Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39-11. Bek. rač. it 11.130. Štev. 12. Ljubljana, dne 25. decembra 1936. Leto VI. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem čitateljem Gostilničarskega vestnika — Uredništvo Zvezna uprava želi vsemu članstvu Dravske banovine vesele praznike in srečno Novo leto »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.« Mir . . . Lučka pod jaslicami v kotu nam mežika pesem miru, božično drevesce kima z vejicami takt melodije miru in dobre volje. Eden poleg drugega sedi vsa družina vedrih obrazov, ki tudi izražajo dobro voljo. Vsi so doma. Študent je prišel na božično praznovanje, vojak si je sprosil dopust, da je prišel vsaj za ta večer v očetov dom — celega pol leta preje je z največjo skrbjo pazil, da se ja ne zameri gospodu podnaredniku — hčerka je prišla iz gospodinjske šole, sin, ki služi daleč v mestu, je prihitel, vsi so prišli . . . Štejejo se. Ali smo vsi? Kdo manjka? Kdo je tamle na onem prostoru za družinsko mizo sedel še lansko leto? Saj je ta večer vsakomur »domek sladek, pa če ga ni več kot za en bobek«. Bežno in molče se razžaloste obrazi družine zdaj enemu, zdaj drugemu. Vseeno prevladuje valovje ozračja, ki boža duh v mir . . . Gostilničarjev dom pa ni dom samo njegove lastne družine. Vsem onim, ki nimajo doma in onim, ki jim ni dano, da bi pohiteli med svojce, so prišli. Stopili so notri. Mraz jim je zunaj. Zelja po utehi jih je pod roko pripeljala. Prisedli so. Da, tudi ti so člani gostilničarjeve družine. Z njo vred so zbrani okoli jaslic, zraven nje so deležni božanja svete noči. Hudo je biti ta večer sam. Samo med ljudmi je dano občutje utehe miru. Lanski Božič so bili tam daleč pri oni gostilničarjevi družini. In preje enkrat so bili doma . . . Gospodarja gostilne ne gledajo nič z onim »samo za denar mu je«. O, tudi gostilničar ima toplino duše, ki zajema in odseva mogočno širino pojma: Mir Vam bodi. Tudi? Morda celo med prvimi! Saj se kleše in oblikuje v tem vsak j dan, odkar sprejema goste pod svojo streho. Lomljen je pogovor pri gostilničarju ob božični mizi. Odlomki nebrojnih slik, ki jih posamezni kot vihar bežeče misli pregledujejo, odlomki spominov daleč tja nazaj do detinstva . . . Moja mati mi je pred davnimi leti na ta večer pravila tole ... Od onega leta dalje nisem bil ta dan nikoli več poleg svojih staršev, bratov in sester . . . Tistega leta o Božiču sem prezebal moker in lačen v strelskih jarkih . . . j Kako srečen sem bil, ko sem prišel j ravno malo pred polnočjo domov, dolga je bila pot, hitel sem, nevidna moč me je gnala tam iz daljne dežele . . . Kako neki bo prihodnji Božič . . .? Vse križem. Iz kolikor družin izhaja družba in kolikor glav je, toliko misli. A vse so le sem in tja v pogovoru komaj malo nakazane. Nad vsemi pa mogočno in blagodejno vlada božični mir. Razumejo se vsi. Srečajo se v mislih svojih in brez besed vedo eden za drugega, da mu je na stežaj odprta duša klicu: Mir ljudem ... V čudežno harmonično celoto se zliva občutje vseh do najtanjših fines melodije. Pa če je še tako velika družba. Sv. večer je. Gostilničar, poglavar družine je veličina. Vsi dnevi celega leta nazaj so mu ob tem prazniku v zadoščenje. Saj je vse dni takšen. Gostje, ki prihajajo pod njegovo streho čez leto in dan, so njegova družina. Samo da se v tem svojstvu prizna menda le pod pezo božične trombe miru. Ali ni dajal ob vseh prilikah iz svojih bogatih izkušenj dobronamerne nasvete široki družini svojih gostov? Mar ni dan na dan pravil vsakomur, ki je prišel čez njegov prag, da naj živi v miru in dobri volji? Gostilničar je vsakdanji pridigar tega oznanila v najširšem pojmu. Dogodki vihrajo eden v drugega. Komaj, da jih moreš s sledovi beležiti v svoj spomin. Takšen je poklic gostilničarja in njegove rodbine. Pa vse radi težke službe gostom svojim, medtem ko sebe mnogokrat zanemarja. Nemara je to nam vsem nekaka poselna tegoba, ko sedimo o Božiču pod jaslicami. A zopet gredo čez to naše misli in obvladuje nas praznik miru. Obitelj gostilničarja je vsaj ta večer združena v dobri volji s preziranjem vseh težav. Na božični večer sveti luč iz vseh oken, kjer so ljudje. Kjer je luč, povsod je družina, ki bdi to noč. »Vesele božične praznike« mežikajo te lučke. Želim in voščim ti vesele božične praznike, pravijo ljudje z besedami in seganjem v roko. Pravzaprav so čez in čez vsi zemljani ena sama družina. Le zakaj ni zmiraj tako. Božični prazniki so res lepi! Gostilničar, Ti vse to največ vidiš in doživljaš. Tudi Ti si te dni odložil vsakdanje skrbi in si v objemu božičnega miru. Opravil si svoji družini in Tvojim gostom naročilo Božične poslanice. Se ena lučka je, ki naj Ti fcrd’ gori pri jaslicah, še ena družina je, na katero ne pozabi, to je družina nas vseh gostilničarjev. Skrbi, ki Te težijo ob izkušnjah in želje, ki jih boš imel na pragu novega leta, Ti narekujejo, da imej tudi to svojo družino v mislih. Posveti tudi njej ono dobro voljo, ki si jo radi sebe, člana njenega, dolžan. Da, ta družina naj bo tudi deležna topline iskrenosti, ker brez te ni družinskega življenja. Vesel Božič, srečno in uspešno novo leto, celokupni naši stanovski družini, naj bo nas vseh božična želja. MC Članstvu Združenja gostilniških obrti Ljubljana—mesto Z enotno listo za volitve v zbornico za TOI mi je ljubljansko gostilničar-stvo izreklo zaupanje, da ga zastopam v tej zbornici. Zahvaljujem se za soglasno zaupanje in zagotavljam, da bom zastopal interese gostinstva vedno in ob vsaki priliki z vso voljo. S tem v zvezi sem odložil mesto predsednika našega ljubljanskega združenja po uredbi o volitvah v zbornice TOI. Ob tej priliki sem v položaju prijetne zavesti, da sem skušal vršiti predsedniško dolžnost po najboljši vesti ter po željah in interesu celokupnega članstva. Poslovanje in splošno stanje naše strokovne organizacije se je v tej dobi uredilo tako, da je družina nas ljubljanskega gostilničar-stva izven onih skrbi in težav, pred katerimi smo zbegani stali pred 3 leti. Vsi elani uprave in nadzorstva so mi bili vsak za sebe dragocen in polnovreden sodelavec, brez katerih bi takih uspehov ne bilo mogoče ^doseči. A celokupno članstvo je nas vse s priznanjem zaupanja verno bodrilo k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu. Tudi uradništvo naše pisarne je z razumevanjem sedanje uprave in novega reda vršilo svojo dolžnost. Enotnost, duh pravega složnega in stvarnega dela se zrcali v delovanju našega združenja v zadnjih letih. Kakor želim, tako sem tudi prepričan, da se bo i v naprej le v tej smeri nadaljevalo. To mi je zadoščenje za ves trud, ki mi je bil naložen s častjo predsednika in se ob odstopu iz tega mesta Vam vsem zahvaljujem za zaupanje in priznanje ter obenem prosim in pozivam, da stojimo tudi ob boku novega predsednika g. Dolničarja vsi strumno v vrstah sloge, dela in stanovske zavesti. Ciril Majcen. Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Jubilej Združenja gostilničarjev, hotelirjev in ka-varnarjev v Celju Letos obhajajo hotelirji, kavarnarji in gostilničarji v Celju 50-letnico obstoja njihovega združenja. Zadruga gostilničarjev se je namreč ustanovila leta 1886. Pred ustanovitvijo prisilne in poluradne organizacije niso imeli | gostilničarji skupnega združenja, ka-! kor n. pr. mojstri - rokodelci, ki so imeli »cehe« in takzv. »innunge«, in tudi te so bile le privatnega značaja, j Leta 1883. so se začeli obrtniki or-j ganizirati, predvsem rokodelci. Gostilničarji so šele nekoliko let kasneje , t. j. 1886. osnovali »Zadrugo gostilni- ! čarjev, kavarnarjev, sodavjčarjev in fijakarjev v Celju«. Ta zadruga se je i ustanovila le za območje mesta Celja ! in je štela skupaj z izvoščki 55 članov. . Leta 1890. so se pridružili tej zad- j rugi tudi peki iz mesta Celja. Ze leta j 1902. pa so bili izločeni fijakarji, so- i davičarji in peki, nakar je postala za- : druga res čisto strokovna organizaci- | ja, kateri so pripadali le hotelirji, ka- i varnarji in gostilničarji. Naravno, da j se je število članstva tudi znižalo, saj j je zadruga štela komaj 40 članov. Leta 1924. se je mestni gostilničar- ; ski organizaciji priključila tudi zadru- j ga gostilničarjev za Celje-okolico s '■ preko 80 člani in sicer iz občin Celje- | okolica, Teharja, Sv. Lovrenca pod ! Prožinom in Svetine. Članstvo je na- j raslo na 131 zadružnikov. Po izdaji novega zakona o obrti se j je zadruga v letu 1931. preimenovala i v Združenje obrtnikov gostilničarskih ! podjetij v Celju in šteje danes 8 hote- j lirjev, 4 kavarnarje, 4 restavraterje, 7 točilcev in 103 gostilničarje, ter obsega j okoliš mestne občine celjske in občine 1 Teharje. Zadrugi so predsedovali od j ustanovitve do danes sledeči načelniki i odnosno predsedniki: 1. Mathes Friderik, hotelir v Celju od leta 1886. do leta 1889. 2. Skoberne Jurij, hotelir v Celju od leta 1889. do leta 1900. 3. Terschek Ivan, hotelir v Celju od leta 1900. do leta 1909. 4. Neubrunner Anton, hotelir v Celju od leta 1909. do leta 1912. 5. Stipanek Karol, hotelir v Celju od leta 1912. do leta 1914. 6. Rebeuschegg Josip, hotelir v Celju od leta 1914. do leta 1918. 7. Neubrunner Anton, hotelir v Celju od leta 1918. do leta 1919. 8. Rebeuschegg Franc, hotelir v Celju od leta 1919. do leta 1922. 9. Bernardi Drago, hotelir v Celju od leta 1922. do leta 1933. 10. Petschuch Franc, kavarnar v Celju od leta 1933. in še naprej. Od bivših zadružnih predsednikov ni razven g. Petschucha niti enega več pri življenju. Najstarejši član združenja je po letih g. Tomaž Grah, go- , stilničar v Gaberjih pri Celju, ki bo izpolnil 26. 12. 1936. 88 let starosti in poseduje že od leta 1905. obrtno pravico. Kar se tiče obratovanja, pa je najstarejši gostilničar Krašovec Matija p. d. Franci v Zagradu pri Celju, ki poacduje in izvršuje gostilničarski obrt od leta 1895. dalje. Od ustanovnih članov zadruge ni nobenega več pri življenju. Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA iv- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, Špirit, rum, liker VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Delovanje združenja je bilo ves čas t. j. od ustanovitve do danes zelo živahno in agilno, saj je bilo tekom 50 letnega obstoja sklicanih 50 rednih in 14 izrednih občnih zborov ter preko 300 sej in sestankov. Zelo važna pridobitev združenja je gostilničarska o-brtno nadaljevalna šola v Celju, ki se je ustanovila takoj po preobratu. V počastitev 50-Ietnega jubileja priredijo hotelirji, kavarnarji in gostilničarji v Celju dne 5. januarja 1937. zvečer v hotelu »Union« — »Celjski dom« v Celju jubilejno veselico s plesom, ki obeta biti izvanredno pestra in zabavna. Slične prireditve še ni bilo v dravski banovini. Veselični odbor vabi že sedaj na to prireditev vse stanovske tovariše ter njih družinske člane, kakor tudi p. n. občinstvo in pričakuje največji odziv. ZAHVALA IN POZDRAV BIVŠEGA KLETARSKEGA NADZORNIKA GOSTILNIČARJEM DRAVSKE BANOVINE Pravkar poteka osmo leto, kar sem v predčasnem pokoju. Medtem, namreč od 1. IV. 1931. do 30. IX. 1936., sem obavljal pogodbeno službo kletarskega nadzornika po zakonu o vinu, in sicer občasno po vsej Dravski banovini, večinoma pa samo po bivšem področju nekdanje Mariborske oblasti. V tej dobi, točno v pet in pol letih sem pregledal več tisoč vinskih obrtov, največ gostilniških, z živim strokovnim zanimanjem. Ta moja služba je bila, kakor ni drugače mogoče, izredno kočljiva, sicer pa kaj revna in nehvaležna. Hkrati sem skušal po skromnih močeh pomagati našemu izmučenemu vinskemu gospodarstvu baš tudi na osnovi sodobnega jugoslovenskega vinskega zakona in sem v to svrho, še pred nastopom nadzorne službe, izdal med drugim ta zakon s pravilnikom v nemškem prevodu, leta 1932. pa knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«, ki je naslednjega leta 1933. izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji, čije naklada pa je tudi skoroda že čisto pri kraju. Mnogi napredni slovenski gostilničarji jo imajo in s pridom rabijo. Spoznal sem sončne in, žal, še več senčnih strani gostilničarskega stanu. Naletel sem le malokdaj na topo nerazumnost, pač pa sem mogel pri veliki večini vinskih obrtnikov neštetokrat ugotoviti mnogo zdravega smisla za naše skupne gospodarske potrebe in težnje ter toliko svetlega optimizma, kakor malokje drugod. Drug drugega smo učili, tolažili in bodrili v spošto- i I Avtomatični aparati za prodajo jestvin in pijač, zelo priporočljivi za kolodvorske restavracije, kopališča, bufete, javne točilnice itd. v popolnoma dobrem stanju ugodno na prodaj (tudi posamezno). — Interesenti blagovolite se obrniti za naslov na: ZVEZA GOSTILNIČAR. UDRUŽENJ, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 3. vanju dobrih običajev, pravega bratstva in jasnega človečanstva. Tako pri vrlih poštenjakih. Kršitve vinskega zakona so mi pa