialne žrtve diskriminacije« (Korošec, 2008, str. 22). S šestim anketnim vprašanjem smo zbirali mnenja, izkušnje in opažanja anketiranih o njihovem socialnoekonomskem položaju v primerjavi s položajem nacionalne večine. Pet anketirancev ni odgovorilo na to vprašanje, večina (116 vprašanih) pa jih meni, da imajo pripadniki »novih« manjšinskih skupnosti in priseljenci v Sloveniji v povprečju slabši socialno-ekonomski položaj kakor etnični Slovenci. Nekateri v tem smislu kažejo na razlike med posameznimi skupinami priseljencev, drugi pa navajajo tudi svoja konkretnejša opažanja in priznavajo, da ima prva priseljenska generacija vsekakor slabše možnosti od t. i. »domačinov«. Anketirani vidijo marginalizirani kulturni položaj priseljencev že v sami ekonomski osnovi priseljenskih/ manjšinskih kultur in v posledični nedostopnosti kulturnih dobrin, v svoji socialno-ekonomsko pogojeni prikrajšanosti za možnost pasivne ali aktivne udeležbe v kulturnem življenju etnične skupnosti ali širše slovenske družbe. Zgovorni so tudi vtisi nekaterih izvajalk in izvajalcev naše ankete, ki jih navajajo v svojih terenskih poročilih: »Po mojih opažanjih so [anketirani] priseljenci večinoma srednjega ali nižjega 'družbenega' (in finančnega) položaja.« (Bajda, 2005, str. 1-2) »Šlo je za preproste ljudi, ki živijo za preživetje.« (Kramer, 4 Valerija Korošec (2008, str. 11) uporablja ta izraz za pripadnike nacionalne večine in vseh treh v ustavi imenovanih manjšin. 2005, str. 1) »Kot boste videli pri analizi anket, večine priseljencev, ki sem jih jaz anketirala, ne zanima kultura v smislu ustvarjanja literarnih del, koncertov, opere, gledališča ipd. Njihov osnovni cilj je preživeti, za to pa so pripravljeni prijeti za kakršnokoli delo.« (Fekonja, 2005, str. 1) Približno polovica anketiranih poudarja (svojo) neenakopravnost pri poklicnem napredovanju, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji (npr. Bešter, 2005). Vzroke za slabši socialno-ekonomski položajpriseljencev od položaja etnično slovenskega prebivalstva delno pripisujejo etnični diskriminaciji, k čemur jih napeljujejo na eni strani objektivni kazalci (višja stopnja brezposelnosti, poklicna struktura in merljive oblike diskriminacije v delovnem okolju) - o teh piše med drugim Sara Brezigar (2006), na drugi strani pa pričajo o tem izkušnje in subjektivne ocene udeležencev naše in drugih anket (npr. Bešter, 2005, str. 255). Je pa treba poudariti, da gre pri opažanju izvajalcev anket in anketirancev resnično za subjektivne ocene, ki jih ni mogoče posploševati. 5. PRIMERJALNI VIDIK Današnji socialno-ekonomski, politični, jezikovni in kulturni položajpriseljencev oziroma t. i. »novih manjšinskih skupnosti« v Sloveniji je primerljiv s položajem predvojnih slovenskih izseljencev, življenjske razmere priseljenih delavcev v slovenskem gradbeništvu in nekaterih drugih panogah, delavcev, brez katerih bi bile te najplodnejše panoge slovenskega gospodarstva vse od šestdesetih let v resni zagati, pa so primerljive z življenjskimi razmerami slovenskih rudarjev in tovarniških delavcev v deželah množičnega priseljevanja Slovencev od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Ker so obstoječe bivanjske razmere delavcev migrantov v Sloveniji zanje zelo pereč problem, bi bilo treba čim prej pritegniti k reševanju tega vprašanja vsa ministrstva, ki jih to področje zadeva. Glede na predvidene spremembe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT) v letu 2010 ter že pripravljeni izbor potrebnih sprememb in dopolnitev bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo še dopolnitev ZZDT, tako da bo Vlada RS lahko sprejela že pripravljeni osnutek Uredbe o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v RS. Z uredbo bodo tujim delavcem, ki se bodo odločili za nastanitev v objektih v lasti ali najemu delodajalca, zagotovljeni ustrezni minimalni bivalni in higienski standardi, prav tako pa bodo za delodajalce določene sankcije, če standardov ne bi spoštovali (UVI, 2009). Možnosti za versko življenje priseljencev, zlasti največje verske manjšine