Edinosf med hafolKaDl! Sv. Oče poudarja pri vsaki priliki, id se mu v to svrho nudi, kako važno je za katoličane, da nastopajo složno in edino. Tak opomin je papež Pij XI. ponovil v razgovoru s škofom iz Harlema na Nizozemskem. O tem razgovoru je škof sam poročal v časopisih. Sv. Oče je napram temu škofu govoril o političnib organizacijah ter je poudarjal, da je enotnost na tem polju posest, ki jo je treba pred vsem, po vsem in nad vsem ohraniti za vsako ceno. Za to edinost je tudi treba prinašati žrtve, celo velike žrtve in take, ki so osebnega značaja, da pridejo do izraza višji, to so verski interesi. Ako se poruši politična edinost med katoličani, pred,vsem trpijo verski interesi, ki jim je največja opora edinost katoličanov. Po raznih državah je zgledov dovolj, ld to dokazujejo. KaJkšnega pomena je politična edinost med katoličani, so dokazale volit,ve v belgijski parlament, ki so bile zad njo nedeljo v novembru. Pri teh volit.vah so belgijsiki katoličani ne samo ohranili dosedanje ttevilo poslancev — marveč so tudi Še mnogo glasov pridobili. To je velik uspeb, ki ga je treba tem višje oceniti, ako se upošteva sedanja gospodarska ikriza in dejstvo, da so ikatoličani precejšnjo vrsto let v Bel.viji na vladi. Opozicija, v kateri so najštervilnejši in najmočnejši socialisti, je seklanje gospodarske in finančne težave spretno in strastno izrabljala v volilni agitaciji in borbi. Stranka, lu je na vladi, mora včasib izdati ukrepe in naredbe, ki so prebivalstvu neprijetne, ioda potrebne za državo in njene finance. Socialisti, ki so mojstri v demagogiji = zavajanju ljudstva, osobito delavcev, so takšne zakone in naredbe tiščali v ospredje, da bi med volilci — zlasti med delavsikimi volilci — katoliški stranki izpodkopali zaupanjeNjim so pridno pomagali liberalci, 'kojih nastopanje je tem odurnejše, ker eo bili sami dolgo let na vladi in zato nosijo odgovornost za nepriljubljene vladinc ukrepe in odredbe. Liberalcem vsa njihova politična hinavščina ni nič pomagala, pri volitvah niso pridobili glasov, marveč so nekaj mandatov izgubili. Tako plačuje belgijsko ljudstvo politično hinavščino in neznačajnost. Belgijski katoličani so dosegli ta velik uspeh s svojo slogo in edinostjo. Postavili so enotno Ikatolišl.o fronto, menda prvo v zgodovini belgijskega parlamentarizma. Preden se jim je to posrečilo, je bilo treba premagati velike za- preke. V socialno-političnem programu so bile posamezne katoliške, odnosno krščanske stranke večalimanj edine, ker vsem tvorijo papeške okrožnice in v njih obseženi nauki podlago socialno-političnega programa. Velika zapreka je narodnostna razlika med Valonci, ki so romanskega rodu) in Flamci, ki pripadajo germanskemu plemenu. Mnogo Flamcev se je dalo zapeljati v neko flamsko-narodno zagrizenost. Pri volitvah pa se jih je večina zbrala v katoliški fronti. Da so se katoličani strnili v enotno fronto, so dobili pobudo od nasprotnikov. Socialisti in liberalci so se združili v kulturno-bojno fronto, ki se je borila zlasti proti ikatoliškim šolam. Ljudstvo je videlo, da gre za njegove največje svetinje in zato je samo vpostavilo katoliško politično slogo. Veliko zaslugo pri tvorbi enotne katoliške politične fronte imajo tudi belgijsKi škofje, ki so pred volitvami izdali pomemben p&stirs-ki list, v katerem so pozvali vernike v skupno fronto proti marksizmu = protiverskemu socializmu, in proti kulturno-bojnemu liberalizmu. Pri volitvah gre, tako so svarili, za obrambo države in tudi Cerkve. Pred^sem gre za obrambo svobode pouka in šole. Katoličani naj čuvajo svoje verske interese in naj uveljavijo svoje pravice. Vse katoliške sile se morajo združiti v enotno vrsto. Interesi duš, Cerkve in Boga so vsem katoličanom skupne dobrine, vsem morajo biti enako pri srcu, ako so res ostali zvesti svoji veri. Vsi drugi interesi se morajo tem umakniti- Katoličan sme glasovati samo za ikandidata, ki daje s katoliškega vidika polno jamstvo. Belgijsko ljudstvo ni preslišalo opominjevalnega glasu svojih škofov. StrnilO se je v eno enotno politično fronto ter zmagalo.