v žalostnem spominu in bi jih najraje za vedno pozabil. Slovo od te moje zadnje nestalne službice mi ni bilo težko, težka pa mi je dokončna ločitev od stroke, ki sem ji bil posvetil dobršen del svojega življenja in trpljenja, pa od dobrih prijateljev, starih in novih, ki jih imam med našimi vrlimi gostilničarji in vse visoko cenim. Vam velja moja zahvala za stvarno upoštevanje mojih skromnih prizadevanj in prijateljski pozdrav s trdno vero v boljšo bodočnost za nas vse. Pa saj bomo vendar še na kakšen način pošteno sodelovali! Upam, da že v bližajočem se novem letu v nezlomljivi dobri stari volji. Bilo srečno leto 1937! — Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v p. v Mariboru. Gospodarski in finančni položaj Ob priliki predaje državnega proračuna Narodni skupščini, ki znaša za proračunsko leto 1937-38 10 milijard 940,000.000 dinarjev in je za 625 milijonov 485.802 dinarjev večji od današnjega, je finančni minister dr. Letica izdal k temu proračunu in finančnemu zakonu obširen tiskan ekspoze. V tem poročilu pravi, da stoji vlada tudi letos na stališču, da je bolje pospeševati narodno gospodarstvo, kakor pa voditi fiskalno politiko, ki smo jo do dobrega spoznali pretekla leta. Najbolj zanimiv je pač tretji del njegovega poročila, kjer obravnava splošni gospodarski položaj. Ritem evropskega gospodarstva, pravi gospod minister, je nesporno živahnejši kakor prejšnja leta. Povečala se je znatno trgovinska izmenjava blaga. Ta izmenjava pa bi bila še mnogo večja, če ne bi obstojale razne ovire, kakor n. pr. sistem klirin-gov, kompenzacij, valutnih in deviznih omejitev. Naše gospodarstvo je pretrpelo hud udarec, ko so bile proglašene mednarodne gospodarske sankcije proti Italiji. Rezultati teh sankcij so vsem poznani. Sedaj pa se je spet in-augurirala obnovitev trgovinskih od-nošajev z Italijo in nepovoljne posledice bodo gotovo kmalu izginile. V zadnjih mesecih je opaziti v naši zunanji trgovini večjo živahnost. Naglo so se vrstili novi trgovinski sporazumi in sicer: s Španijo, Grčijo, Nizozemsko, Italijo, Turčijo, Češkoslovaško, Belgijo, Veliko Britanijo in Francijo. Vodijo pa se pogajanja z Rumunijo, Švico in Madžarsko. Občni indeks cen stalno narašča. Razlika med agrarnimi in industrijskimi cenami je vedno manjša in gre v korist našega kmeta, s čimur se boljša tudi stanje na notranjem tržišču. Finančni minister je nadalje iznesel zanimive podatke o narodnem dohodku, ki je padel od leta 1926. do leta 1931. od 69„608,200.000 Din na 42„040,700.000 Din, torej za približno 30 odstotkov. Do leta 1935. je padel celo na 34„255,100.000 Din, kar znači njegovo najnižje stanje. V letu 1936. pa se je zopet znatno dvignil in sicer za 4 milijarde ali za skoraj 12 odstotkov. Ta dvig narodnega dohodka je predvsem pripisovati dohodkom našega kmeta, kajti dohodki poljedelstva so narasli v tem letu za 3 milijarde, dohodki od živinoreje pa za ca. 700,000.000 Din. Sicer gre dvig predvsem v korist kmetom iz žitorodnih krajev, vendar imajo tudi naši kmetje precejšnje koristi od dviga cen živine. Po izjavi finančnega ministra ostanejo davki neizpre-menjeni, čeprav so poedine davščine vnesene z večjim donosom. Olajšave glede zemljarine ostanejo tudi v prihodnjem proračunskem letu v veljavi. Ekspoze finančnega ministra je jako optimističen in lahko rečemo, da opravičeno, ker se naslanja na taka dejstva, ki kažejo sama na sebi, da je utrip našega gospodarskega življenja neprimerno jačji, kakor pa prejšnja leta, ko se je izvajala neizprosna fiskalna in deflacijska politika, po kateri se je moralo hočeš-nočeš ravnati naše gospodarstvo ne pa narobe, kar je bila naravnost narodna nesreča. Nove trgovske pogodbe Priznati se mora, da se je vrgla vlada zadnje mesece z vso silo in vnemo na ureditev trgovskih odnošajev z raznimi evropskimi in izvenevropskimi državami, za katera tržišča se je že dolgo borila, če pa so obstojale že trgovske zveze, pa smo se morali boriti s takimi ovirami, da nismo imeli od njih za-željenega haska. Naša izvozna trgovina •— predvsem z agrarnimi produkti •— je bila jako živahna z Nemčijo, katera pa je bila silno počasna plačnica. Poznali smo le nekaj važnih trgov n. pr. v Italiji, Avstriji, Cehoslovaški, dočim so bili kakor madžarski, angleški, francoski trg več ali manj spored-nega pomena. Posledice take sterilne zunanje politike so bile pri objavi sankcij naravnost katastrofalne, ker smo naenkrat izgubili dovodno žilo t. j. italijanski trg, ne da bi imeli pri roki nadomestilo. Ce pa bi bila že preje obdelana na sličen način, kakor je bil obdelan italijanski trg, tudi druga tržišča, najmanjše in največje države, bi bile posledice mnogo manj porazne. S presenečenjem in z jezo smo opazovali, kako je Francija kot naša zaveznica, dajala raznim nam neprijateljsko razpoloženim državam večje gospodarske ugodnosti kakor pa nam, ki smo že od leta 1923. ž njo najožje politično povezani. Zato moramo z veseljem pozdraviti prihod francoskega trgovinskega ministra v Beograd, kjer se je podpisala nova trgovska pogodba. Zagotovili smo si velike kontingente za našo pšenico in za les, katerega bomo lahko v večjem obsegu izvažali v Alžir in Francijo. Povečal se je nadalje tudi kontingent za ovce, kar bo mnogo po-magano prebivalstvu iz južnih pokrajin, ki je bilo več ali manj odvisno od grškega trga in od koder smo morali radi kompenzacij uvažati par sto vagonov grških rozin in korintov, kar je bil velik udarec našemu vinogradništvu. Ugoden trgovski sporazum smo nadalje sklenili z Anglijo, ter obstoji o-pravičeno upanje, da bomo za svoje pridelke angleški trg v izdatnejši meri izkoristili kot dosedaj. Za Slovenijo je bila posebno važna obnovitev pogodbe z Italijo, vendar ni • uspeh takšen, kakor se je pričakoval. Motijo izvedbo trgovske pogodbe še neurejeni zunanjepolitični odnošaji, kateri so se zadnje dni nekoliko popravili odnosno obstoji obojestranska želja, da se čimpreje prijateljsko uredijo. Važna je tudi pogodba z Madžarsko, katera nam je dovolila, da smemo v času od 1. januarja 1937. do konca tega leta izvoziti n. pr. 100 ton jabolk, 400 ton orehov, 50.000 ton drv, 12.000 ton oglja, 2000 ton lesa za rudnike, 54.000 ton lesa za stavbe itd. O klirin-gu se pripravlja posebna pogodba in bo tudi kurz penga in dinarja določen. V svrho likvidacije naših terjatev na-pram Madžarski bomo vzeli od Madžarov razna motorna vozila in signalne naprave za