v Sloveniji, pa so danes celo precej slabše od tistih, ki so jih imeli slovenski izseljenci pred 2. svetovno vojno, saj so ti praviloma že zelo kmalu po prihodu v državo sprejema lahko začeli postavljati svoje cerkve. Domala vsi naši anketiranci, ki ali v odgovoru na vprašanje o svoji verski enakopravnosti ali na kako drugo vprašanje poudarjajo versko diskriminacijo, ne glede na svojo narodnost in vero opozarjajo na primer ljubljanske džamije, nekateri pa tudi na neupoštevanje drugih verskih pravic (posebnosti v prehrani, odmor za molitev). Težav nimajo le muslimani, saj se pripadniki drugih verskih manjšin v Sloveniji prav tako spopadajo s problemom pridobiti dovoljenje za gradnjo ali posodobitev svojih cerkva. Anketiranci pa ne poročajo samo o neenakopravnosti glede uresničevanja verskih pravic, temveč tudi o verski nestrpnosti. Na drugi strani pa upad števila tistih Slovencev po svetu, ki so se v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni v popisih držav sprejema izrekali za slovensko narodnost, kaže na podobne razmere, kakršne danes doživljajo priseljenci v Sloveniji. V naši anketi se je izkazalo, da je med anketiranimi alarmantno velik delež tistih, ki ne vidijo primernejšega izhoda, kakor da po potrebi ali kar praviloma zatajijo svojo etnično identiteto ali izvor. Približno desetina odgovorov poudarja, da je težko zamolčati ali prikriti svojo pripadnost, če se že po priimku vidi, odkodsi. Drugi izrecno navajajopogosto nepotrebne birokratske ovire, predvsem pa narodnostno nestrpnost kot razlog za prikrivanje lastne etnične identitete. Glavni vzrok za zatajevanje etnične pripadnosti priseljencev v popisih in vsakdanjem življenju so torej nevšečnosti, s kakršnimi se priseljenci srečujejo v Sloveniji zaradi svojega neslovenstva.5 Na nekdaj sorazmerno pogosto amerikanizacijo priseljenskih imen in priimkov, o čemer piše že omenjeni slovenskoameriški avtor Louis Adamič v svoji knjigi Kako vam je ime? (Adamic, 1942), spominja tudi prav tako pogosto spreminjaje mehkega c v trdi č v priseljenskih priimkih v Sloveniji, kar je zagotovo eden vidnejših simptomov asimilacije. Pri imenih drugih priseljencev v Sloveniji, v katerih so npr. prav tako neslovenske črke x, y ali w, je tovrstnega slovenjenja imen manj, sajti priimki ne prinašajo stigmatizacije, ki je značilna za priseljence iz drugih delov nekdanje skupne države - ti pa, kakor rečeno, predstavljajo 90 % vseh tukajšnjih priseljencev. Vse to kaže na hierarhijo vrednotenja neslovenskih etničnih skupin v Sloveniji ter da je asimilacijska in integracijska vprašanja smiselno obravnavati primerjalno, tako da se postavimo v obe zrcalni vlogi, ki ju prevzemamo kot narod izseljevanja in priseljevanja. To med drugim potrjuje spletni komentar priseljenega Ljubljančana v zvezi z vsebino članka Maje Čepin Čander (2009), v katerem avtorica med drugim piše o asimilacijskih pritiskih na slovenske izseljence in njihove potomce v Argentini. Bralčev komentar se glasi: »Trmasto vztrajanje pri svoji etnični identiteti, pa četudi na drugem 5 Med 249 anketiranimi je manj od deset takšnih, ki vidijo kakršno koli prednost v svojem priseljenskem položaju; kot prednost navajajo znanje dveh maternih jezikov in vraščenost v dve kulturi. Skoraj vsi pa s precejšnjim poudarkom pišejo o težavah, ki jim jih v Sloveniji prinaša njihov neslovenski izvor. koncu sveta, je lep primer, kako nepredstavljivo je odreči se svojemu etničnemu bistvu. Naj ta primer argentinskih Slovencev vzpodbudi razmišljanje tudi o nas, ki nismo Slovenci, pa bi nas na vse pretege radi asimilirali. Tudi mi bi radi ohranili svoje identitete in ostali Srbi, Hrvati, Bošnjaki, pa čeprav smo lojalni državljani Slovenije. Tudi mi rabimo pomoč družbe pri ohranjanju jezika svojih prednikov. Tako kot Slovenci v Argentini tako tudi mi prispevamo h kulturni raznolikosti Slovenije.