železnice, telefonske aparate itd. Tudi Cehoslovaška nam je dovolila še naknadne kontingente. Švica kaže posebno veliko zanimanje za našo pšenico, ki je pri Švicarjih na dobrem glasu. V obče je naša pšenica danes najbolj privlačen izvozni artikel in še nikdar — vsaj zadnja leta ne — se niso države trgale za pšenico v taki meri, kakor ravno letos. Banatskemu kmetu in onemu iz Mačve in Podrinja, se bližajo boljši časi. Sklenile so se nadalje še trgovinske pogodbe s Španijo, Grčijo, Nizozemsko, Turčijo, Belgijo, dočim se še vodijo pogajanja z Rumunijo. Ze iz tega površnega pregleda moramo priznati, da se naše gospodarstvo popravlja in da nam vlivajo ti pojavi nove nade za boljše in mirnejše življenje. Zato je inicijativa in podjetnost vlade na tem področju vsega priznanja vredna. Vzbujajte svoje tovariše in tovarišice k stanovski zavesti, ker le tedaj bomo močni, če nas bo vezala ljubezen do tovarišev in do stana. Informativen sestanek hotelirjev, restavraterjev in ka-varnarjev na Bledu Zvezna uprava je sklicala dne 24. novembra v Grand hotel »Toplice« na Bledu sestanek hotelirjev, kavarnar-narjev, restavraterjev dravske banovine, da ugotovi uspeh pretekle sezone in težnje, ki jih imajo najvažnejši čini-telji turizma v Sloveniji. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki kr. banske uprave, Zbornice TOI, obeh tujsko-prometnih zvez in poročevalci listov. Na sestanku se je razpravljalo predvsem o zahtevi oblasti, da se ponovno znižajo cene v hotelih in penzijonih. Iz izčrpnega referata zveznega ravnatelja, tajnika hotelirske sekcije na Bledu g. Vrhunca in tajnika združenja g. Zdravka Rusa izhaja, da je v času, ko so cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam poskočile, nemogoče zahtevati novih žrtev od našega hotelirstva. Ce obstoji v resnici bojazen, da bodo prihodnje leto naše cene radi devalvacije nekaterih valut previsoke za tujce iz onih držav, ki so nam dajale vsako leto velike kontingente, potem je potrebna državna intervencija, da razbremeni hotelirsko industrijo z neštetimi visokimi davščinami. Brez olajšanja davčnih bremen in znižanja režijskih stroškov je vsaka redukcija cen v naših obratih popolnoma izključena. Razpravljalo se je nadalje o raznovrstnem šušmarstvu pri oddaji sob in prehrane, ki nikakor ni prestalo, čeprav je bila izdana banovinska uredba v preteklem letu. Z vso odločnostjo se je zahtevala popolna reorganizacija naše propagandne .-službe v inozemstvu ter se je gra-jšlo in neizprosno kritiziralo poslovanje nekaterih filijalk »Putnika«, ki so nam v večjo škodo, kakor v korist. Neurejena propagandna služba v inozemstvu je tudi vzrok raznim alarmantnim vestem, ki prihajajo iz Berlina in drugod češ, da ne bo iz Nemčije nobenih tujcev, če se ne znižajo cene v hotelih. Po naziranju naših tujsko-pro-metnih eksponentov v inozemstvu je tedaj glavna privlačna sila nizka cena, dočim se na druge momente, ki tirajo človeka na oddih, sploh ne misli. Ce je nemški gost živel v naši državi 1 mesec bolje in ceneje, kakor pa z istim denarjem in še slabeje komaj teden dni v svoji državi, je menda dovolj podana utemeljitev, če trdimo, da so naši eksponenti v inozemskih državah absolutno nesposobni. K tej stvari se še povrnemo, ko bomo predelali celotno gradivo blejskega sestanka. Upamo, da bomo onim, ki o tem odločajo, odprli oči. Razpravljalo se je dalje še vprašanje naših železnic, o prilagoditvi voznega reda, o proglasitvi tujsko-prometnih krajev in drugo. Kot rečeno, navedeni sestanek je bil nujno potreben, da so se javno iznesle razmere, ki vladajo v našem turizmu in hotelirstvu v pravi obliki. Hotelirji, restavraterji, gostilničarji, kupite kuhinjsko posodo, nabavite kuhinjske opreme. N *l izberite jedilno orodje ,I1B rjavi pri Franc Golob Ljubljana, Ulolfova ui. 8 Specijalna zaloga huhinjskega pribora. Celje c Gostilničarski ples v Celju. Združenje gostilničarjev in kavamarjev v Celju, ki je bilo ustanovljeno 1. 1886., proslavlja letos 50-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredijo hotelirji, gostilničarji in kavarnarji v Celju v torek 5. januarja 1937 zvečer v hotelu »Union« v Celju I. gostilničarski ples in jubilejno veselico, ki bo vsekakor ena najlepših veselic. Vse priprave so v teku. Godbo preskrbita dva priljubljena orkestra. Plesni prostori so obširni, tako da bodo prišli plesalci gotovo na svoj račun. Veselični odbor bo skrbel za najboljša jedila, pijačo in točno postrežbo, posebno ker bo v veseličnih prostorih več bifejev občinstvu na razpolago. Veselični odbor vabi najvljudneje cenjeno občinstvo od blizu in daleč na to izredno prireditev. Cisti donos pripade v celoti podpornemu skladu združenja in vzdrževanju gostilničarske obrtne nadaljevalne šole v Celju. Kdaj je treba vložiti davčno prijavo in kako jo je treba izpolniti Zakon o neposrednih davkih je v veljavi že osem let, toda davčnim zavezancem je še vedno mnogo nejasnega. Poklicani činitelji vse premalo seznanjajo davkoplačevalce z gotovimi, zelo važnimi določbami zakona. Davčni zavezanci pa zbog pomanjkanja časa in vsled brig za obstoj navadno prepozno spoznajo, da so pogrešili eno ali drugo važno stvar v davčnih zadevah. Zelo važno je ravno vprašanje iz-I polnjevanja davčnih prijav za pridob-I nino. Leto 1936. gre h koncu, bliža se novo leto 1937, ko bo kmalu treba vlagati davčne prijave za predpis pri-dobnine za leto 1937. Naš namen je torej povdariti nekaj najvažnejših momentov glede tega vprašanja. Z novim zakonom o neposrednih davkih se je pridobnina zelo spremenila. Ne predpisuje se več tako, kakor se je predpisovala po prejšnjih avstrijskih zakonih. Po avstrijskem zakonu je bila sedanji pridobnini slična dohodnina. Razlika je v tem, da so se z dohodnino obdavčili dohodki iz vseh virov posameznika n. pr. od zemljišča, od zgradb, od raznih obratov, od kapitala itd., dasiravno je bil vsak dohodek iz imenovanih virov obdavčen tudi z davkom, ki je bil zanj po zakonu določen. Poleg tega se je pridobnina predpisovala po zunanjih zifa-kih posameznika, to se pravi, kdor je razkošneje živel, je bil tudi višje obdavčen. Sedanja pridobnina pa se plačuje od čistega dohodka posameznih obratov. Prej je bilo napovedovanje zelo enostavno. Davčni uradi so se zadovoljevali s podatki o številu zaposlenih moči, o višini napravne in obratne glavnice, o višini prometa itd. Prejšnje dohodnine sicer ni več, pobira pa se namesto nje k osnovnemu davku takozvani dopolnilni davek, ki znaša 2°/0 do 12% stega dohodka, ugotovljenega za odmero pridobnine. Na osnovno pridob-nino pa nalože autonomne korporacije, kakor občina, banska uprava, cestni odbori in drugi občutne doklade, katere pobirajo davčni uradi skupno z državnim davkom. Skupno breme je dokaj občutno. Največkrat pa so krivi temu davčni zavezanci sami, ker ne polagajo dovolj pažnje na izpolnitev davčne prijave. Prijavo je treba izpolniti tako, da odgovarja izpolnitev predpisom, to je, da je formalno pravilna. Nikakor ne zadostuje, ako se izpolni samo raz-predelek o čistem dohodku. V prijavi 5. i. 1937 ob 20. uri v hotelu „Union“1 v Celju Gostilničarski ples TUDI PRI VAS SE MORE NASELITI SREČA kakor se je naselila v lej hiši, kjer je preobrnila življenje vseh njenih prebivalcev In jim uresničila njihove najdražje želje V Ljubljani VII stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo pridni ljudje, katerih življenje kaže veliko izpremembo v teku enega leta. Toda varani in mučeni so upali v bodočnost, ki jim je prinesla srečo. Podolžni profil te hiše kaže naslednjo sliko. Prvo leto: DRUGO NADSTROPJE Tu stanujeta dve sestri: Marija C . . . stara 32 let, steno-tipistinja, in Olga C .. stara 29 let, krojačica. V lepi harmoniji teče njuno Življenje, ali žalost ju objame, kadar pomislita, kako odhajajo leta; vsako dekliško srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišča, njima pa je ta želja družinske sreče dosedaj ostala neizpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje je bilo zadnja leta zelo udobno. Mož Janez P ... je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposelnost in nje posledica — denarna kriza nista prizanesli tudi tej družini. Oče je postal zagrenjen pijanec, mož brez volje, otroci slabo vzgojeni in Se slabše telesno negovani in hranjeni. Mati je skušala nadomestiti rednika in je sama iskala dnevnega zaslužka. DRUGO NADSTROPJE Marija C se je poročila s trgovčevim sinom. Da bi gospodinjstvo hitreje dvignila, je tudi še sedaj sprejemala krojaška dela na dom. Sestra Olga pa je sklenila zakon z advokatom, pri katerem je bila v službi. PRVO NADSTROPJE Ko je Janez P . . • dobil vero in zaupanje vase, je predložil svojemu gospodarju načrt, kako bi lahko uravnal neko propadlo kupčijo. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel, je zahteval in tudi dobil družabništvo tega podjetja. Z denarjem pa se je povrnila sreča. PRITLIČJE Avgust B. inženjer živi tu s svojo staro materjo, ki jo tudi vzdržuje. Hotel bi se poročiti, ali okleva in omahuje. In glej življenje po enem letu v tej hiši. PRITLIČJE Malo stanovanje je prijetno izpremenjeno in sedaj stanovanje Avgustove matere. Semkaj prihaja često na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja. Povemo pa, da to ni zgolj naključje, kako je prišla sreča in izpremembe v to hišo. Glej resnico! Olga, ki ni vedela, da ji izvoljenec vrača ljubezen, ie zaprosila za psihoanalizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov, ki jih je prejela in katerim je tudi točno sledila, je spoznala čustva in naklonjenost svojega izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedati sosedam glavni vzrok svoje sreče. . . Tako ie Grafološki bureau povp^ašan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim, kateri seTmu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znanstvo in dolge izkušnje so ga napravile astrologa svetovnega slovesa. Knjiga bi nejzadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih in zmagah. Delil ie nasvete vsem, kateri so mu zaupali in katerim je izvojeval zmago nad nesrečo in nepriiikami. Zadosti je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošiljajo vsak dan hvaležni klijenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašanja Vaših interesov: o situacijah, katere je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih katere je razložiti, Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pot. Citiram eno izmed zahvalnic, ki je prispela v prošlih dneh: # , , Tisočera zahvala za Vaš strokoven nasvet, ker Vaša prognoza me je res rešila gospodarske propasti. • Vse svoje življenje Vam bom dolžan zahvalo, ker baš Vi ste me rešili bede in sramote. Na Vaš nasvet sem igral na loteriji in dobil prošli teden 100.000 dinarjev. Ta kapital mi je pomagal, da sem plačal svoje obveznosti, ter da sem znova pričel obratovati. Ne najdem besedi, kako bi se Vam najtopleje zahvalil, ampak prosim Vas, da sprejmete izraze mojega spoštovanja!« ' ^^še^fste^dosegl? sreče^če čutite, da ste vredni boljšega1 položaja, ne oklevajte in izkoristite še danes priliko ter pišite Grafološkemu bureauju, da Vam pošlje Vašo psihoanalizo in življenjsko prognozo. Pošljite nekaj Tašega rokopisa, rojstni datum, točen naslov in honorar Din 30-— za skico psihoanalize in življenjske prognoze ter pošljite na stalno in, točno adreso GRAFOLOŠKI BUREAU CELJE — poštni predal 106 5. I. 1937 ob 20. uri v hotelu „Union“ v Celju Gostilničarski ples je treba vestno izpolniti vse razpre-delke. Predvsem je treba vnesti točno označbo tvrdke odnosno lastnika o-brata. Razpredelnica, v katero je vpisati vrsto obrata, je zlasti važna za presojo, v katero skupino naj se u-vrsti obrat. Od uvrstitve v skupino pa odvisi višina davka. Pridobnina znaša za razne obrate od 4% do 10%. Važno je n. pr., ali je smatrati obrat za industrijo ali trgovino (sem spadajo tudi gostilniška podjetja), ki morata plačevati 10%. sl* Pa za obrt' ki Plačuje samo 6% ali 8%. Industrijska podjetja so ona, ki predelujejo surovine ali polfabrikate s stroji običajno na zalogo in ki uporabljajo človeško delovno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev. Obrtniki spadajo v dve skupini in sicer v prvo skupino z 10% osnovne pridobnine ona obrtna podjetja, ki prodajajo četudi samo deloma nabavljeno izdelano blago n. pr. mizar, ki prodaja gotovo pohištvo, izdelano v tuji delavnici itd. V drugo skupino spadajo obrtna podjetja, ki delajo s stroji ali z več nego 4 pomočniki. Tem se predpiše 8% osnovna pridobnina. Vsem ostalim obrtnikom pa 6%-na. Vajenci se ne smatrajo za pomočnike). Zakon pozna še davkoplačevalce tretje skupine, n. pr. koči-jaže z enim vozom, postreščke, čistilce čevljev itd. Le-ti plačujejo samo 4% davka. Ako davčni zavezanec izvršuje več raznih poslov pod enim obratom, je tako izvrševanje raznih poslov zavezano višji stopnji davka. N. pr. gostilničar