« 6. SKLEP Med integracijskimi načeli Republike Slovenije in priseljensko izkušnjo v tejdržavi še vedno obstaja skorajda nepremostljiv razkorak, če sodimo po izkušnji velikega dela naših anketirancev in udeležencev v drugih anketah (Komac in Medvešek, 2006). Težava pa ni le v pomanjkanju manjšinskih pravic priseljencev in zaščitne zakonodaje, ki bi jim te pravice zagotavljala, temveč tudi v nedoslednem uresničevanju njihovih že doslej formalno priznanih pravic. Velik del anketiranih priseljencev se namreč še vedno počuti socialno in kulturno odrinjenih na rob. Še posebno pa njihovi odgovori opozarjajo na splošno priznano dejstvo, da jezikovni in kulturni položaj priseljencev precej izhajata ne le iz njihovega političnega, temveč tudi iz njihovega socialno-ekonomskega položaja, ki sta med seboj kar najtesneje povezana (Golash-Boza, 2005, str. 750-751). Velik del anketiranih ima sporno predstavo o državljanski enakopravnosti. Mnogi se počutijo enakopravne že s tem, da je vsaj en član družine redno zaposlen, da otroci obiskujejo šolo in da imajo kaj jesti. V njihovih odgovorih na vprašanja o konkretnih vidikih enakopravnosti pa se pokaže povsem drugačna slika njihove priseljenske stvarnosti. Pogosto v teh odgovorih navajajo lastno izkušnjo z etnično diskriminacijo v šolah, pri podeljevanju štipendij, iskanju zaposlitve, na delovnem mestu in pri poklicnem napredovanju. Tudi vsem, ki omenjajo prilagajanje, se zdi samoumevno, da se morajo oni prilagoditi večinski družbi, ne pa tudi narobe. Podobno kakor pripadniki prevladujoče kulture ne razumejo socialnega, jezikovnega in kulturnega prilagajanja v smislu vzajemnega procesa. Njihovi odgovori razkrivajo, da se pogosto niti učitelji niti učenci ne zavedajo, prav tako pa ne delodajalci in delavci, da slovenska ustava vsakemu državljanu zagotavlja pravico do svobodne uporabe lastnega jezika, vsekakor pa na šolskih hodnikih in v večini delovnih okolijpriseljencev. Na magnetofonskem posnetku okrogle mize »Vsi drugačni, vsi enakopravni«, ki jo je leta 2003 organiziral Jernej Mlekuž na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča v Ljubljani (arhiv ISIM), je zabeleženo pričevanje tamkajšnjih učencev: kadar jih na hodniku med odmorom njihovi učitelji slišijo govoriti v materinščini, jih opozorijo, da morajo govoriti slovensko. Prav tako omejen je dostop nepriznanih manjšin do oblikovanja družbenih norm nacionalne družbe, ki naj bi ji te skupnosti pripadale. V zvezi s statusnopravno diskriminacijo najpogosteje omenjajo izbrisane. Njihov osrednji argument, ki priča o politični izločenosti priseljencev, pa je, da kot nepriznane manjšine nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru. Podobno razmišlja v svojem spletnem članku celjski publicist Marko Sjekloča (2007), pridružuje pa se mu denimo še Gosar (2005, str. 23-24). Mnogi anketiranci s tem povezujejo še svojo kulturno neenakopravnost, na kar je vztrajno opozarjal nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek (2006). Odgovori anketiranih večinoma izražajo mnenja, da imajo priseljenci slabše možnosti za kulturno-umetniško delovanje kakor drugi državljani, da osrednji slovenski mediji tako rekoč ne poročajo o njihovih kulturno-umetniških dejavnostih, da slovenska država te dejavnosti le mačehovsko podpira in da je torej kulturni položajpriseljencev v tejdržavi nedvomno obroben. Vzrok in posledico takšnega stanja vidijo v prevladovanju negativnih stereotipov o priseljencih in pripadnikih »novih« manjšin, v trdovratno zakoreninjenih predstavah, ki oblikujejo njihovo izkrivljeno javno podobo. Velik del anketirancev na prvem mestu vključuje v ta začarani krog verižnih členov, ki hkrati delujejo vzročno in posledično, svojneenakopravni socialnoekonomski položaj, ki je tesno dvosmerno povezan z njihovim neenakopravnim položajem na področjih politike, izobraževanja in poklicnega napredovanja. Podobno dvosmerno vlogo v tem krogu dejavnikov in učinkov pripisujejo verski neenakopravnosti ter vsem drugim oblikam etnične diskriminacije in ksenofobije, od prezirljivega odnosa slovenskih sokrajanov pa vse tja do prikritega ali očitnega zapostavljanja s strani posameznih uslužbencev v državnih uradih in javnih zavodih, deloma pa tudi slovenskega pravnega sistema ter zakonodajne in izvršne oblasti v državi. Čeprav naj bi tudi pripadniki večinske etnične skupnosti s prispevkom v nacionalni kulturni proračun sofinancirali kulturne dejavnosti manjšinskih skupnosti, se v Sloveniji dogaja ravno nasprotno. V zadnjem poldrugem desetletju se je namreč v povprečju namenjalo kulturnim dejavnostim nacionalne večine kar 95,5 % vložka »novih« manjšinskih skupnosti in priseljencev v državni kulturni proračun, medtem ko so slednji že s pol odstotka svojega lastnega vložka v kulturni proračun RS pokrili vse državne subvencije, ki so jih sami prejeli. Če nacionalna skupnost ne namenja manjšinskim kulturnim dejavnostim sorazmernega deleža sredstev, ne moremo govoriti o vzajemni podpori, kajšele o pozitivni diskriminaciji ogroženih manjšinskih kulturnih interesov. V tem primeru je podpora enostranska, saj le pripadniki manjšin z vložkom v kulturni proračun države prispevajo za kulturne dejavnosti nacionalne večine, ne pa tudi narobe, s čimer je pozitivna diskriminacija namenjena nacionalni večini. Javni poziv Ministrstva za kulturo k izboru kulturnih projektov različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS je bil zadnjič objavljen decembra 2008. V letu 2009 so bile te operativne naloge in finančna sredstva v celoti preneseni na Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), zato da bi razširili javno odgovornost za te programe ter izboljšali področno in območno integracijo. JSKD namreč lahko ponudi zainteresiranim kulturnim društvom strokovno podporo, primerjalne strokovne presoje, po svojih območnih izpostavah pa ima tudi povezave z občinami, ki prav tako podpirajo kulturne dejavnosti različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS. Ministrstva za kulturo bo strokovno spremljalo in vrednotilo učinke pri doseganju ciljev omenjenega prenosa operativnih pristojnosti, obravnavalo morebitne pritožbe in ugotavljalo, koliko kulturnih društev t. i. »novih« manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev je lahko s tem povečalo obseg in kakovost svojih kulturnih dejavnosti ter njihovo odmevnost v širši slovenski družbi. Nujno bi bilo treba vzpostaviti zanesljive mehanizme sprotnega vrednotenja napredka tudi na vseh drugih področjih enakopravne vsestranske vključitve priseljencev in uresničevanja tistih pravic pripadnikov t. i. »novih« manjšinskih skupnosti, ki izhajajo iz sprejetih načel o varstvu manjšin, vsekakor pa tudi na področju ukrepov za bojproti ksenofobiji in vsem (aktivnim in pasivnim) oblikam socialno-ekonomske, kulturne, jezikovne in verske diskriminacije. Toda vzpostavitev učinkovitega instrumentarija za nadzor na teh področjih je mogoča le ob tesnem sodelovanju političnega, strokovno-upravnega, znanstvenega in izobraževalnega podsistema, pa tudi nevladnih organizacij, medijev6 in lokalnih operativnih skupin na terenu - in to ne le med seboj, temveč predvsem tudi s predstavniki »novih« manjšinskih skupnosti in priseljenci. Viri in literatura: Adamic, L. (1940). From Many Lands. New York in London: Harper. Adamic, L. (1942). What's Your Name? New York in London: Harper. Adamic, L. (1946). Prepis predavanja iz leta 1946. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Rokopisna zbirka, fond Louis Adamič. Albreht, M. (1998). Strpnost in spoštovanje drugih: posvet ob 50. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah. Delo, št. 287 (11. 12. 1998), str. 2. Anketa (2005). Anketa o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji. Arhiv Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (ISIM), 6 Pomemben del integracijske strategije zadeva uravnoteženo in nediskriminacijsko poročanje medijev o kulturni raznovrstnosti v Sloveniji, kar mora upoštevati tudi Zakon o RTV Slovenija. Projekti ISIM, Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji, Anketa. ARRS (2006). Razpisi 2006, Razpisna dokumentacija, Podrobnejša predstavitev ciljev po posameznih temah. Bajda,P.(2005).Izvajanjeanketemedpriseljenci-terensko poročilo. Anketa 2005, anketna dokumentacija. Batagelj, Z. (2003). Strpnost. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. Bešter, R. (2005). Ekonomska integracija priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev v Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 559-590. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Brezigar, S. (2006). Pojavi etnične diskriminacije v javni upravi, vojski in policiji v Republiki Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli krajini, etnična diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: zaključno poročilo, str. 73-151. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Čepin Čander, M. (2009). Reportaža: argentinski Slovenci, mit in realnost. Dnevnikov objektiv - sobota, 23. 5. 2009. Čurin Radovič, S. (2002). Analiza stanja na področju kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev. Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Dekleva, B., in Razpotnik, Š., ur. (2002). Čefurji so bili rojeni tu: življenje mladih priseljencev druge generacije v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoška fakulteta; Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Erdheim, M. (1992). Das Eigene und das Fremde. Psyche, XLVI (avgust 1992), str. 730-744. Fekonja, M. (2005). Poročilo, 13. 5. 5005. Anketa 2005, anketna dokumentacija. Goethe, J. W. von (1897). Maximen und Reflexionen über Literatur und Ethik. Goethes Werke, zv. 42. Weimar (hg. v. Sophie von Sachsen). Golash-Boza, T. (2005). Assessing the advantages of bilingualism for the children of immigrants. International Migration Review, 39, št. 3, str. 721-753. Gosar, A. (2005). Selected demographic impacts of migrations: the case of Slovenia. Migrants and education: challenge for European schools today, str. 23-30. Ljubljana: Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC SAZU. Graf, P. (2004). Migration as a Change of Cultural Relations by a New Language Map. Dve domovini/Two Homelands, št. 19, str. 9-23. Hanžek, M. (2006). Letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2005. Josipovič, D. (2006). Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Založba ZRC. Klepec, K. (2007). Socialni kapital in (ne)strpnost med slovensko mladino: diplomsko delo. Ljubljana: FDV. Komac, M. (2003). Varstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji. Razprave in gradivo, št. 43, str. 6-33. Komac, M., in Medvešek, M., ur. (2006). Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli krajini, etnična diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Korošec, V. (2008). Socialni in kulturni kapital kot dejavnik razlik v uspešnosti na trgu dela med staroselci, priseljenci in potomci priseljencev. Ljubljana: UMAR. Kovačič, G. (2005). Nezadostnost strpnosti. Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti 04, str. 168-185. Ljubljana: Mirovni inštitut. Kramer, L. B. (2005). Poročilo: Dobovec pri Rogatcu in Trlično, 29. 4. 2005. Anketa 2005, anketna dokumentacija. Krek, J. (2000). Vzgoja k strpnosti. Sodobna pedagogika, 51/117, št. 1. Kuzmanič, T. (1994). Postsocializem in toleranca ali Toleranca je toleranca tistih, ki tolerirajo - ali pa ne! Časopis za kritiko znanosti, št. 164/165, str. 165-183. Kuzmanič, T. (2004). Kaj (ne)strpnost je in kako jo lahko kot koncept uporabljamo/zlorabljamo? Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti 03, str. 150-174. Ljubljana: Mirovni inštitut. Leskošek, V., ur. (2005). Mi in oni: Nestrpnost na Slovenskem. Ljubljana: Mirovni inštitut. Lokar, S. (1986). Nacionalizem, mladina in šola: Edina pot: vzgoja za strpnost, enakopravnost in razumevanje drugačnih kulturnih obrazcev življenja. Prosvetni delavec, št. 4, str. 5. Media Watch (1998-2010). Ljubljana: Mirovni inštitut. Medvešek, M., in Vrečer, N. (2005). Percepcije sociokulturne integracije in nestrpnosti: nove manjšine v Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 271-377. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Popis 2002. Sardoč, M. (2009). Strpnost, multikulturnost in medkulturni dialog: enakost, različnost in drugačnost v vzgoji in izobraževanju. Zbornik predavanj in dokumentov Mednarodne konference Izobraževanje za medkulturni dialog, str. 60-64. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Sjekloča, M. (2007). Integracija priseljencev v slovensko družbo. Svet Evrope (2003). Urad komisarja za človekove pravice. Poročilo Alvara Gil-Roblesa, komisarja za človekove pravice, o njegovem obisku v Sloveniji, 11.-14. maj 2003 (CommDh(2003)11). Svet Evrope (2006). Urad komisarja za človekove pravice. Poročilo o spremljanju napredka Slovenije (2003-2005): Ocena napredka v izvajanju priporočil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice (CommDH(2006)8). Širec, A., ur. (1997). Zbornik referatov mednarodnega znanstvenega simpozija Strpnost do manjšin. Maribor: Pedagoška fakulteta; Inter-kulturo. Šlibar, N., ur. (2006). Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje. Toš, N., ur. (2004). Vrednote v prehodu III: Slovensko javno mnenje 1999-2004. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. UVI - Urad vlade za informiranje (2009). Vlada RS sprejela odgovor na pobudo v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev. Računovodja. com, 18. 9. 2009. Voltaire (1988). Toleranca (prev. J. Pavlič). Nova revija, št. 77, str. 1398-1399. Žitnik Serafin, J. (2008). Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zupančič, B. M. (2004). Vsi ljudje so rojeni enaki. In mladi bedak to verjame: strpnost. Delo, št. 231 (2. 10. 2004), str. 12-13. Navodila avtorjem za oblikovanje in pošiljanje znanstvenih in strokovnih prispevkov za objavo v IB reviji Prispevke objavljamo v slovenskem jeziku, na avtorjevo željo in v skladu z uredniškim programom IB revije pa tudi v angleškem jeziku, v takem primeru mora biti povzetek v slovenskem jeziku nekoliko daljši (ena stran). Dolžina besedila naj ne presega eno avtorsko polo (16 strani - avtorska stran obsega 30 vrstic v širini 60 znakov ali skupaj 1800 znakov s presledki in ločili) oziroma 30.000 znakov. Prispevek naj bo opremljen s ključnimi besedami in povzetkom v angleškem in slovenskem jeziku. Tabele, grafe, slike je treba kot priloge predložiti v izvirniku, opremljene z naslovi in legendo. Za vse članke oziroma prispevke velja obojestransko anonimni recenzentski postopek. Recenzenta sta lahko dva in ju izbere uredništvo. Uredništvo si pridržuje pravico zavrnitve članka brez zunanjega recenziranja. Zaradi anonimnega recenziranja naj bodo podatki o avtorju priloženi na posebni naslovni strani. Ta naslovna stran naj vsebuje ime in priimek avtorja, strokovni naziv, domači naslov in polni naslov ustanove, telefonsko številko, ter predlog tipa po tipologiji, ki se uporablja pri vodenju bibliografij v sistemu COBISS, ter izjavo, da predloženo besedilo še ni bilo objavljeno oziroma ni v pripravi za tisk. Če je naslov članka zelo dolg, naj avtor predlaga tudi skrajšani naslov. V primeru, da je delo skupinsko, je treba navesti soavtorje skupaj z ustreznimi podatki. IB revija je bila sprejeta v mednarodno bazo revij Journal of Economic Literature (JEL). Zato je potrebno članek opremiti s trištevilčno kodo JEL klasifikacijskega sistema, ki ga najdete na spletni strani: http://www.econlit.org/ subject_descriptors.html#J. Uporabljeno literaturo in vire je treba navesti v seznamu na koncu članka in urejeno po abecednem redu priimka avtorjev. Osnovna oblika reference v besedilu je (Kovač, 1998), v seznamu na koncu članka pa: Priimek, začetnico imena. (Leto). Naslov knjige (Prispevka. Naslov revije ali zbornika, številka, strani). Kraj: Založba. Opombe je treba v besedilu označiti z zaporednimi številkami od začetka do konca besedila, nadpisanimi na ustreznem mestu v rokopisu in po enakem vrstnem redu razvrščene pod besedilom. Vse prispevke lektoriramo. Če ob lektoriranju prihaja do večjih sprememb, uredništvo članek vrne v avtorizacijo. Prispevek je treba oddati v tiskanem izvodu in v elektronski obliki: na disketi, zgoščenki ali po e-pošti. Prispevke pošljite na naslov uredništva: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, ali na e-pošto tehnične urednice: urska.brodar@gov.si. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na uredništvo IB revije. Uredništvo