plačuje od čistega dohodka svoje gostilne 10% davka. Če Isti gostilničar Izvršuje tudi mizarsko ali drugo obrt, plačuje tudi od te 10%. Četudi bi plačeval samo 6% ali 8%, ako bi to obrt izvrševal samo. Vsako podjetje in vsak obrat se smatra za poseben davčni predmet. Zato je treba vložiti prijavo za vsak obrat posebej, čeprav se pod enim obratom izvršuje več raznih poslov. Tako je n. pr. vložiti posebno prijavo za centralo in za podružnico, za trgovino in za točenje pijač, za dohodek iz obrti in za dohodek prodaje obrtnih izdelkov itd. Glede izpolnitve razpredelka »vloženi kapital« je treba povdariti, da je pod tem razumeti izdatke za nabavo inventarja in drugih predmetov, ki so potrebni za otvoritev obrata. Na višino vložene glavnice se polaga pri ocenjevanju dohodka velika važnost. V prijavi je treba v za to določenem raz-predelku navesti tudi višino vloženega tujega kapitala in naslove upnikov zaradi predpisa rentnine. Pripomniti je treba, da obresti od lastne glavnice ne spadajo med obitne postavke. Za obrtnike je važno vprašanje števila nameščenih pomožnih moči, strojev itd. Ako vodi gostilničar več raznih poslov, je treba v posebni razpredelnici točno navesti vse te posle, četudi se zanje vloži posebna prijava. Razpredelnica »kdaj se je posel pričel«, velja bolj za novo otvorjene o-brate. Nato je izpolniti zelo važne raz-predelke o bruto dohodku, o režijskih stroških in o čistem dohodku. Po zakonu je smatrati kot čisti dohodek skupni kosmati dohodek obrata po odbitku režijskih stroškov, katere priznava člen 54. zakona. Za kosmati dohodek se običajno smatra razliko med nabavno in prodajno ceno blaga. Za režijske stroške se priznavajo: stroški, ki so potrebni za dosego kosmatega dohodka, n. pr. najemnina za obratne prostore; plača pomožnega o-sobja v denarju in naravi (hrana, stanovanje in slično); odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane zgra-darini ; odpisi za stroje in mrtvi inventar ; obresti dolgov, ki obreme-njajo posel, torej obresti od obratnega kapitala ; dejansko plačani državni in samoupravni davki; prispevki za zavarovanje zgradb, ki služ jo obratu, za zavarovanje blaga in strojev ; prispevki za pokojninske fonde nameščencev ; katastrski čisti donos zem- ljišč pri kamnolomih, apnenicah, kopanju peska itd. Ne priznavajo pa se za režijske stroške: zneski za povečavo obrata, za povečanje glavnice ali za poravnavo dolgov; zneski za plačano pridob-nino ; stroški za lastne rodbinske člane, ki delajo v obratu; darila in nagrade ; stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca in njegove družine; obresti od lastne ali tuje vložene glavnice ; izgube iz prejšnjih let itd. Davčno prijavo v razpredelku »bruto dohodek« mora pravilno izpolniti samo oni trgovec ali obrtnik, ki je zahtevane podatke sestavil po zakonsko predpisanih in redno vodenih trgovskih knjigah. V smislu zakona vodijo pravilno knjige samo oni davkoplačevalci, ki knjigovodstveno inventarizi-raio svojo imovino ter pravilno knjižijo prejemke in izdatke v vsem poslovnem letu. V praktičnem življenju pa je takih davčnih zavezancev jako malo. Zato je zakonodajalec za ugotavljanje davčne osnove določil še sledeče načine: 1. primerjanje razpoložljivih podatkov in računov z obrati za katere se je ugotovil čisti dohodek po knjigah; 2. svobodna ocena čistega dohodka na podlagi davčne prijave in podatkov, katere je dal davčni zavezanec na razpolago davčni upravi, na podlagi izročenih knjig in na podlagi podatkov, ki jih je pribavila davčna uprava; 3. ako davčna oblasti nima na razpolago nikakih pripomočkov se določi davčna osnova s primerjanjem z drugimi sličnimi davčnimi objekti, za katere so pripomočki na razpolago. Davčni zavezanec, ki hoče doseči ugotovitev dohodka po knjigah, mora priložiti prijavi začetni in končni inventar (pri enostavnem knjigovodstvu), odnosno račun bilance in račun zgube in dobička (pri dvojnem knjigovodstvu), s potrebnimi detajli posameznih računov, na podlagi katerih mora biti razvidno, če ni zmanjšal davkoplačevalec kosmatega dohodka za kak nedopusten odbitek itd. Vsekakor pa ima končno besedo pri tem še vedno davčni odbor, ki je tedaj vezan na knjige, če spozna, da so računi verodostojni in knjige pravilno vodene. Najpogostejše se ugotavlja davčna osnova s svobodno ocenitvijo čistega dohodka. Davčnemu odboru so na razpolago: davčna prijava zavezanca, razna pojasnila, trgovske knjige (če je zavezanec pristal na vpogled knjig), uradno ugo tovljeni podatki n. pr. pri gostilničarjih potočena množina pijač, pri mesarjih število zaklane živine, pri trgovcih letni promet, pri obrtnikih število strojev in delavnih moči itd., vložena glavnica itd. Na podlagi teh pripomočkov stori davčni odbor sklep po svobodnem prepričanju, potem ko je ocenil višino opravljenega prometa in možni dohodek po vseh činjenicah, krajevnih in splošnih pogojev. Za oceno čistega dohodka mora davčni odbor zaslišati priče in izvedence. More pa tudi zahtevati od davčnega zavezanca pojasnila glede nejasnih podatkov, ki jih je le-ta podal. Odrediti more tudi pregled knjig, če je davčni zavezanec na to pristal. Davčno prijavo mora vložiti vsak zavezanec, četudi ne vodi knjig. Pri manjših obratih zadošča, ako davčni zavezanec navede v prijavi samo dejanske ali druge podatke, ki so potrebni za ocenitev in sicer višino vložene glavnice, višino opravljenega prometa in doseženi dohodek. Po možnosti naj se oceni po zapiskih ali drugih pripomočkih tudi kosmati dohodek in režijske stroške, da s tem olajša delo davčnemu odboru, ki bo na podlagi teh podatkov lažje ugotovil objektivno oceno, nego samo na podlagi podatkov, katere mu pripravi davčna oblast. Priložijo se naj pojasnila, ki vsebujejo tudi podatke o višini prometa in vse momente, ki vplivajo na dohodek dotičnega davčnega zavezanca (slabe kupčijske razmere in slično). Gostilničar oceni v tem primeru naj- prej opravljeni promet prejšnjege leta, potem kosmati dohodek, to je izkupi-ček za biago po odbitku nabavnih stroškov, izkaže naj podrobno režijske stroške in nato izračuna čisti dohodek. Dobro je tudi Če zavezanec približno izračuna, koliko bo odpadlo na preračunani dohodek davku, da ga ne bo morda gele višina predpisanega davka poučila, da je svoje dohodke napačno prijavil. Ako je zavezanec v letu 1936. na pravil približno 100 000 Din prometa in je pri tem zaslužil bruto 10%, izkaže bruto (kosmati) dohodek s 10.000 Din. Od tega zneska odšteje režijske stroške in navede ostanek kot čisti dohodek. Poleg prometa je pri nekaterih obratih navesti tudi še druge podatke, iz katerih se da sklepati višina prometa n. pr. pri gostilničarjih množina in vrsta iztočenih pijač, pri mesarjih število in vrsta zaklanih živali itd. Davčni zavezanec se mora zavedati, da so dolžne dajati davčnemu oblastvu pojasnila o njegovih razmerah občine, pošte, carinarnice in vsi drugi državni uradi in oblastva. Gostilničarji plačujejo poleg pridobnine tudi davek na poslovni promet, morajo hkratu z davčno prijavo za pridobnino vložiti tudi prijavo za davek na poslovni promet. Pri navedbah številk v prijavi je treba predvidevati, da davčna uprava vse številke točno pretehta in jih u-porabi tudi pri odmeri drugih davkov n. pr. podatke o tuji glavnici in o o-brestih obratnega kapitala za rentnino, podatke o kosmatem dohodku za prometni davek, podatke o najemnini ali najemni vrednosti obratnih prostorov za zgradarino in podatke o plačah o-sobja za uslužbenski davek itd. Vsi ti podatki morajo med seboj soglašati, da ohrani prijava znača) verodostojnosti. Davčne prijave se vlagajo na obči javni poziv v roku, ki ga določa ministrstvo vsako leto posebej. Zato prečkajte članek pod naslovom: »Predložitev davčnih prijav za odmero pridobnine, posebnega davčnega dodatka in davka na poslovni promet za leto 1937. Gostilničarji naj se obračajo po navodila na pristojna gostilniška združenja, ki imajo vse pripomočke na razpolago. Predložitev davčnih prijav za odmero pridobnine, posebnega davčnega dodatka in davka na poslovni promet za leto 1937. Davčni oddelek finančnega ministrstva je z razpisom br. 72.579/111 od 3. novembra 1936. odredil vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam, da naj s splošnim javnim pozivom povabijo davčne obvezance, da pred-lože med 1. In 31. januarjem 1937. davčne prijave za leto 1937. za odmero pridobnine, davka na poslovni promet, davka na neoženjene in lu-ksuznega davka. Ob tej priliki so bile davčne uprave opozorjene na določbe § 21. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-dec. 1935. in januar-marc 1936. (čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih) o uvedbi posebne davčne doklade na pridobnino. Davčni obvezanci morajo posebno davčno doklado prijaviti v davčni prijavi za pridobnino v posebej za to določenih rubrikah in sicer z rubrikami, v katerih navedejo čisti dohodek na prvi strani davčne prijave. Davčni zavezanec pri- Steklo Porcelan Keramika Avgust Agnola Ljubljana, Tyrševa c. 10 Telefon št. 2478 Kompletne opreme za gostilne, restavracije, kavarne in bare Gostilničarska kreditna zadruga v Ljubljani reg. z. z o. z. V Ljubljani se je ustanovila za območje dravske banovine Gostilničarska kreditna zadruga r. z. z o. z. katere namen je skrbeti za gospodarsko povzdigo svojih zadružnikov. Namen zadruge je v smislu pravil sprejemati hranilne vloge in vloge na tekoče račune, pri- javlja v posebni rubriki svoj celokupni brutto promet izvršen v poslovnem letu, nadalje je navesti oddvojeno v posebni rubriki v inozemstvu, ki se od prej navedenega prometa odbija, dočim se v zadnji rubriki navede brutto promet, ki je podvržen plačilu posebne davčne doklade po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih. Če ima podjetje podružnice na področju več davčnih uprav odmeri posebno davčno doklado davčni odbor, če je pristojen za odmero pridobnine za glavni obrat )centralo). Važno je, da je ireba izračunati kazen izrečeno po čl. 137 zakona o neposrednih davkih za nepredložitevj davčne prijave tako za osnovni davek, kakor za posebno davčno doklado, če ji je davčni zavezanec podvržen. Čim prejmejo davčne uprave od občin davčne prijave predložene v rednem, kakor tudi izrednem roku 15 dni priložijo tem prijavam tudi one, ki so jih sprejele neposredno ter sestavijo nato seznam onih davčnih zavezancev, ki niso vložili davčnih prijav. Na podlagi tega seznama po- j zove davčna uprava s posebnimi pozivi navedene davčne zavezance, da ji predložijo od 20. do 28. februarja 1937. zakasnele prijave. S sestavljanjem davčnih predlogov seznamov in razporedov po zaključkih davčnih oddelkov naj se v manjših davčnih upravah končajo do 10. aprila v večjih pa najkasneje do 10. maja 1937., tako, da se bodo morale vršiti seje davčnega odbora v prvem primeru od 1. maja dalje, v J drugem pa najkasneje od 1. junija 1937. Nadalje izjavlja davčni oddelek finančnega ministrstva, da je prisiljen tudi tem potom naglasiti, da ni bilo s splošnim delom pri odmeri pridobnine niti s stavljenjem predloga zadovoljen. Davčne uprave se niso pri sestavi predlogov zadostno potrudile, vsled česar je izostal zaželjeni uspeh. Iz poročil preglednih organov se vidi, da se ni v dovoljni meri pazilo na zbiranje podatkov. Davčne uprave so se omejile na podatke, ki so jih dobile od železniških postaj, dočim se je zanemarilo zbiranje podatkov od ostalih ustanov, ki so navedene v čl. 108 zakona o neposrednih davkih. Ravno tako se niso zadostno izkoristili podatki s katerimi so razpolagale same davčne uprave. Podatki navedeni v davčnih prijavah se sploh niso preizkusili. Posebno se ni posvetila pažnja odmeri posebne davčne doklade, vsled česar je dala jako majhen dohodek. Davčne uprave se zadnjič opozarjajo, da postopajo z največjo resnostjo pri sestavi davčnih predlogov v smislu navodil, ki so bila izdana, da ne bi bilo finančno ministrstvo prisiljeno davčne uradnike kaznovati. Sestava davčnega predloga mora biti poverjena najbolj izkušenemu in najbolj strokovno izobraženemu uradniku, dočim se ima za državnega zastopnika odrediti oseba, ki ima poleg strokovne i2obrazbe tudi zadostno e-nergije in razumevanja, da brani davčne predloge pred davčnimi odbori. Ako davčni odbor zmanjša dobro dokumentirane predloge davčnih uprav, mora državni zastopnik v vsakem takem slučaju brezpogojno vložiti dobro utemeljeno pritožbo reklamacijskemu odboru. Finančna direkcija mora paziti, da bodo davčne uprave res po tem razpisu postopale. Tako se glasi razglas finančnega ministrstva. Upamo, da si bodo davčne uprave v drugih banovinah vzele ta razpis finančnega ministrstva k srcu, kajti v drav. banovini že vsa leta predobro občutimo rigorozno postopanje naših davčnih uradnikov. Če bodo davčne u-prave tudi v drugih banovinah postopale po istem načinu kakor postopajo naše davčne uprave, potem bo morda prišel čas, da se bo tudi nas v Sloveniji nekoliko pardoniralo. Prvovrstno blago ! MARIN Zmerne cene! N/ BARBIČ Telefon 29-39 Telefon 29-39 trgovina vina in žganja Ljubljana — Stara pot št. II Zaloga vin: prima dalmatinskih, Ijuto' merskih in cvička Žganje: tropinovec dobivati potrebna sredstva potom zadružnega kredita, dajati članom kredit in posojila, oskrbovati depot vrednot, inkaso, eskont in reeskont menic ter terjatev, ustanavljati, finansirati in upravljati gospodarska, industrijska, trgovsk', poljedelska in prometna podjetja svojih članov, udeleževati se pri njih ter posredovati nakup in prodajo deležev ter delnic takih podjetij. Zadruga ima nadalje namen izvrševati vsakovrstne druge gospodarske posle v svrho materijalne in moralne podpore svojemu članstvu. V zadrugo se sprejemajo kot člani fizične in pravne osebe, ki se morajo vezati s pogodbami. Pristop se javi upravnemu svetu, ki dovoljuje ali odreka ne da bi moral navesti razloge. Po pravnoveljavnem sprejemu prejme zadružnik od zadruge zadružno knjižico. Članstvo preneha s prostovoljnim izstopom in je odpoved javiti upravnemu svetu vsaj do konca meseca novembra, izstop pa velja s potekom prihodnjega koledarskega leta. Zadružni deleži izstopivših članov se izplačujejo šele po končani jamstveni dobi. Nadalje preneha članstvo v slučaju smrti in z izključitvijo člana radi hudodelstva ali radi konkurza. Vsak zadružnik mora plačati vsaj en delež v znesku 200'— Din. Na deleže se ne deli dividenda in tudi ne obrestuje. Član jamči za obveznosti zadruge s svojimi podpisanimi deleži in še z 10 kratnim iznosom istih. V prvi vrsti pa jamči zadruga za svoje obveznosti s svojim lastnim premoženjem. Kredit in posojila se dajejo le članom po posebnem poslovnem redu, ki ga potrdi občni zbor. Vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun se sprejmejo od vsakogar ne glede na to ali je član zadruge ali ne. Koncem vsakega upravnega leta zaključi uprava zadruge račune in sestavi bilanco. Zadruga upravlja svoje posle samostojno s sodelovanjem svojih članov. Njeni organi so upravni svet, ki sestoji iz predsednika, podpredsednika in 3 do 6 članov, nadalje iz nadzorstva. Občni zbor se skliče enkrat na leto najkasneje do konca aprila ter ima vsak zadružnik na občnem zboru toliko glasov, koliko ima deležev. Gostilničarji pristopajte k svoji kreditni zadrugi, ki Vam je lahko v sili na pomoč! Opozarjamo na prilogo tvrdke En- gele, ki je priložena današnji številki. Kako izmeriš nežigosan sod? Pričujoča slika, katero nam je poslal g. Blatnik Simon iz Velenja in ki jo je posnel iz nekega predvojnega nemškega strokovnega časopisa, nazorno kaže nam dosedaj še nepoznano novo merjenje nežigosanih sodov. Ker prihajajo gostilničarji posebno pri nakupu sadjevca in drugih pijač pogosto v položaj, da imajo opravka z nežigosanimi sodi je važno, če se seznanijo z novim merjenjem sodov. Nežigosan sod izmeriš takole : Meter položiš poševno v sod, tako, kakor kaže slika in prečitaš na meter-ski palici dolžino odnosno poševno globočino. Na naši sliki znaša poševna globočina od A—B 35 cm. To število sestoji iz dveh številk iz 3 in 5. Prvo številko 3 poiščemo v navpični lestvici, številko 5 pa v vodoravni lestvici. Kjer se križata daljici, tam je ono število, ki nam pove koliko litrov drži sod. V danem slučaju 25 7 litrov. 2. primer: Poševna globočina pokaže 73 cm. Sod drži 233.4 litrov. 3. primer: Poševna globočina pokaže 67 cm. Sod drži 180.4 litrov. A "B * 35 Cm Navpično 3 urjfa Vodorauno 5 ursta Vsebma zS,y£itrcjf Sciiela za merjen/e soda. 0 1 Z 3 T~ 5 6 7 8 9 4 0,6 48 4- ',5 2 9 3,4 V 2 ¥ 6,3 tč 42 9,3 , 10.5 11,8 131 1%b 3 4% 6 Zb,5 *S.J V. 9 30,5 32,9 15,5 4 58,4 4{3 %? 51,1 .54,6 56,*+ 62,2 66,5 n s Pr 79.5 85,3 89,5 99,8 los; 3 114t4 1W 425,1 * n* 1?*,1 m 9 450- 1511 M.} 1&U 410,4 486,6 in,i 10S$ Z1%f 2,15,9 m\1 lb5b lf/,9 m ty8 8 5'*,8 550,8 mr 355,e. bbt.it 381,(9 39f1 zetimo vsem našim gostom, odjematcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo £Delniška pivovarn, Ultiion ’ Sjahljana Maribor Ivan Rozina Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv — Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak,špirit denat., lužila »Artl«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine - Velka zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba LJUBLJANA trgovina barv in lakov (preje „0 r i e n t“) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39 25 Monograme za hotelsko perilo, torbice za servijete, gostilniške zavese, čepice za strežno osobje, rute za kuharice naročajte pri Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela Štrukelj) Vezenje posteljnega perila, entlanje, ažuriranje, plisiranje, prevlečenje gumbov, izdelovanje gumbnic. Krasna izbira najnovejših vzorcev za ženska ročna dela. Pristno slivovko, brinjevec, droženko, rum, pelinkovec, likerje, malinovec in najboljše vrste štajerskih vin, priporoča v nakup tvrdka Josip Bauman veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov Št. lij pri Mariboru BRUNO MOSER III«, Moserova vil. 1 Telefon 40-88 posjednik vinograda, veletrgovina vinom i rakljom, tvornica pjenušča Veleprodaja vlastitih, sremskih, banatskih, župskih, sičevačkih i dalmatinskih vina Vina u buradima i bocama — Karlovački bermet — Beli vermut Specijalitet vina u bocama: Fru&kogorski biser Odiični odležani pjenušci, izradjeni po francuskom načinu Raksje u t uradima i bocama - Vinski destilat u buradima Vinjak — Rum — Likeri Vagonsko pošiljke izravno iz pojedinih vinskih područja Filijalas B. Moser, Zagreb, Hatzova ulica 12, telefon 93—10 Zaatupnik za Slovertiju — severoistočno od Zidanega Mosta : g. Franc Vogrin, Maribor, Maistrova ul. 17 Tražite cjenovnik! Prodaja samo preprodavcima domača in dalmatinska, črno vino posebne kvalitete za križanje kislih vin nudi v vsaki množini P. IMsi & Komp. - Celje Vzorci na razpolago! Hotel METROPOL (Miklič) Ljubljana, nasproti glav. kolodvore prvovrsten hotel s 124 sobami. Tekoča hladna in topla voda, kopalnice, apartementi, Plesna in konferenčne dvorane, popolen komfort. — Prvovrstna restavracija, moderno opremljena kavarna! - V hiši »Putnik« - prodaja voznih listkov in menjalnica. Telefon št. 27-37, 20-22 Čekovni račun št. 10.884 Za uredništvo: letina Milan, 'Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske' banovine v Ljubljani«: Pore Karol, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje.