Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 19. JANUARJA 1961 Leto XIII. — Štev. 3	Cena 15 din
KAKO POSPEŠITI GRADNJO STANOVANJ
Med problemi, ki zadevajo življenjsko raven delovnega človeka, je tudi pri nas stanovanjska izgradnja. O tem, kako pospešiti gradnjo stanovanj, je bilo že dokaj razprav. Obetajoče pobude v reševanju tega težavnega problema je dalo tudi nedavno posvetovanje predstavnikov občinskih sindikalnih svetov v upravnih odborih stanovanjskih skladov pri občinskih ljudskih odborih in predsednikov svetov za komunalne zadeve pri občinskih ljudskih odborih, sklicano po okrajnem sindikalnem svetu. Posvetovanje je vodil predsednik OSS Joško Slavič, prisostvoval pa je tudi tajnik Re-
publiškega sveta sindikatov Božo Štermari.
V razpravi o dosedanji sta-novajski izgradnji je bilo med drugim navedeno, da je v Pomurju okrog tri tisoč nerešenih stanovanjskih primerov, vsaj 500 pa takih, ki so nujno potrebni rešitve. Podjetja so doslej vlagala vse premalo sredstev za gradnjo stanovanj zaposlenim, pa tudi gradnja sama ni bila vedno najbolj smotrna. Čestokrat je ustvarjalo težave tudi dejstvo, da v podjetjih ni bilo pravilne razdelitve zgrajenih stanovanj. A kar je najvažnejše — vse premalo-je bilo stikov s prizadetimi prosilci stanovanj v tej smeri: kaj in kako graditi, kako pritegniti v gradnjo stano-
vanj čimveč ljudi in sredstev. Zato je bilo na posvetovanju osvojeno mnenje, da bomo hitreje in bolje gradili stanovanja le tedaj, če bodo interesenti tudi sami vlagali del sredstev v stanovanjsko izgradnjo. Pri taki gradnji pa se bo vsekakor treba posluževati koristnih izkušenj, ki, jih ponekod že imajo stanovanjske zadruge. Zavzemati pa se je tudi za načrtno stanovanjsko izgradnjo, saj stanovanj ne gradimo samo za eno generacijo.
Veliko stanovanjskih težav imajo naša kmetijska gospodarstva, kjer glede stanovanj daleč zaostajajo za gospodarskimi organizacijami. Družbena kmetijska posestva se iz leta v leto močno širijo; glede na razvoj gradijo razne objekte (n. pr. hlevi za živino), zato hi odveč mnenje, da je pri -posestvih omisliti gradnjo stanovanj v posebnih naseljih, kjer bi postopoma gradili stanovanja za kmetijske delavce.
V	radgonski občini n. pr. povzročajo poseben problem stare viničarske hišice, ki jih je v tem predelu okrog 200. Tu se bodo vsekakor morali za-vzeti za gradnjo novih hiš vinogradniškim delavcem, stare hiše pa prodati, kot so to že storili v Ljutomeru.
V	Murski Soboti je samo v šestih večjih podjetjih 283 prosilcev stanovanj. V petih letih pa bo moč zgraditi samo okrog 160 stanovanj. Če računamo še to, da naj bi se že v bližnji prihodnosti zaposlilo v Murski Soboti še, blizu. dva tisoč ljudi, bo stanovanjski problem moč rešiti samo z zadružno gradnjo. Pri tem pa bodo seveda morali upoštevati dosedanje želje mnogih zaposlenih, namreč, da bi pri gradnji j stanovanj soodločali in tako' vlagali del svojih sredstev.
V	Ljutomeru računajo, da bodo vsako leto zgradili okrog 50 novih stanovanj in to v okviru stanovanjske zadruge, ki jo bodo ustanovili že prihodnji mesec. Že letos bodo nekatera ljutomerska podjetja začela graditi skupno 24-sta-novanjski blok. Vse pa tare vprašanje, kako poceniti gradnjo. Podobno je tudi drugod.
V	Gornji Radgoni naj bi v prihodnjih petih letih zgradili 245 stanovanj. Tej številki se približujejo tudi v Lendavi. Povsod pa težijo za tem, da bi se po stanovapjskih zadrugah pospešila, cenena in dobra gradnja stanovanjski jih potrebuje naš delovni človek.
-rj-
PRVI METRI TEKSTILA STKANI V LJUTOMERU
Obrat Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru dobiva vsak dan popolnejšo obliko. Čeprav je še več ali manj podoben gradbišču, v njem že od začetka meseca brnijo stroji. Seveda smo še v prvi hali. Razen manjših izjem delajo že na 52 statvah, v teh dneh pa bodo namestili še preostalih 18. Obrat ima že okrog 120 zaposlenih, med njimi je le 54 tkalk, medtem ko se jih približno toliko še priučuje, da bodo lahko, ko bo dograjen drugi del obrata, stopile za stroje;
Sedanje tkalke so obiskovale trimesečni tečaj v Mariboru. Zdaj se že urno sukajo okoli strojev in kontrolirajo, kajti vsaka najmanjša nepazljivost utegne povzročiti precejšnjo škodo. Ni pa dovolj samo urnost, veliko več pomeni strokovnost. To že precej obvladajo. Za zdaj tkejo samo pet vrst blaga, med drugim tudi flanel-rjuhe in belo platno, pozneje pa bodo tkali še razne vrste hlačevine.
Da ne bi delavk motili pri strojih, smo jih obiskali pri malici. Pogovor smo navezali s prvo skupino. Naj jih predstavimo: Vera in Jožica iz Lo-garovec ter Micka, Marta in Zvonka s Cvena. Vse, razen Micke, So bile poprej v glavnem zaposlene doma na posestvu. Želja po stalni zaposlitvi je bila velika. In kot nalašč je v kratkem času zrast-la tovarna. Sprejeli’ so jih in šle so na prakso. Tri mesece je sicer precej, vendar ne bi
bil odveč še kakšen tečaj. Res. Stroji zahtevajo celega strokovnjaka. To pa tovarna na-merava še organizirati in tako bodo za stroji kmalu izurjene tkalke.
Domov se vozijo s kolesi. Prav zato bi jim bržkone teknila topla malica ali vsaj ka-va. Tudi to imajo predvideno, toda začetnih težav je sedaj toliko, da res ne morejo rešiti vseh. Se bi se lahko razgovar-jali, vendar so stroji znova zabrneli. Nasmejani obrazi so se porazgubili med stroji, prsti so zopet zdrseli po gostih vlaknih, na valje pa so se navijali novi metri blaga ...	-ko
Več skrbi za uveljavljanje žena
V DRUŽBENEM ŽIVLJENJU
V ponedeljek je Komisija za družbeno dejavnost žensk pri Okrajnem odboru SZDL razpravljala o programu dela te komisije, prireditvi ob Dnevu žena ter o vlogi kmetijskih proizvajalk v našem družbenem življenju.
Ob analizi dosedanjega dela je komisija ugotavljala, da bo v bodoče potrebno delo prenesti predvsem na občinske komisije, aktive in sekcije krajevnih organizacij SZDL. Marsikje so namreč že raz-
mišljali o ustanovitvi sekcije žena, toda razvitost družbenega dela v mnogih krajih ne zagotavlja aktivnega dela take sekcije. Kjer je delo organizacije tako razvito, da bi taka sekcija, lahko delala, so menile članice komisije, bi naj organizacije take sekcije imele, v splošnem bi pa naj žene delovale v ostalih sekcijah, ločeno pa ustanavljale svoje aktive.
Kot ena izmed glavnih nalog komisije v bodoče bi pa nal bila skrb za čedalje večje uveljavljanje žena v našem družbenem življenju. Komisija je namreč ugotavljala, da žene še vedno nimajo tiste vloge v vsem javnem življenju, kot bi jo morale imeti. Tako se žene še vedno težko uveljavljajo v raznih organih in so pri kandidiranju zapostavljene. Tudi pri volitvah odborov krajevnih organizacij SZDL je v nekaterih občinah bilo opaziti, da je število žena v odborih padlo, ne pa se povečalo, kot bi bilo potrebno.
Komisija je tudi razpravljala o skrbi, ki bi jo naj žene, pa tudi politični delavci in sploh organizacije imele ža vprašanja družbenega standarda. Na posvetovanjih po občinah le treba razpravljati o teh vprašanjih, katerih rešitev bi naj zajel tufii perspektivni družbeni plan. Ker so. na konferencah krajevnih organizacij SZDL marsikje govorili tudi o urejevanju vrtcev
in drugih ustanov, za katere pa ni vedno dovolj sredstev, so člani komisije menili, da bi naj vrtce in ostalo urejevali in ustanavljali predvsem v bližini večji kmetijski in podobni obrati.
Za praznik žena — 8. marec bo pa komisija organizirala tudi posebno svečano akademijo v Murski Soboti, ki bo hkrati osrednja okrajna prireditev ob tem prazniku.
Pred pomembnim posvetovanjem o nagrajevanju po učinku dela
V soboto bo plenum okrajnega sindikalnega sveta na razširjeni seji, ki se je bodo udeležili tudi načelniki odsekov za gospodarstvo ObLO, predsedniki obč. odb. SZDL in predstavniki kolektivov 19 večjih gospodarskih organizacij, razpravljal o gospodarjenju v gospodarskih organizacijah, razvoju nagrajevanja po učinku deja in o nekaterih problemih, ki šo se pojavili v zadnjem času ob zaključkih bi-
lanc, ko ponekod nočejo sprostiti delitve osebnega dohodka v skladu z nagrajevanjem po učinku Oziroma uspehom delovnega kolektiva. Poleg tega pa bo plenum še razpravljal o razvoju nagrajevanja v letu 1961, in glede tega začrtal tudi jasnejšo smer.
ljevanje sredstev za' osebne dohodke. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da se je osebni do-hodek delavčev dvignil predvsem tam, kjer so imeli tak sistem nagrajevanja, ki je delavce vzpodbujal k večji delovni prizadevnosti, Zato pa je uvajanje sistema nagrajeva-
SEMINAR ZA VODSTVA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL
Pred dnevi je bil v Murski Soboti tridnevni seminar za novoizvoljena vodstva krajevnih organizacij SZDL iz soboške občine. Navzoči so na seminarju govorili o novih nalogah SZDL, razpravljali o statutu organizacije, se seznanili ,s predvidevanji novega
petletnega plana razvoja občine, poslušali številna predavanja o delavskem samoupravljanju, šolski reformi itd.
Udeleženci seminarja so pokazali veliko zanimanje za vsa predavanja in razgovore in izmenjali številne koristne izkušnje.
ZDRUŽITEV PLINARNE IN BIDR0M0NTAŽE
Lendavska Plinarna se je združila z mariborsko Hidro-montažo. Plinarna bo poslovala kot Samostojen obrat Hi-dromontaže, v katerem bodo že letos predvidoma izdelali večje število pralnih strojev za potrebe servisov. V perspektivi pa bi naj izdelovala tudi sušilnike, likalnike in druge predmete. Obrat pa gradi novo dvorano, ki bo predvidoma že letos vseljiva.
VREMENSKA NAPOVED za čis od 19. do 29 jan.
Okrog 20. januarja sneg in padec temperature globoko pod ničlo, nato 2 do 4 dni lepo vreme s hudim mrazom, kasneje zopet snežne padavine in kaže tudi na snežne zamete.
Na sliki zgoraj — Iz obrata MTT v Ljutomeru Desno — v radgonskem Avto-remontu, pomenek med predsednikom DS in računovodki-. njo — o nagrajevanju po učinku dela
Pionirji iz Puconec alžirskim otrokom
Pionirji 4. razr. osemletne šole iz Puconec so nam pred dnevi poslali naslednje pismo:
Zadnje čase vedno več slišimo o, težkem življenju in bojih v Alžiriji. Posebno se nam smilijo otroci, ki morajo čutiti grozote vojne. Naš od-red "Stefan Kuhar-Bo-jdht, ki šteje 386 članov, je zato sklenil, da se pridruži akciji za pomoč alžirskim otrokom.. Na pionirskemi" sestanku smo napovedali tekmovanje med razredi. Odprli smo svoje hranilni-ke in vsota zbranega denarja je iz dneva v dan rastla. Razen tega smo obiskali delovne kolektive in vaščane, ki so ravno tako prispevali primerne deleže. Tako imamo zbranih že 30.000 dinarjev, akcija pa se še nadaljuje.
Denar smo zbrali z željo, da bi pomagali alžirskim ottpkom, katerim želimo, da bi poštar li čimprej svobodni.
DELOVNE VNEME JIM NE MANJKA
Ob navzočnosti predstavnikov SZDL, ZK in ostalih družbenih organizacij ter društev, ki deluje-o v vasi, so se v nedeljo na letnem zboru porazgovorlli o svojem delu člani sekcije mladih zadružnikov v Rakičanu. K uspehom so našteli tudi pomanjkljivosti — za še boljše delovanje v prihodnosti.
To je. vsekakor za pričakovati. Republiška nagrada, prejeta ob zaključku enoletne akcije pibnirjev-zadružnikov in mladih prirodoslovcev, jih k temu še bolj vzpodbujala tudi mladinska organizacija se je-
v tem času utrdila, saj delujejo vse sekcije aktiva. Na letnem zboru so sprejeli obširen delovni program, ki zajema izobraževanje, kulturno-prosvet-no delovanje in proizvodne naloge. Še nadalje bodo obdelo-
vali hektar zemlje, zimske dneve pa izkoristili za kmetijska predavanja. V kolikor se bo prijavilo dovolj mladih za kmetijsko-gospodarsko šolo, jo bodo ustanovili še v teh dneh. Letos predvidevajo tudi nekaj poučnih izletov, obiske raznih kolektivov in kmetijskih posestev. Če bo le na razpolago dovolj sredstev, nameravajo o-biskati tudi, večje gospodarske
prireditve, kot sta zagrebški ali novosadski sejem.
Skratka — načrtov dovolj, ' na vseh področjih, tudi na kul-turno-prosvetnem, kjer predvidevajo več gostovanj tudi v sosednjih vaseh. Spomladi nameravajo izvesti tudi tekmovanje koscev. In kar je najvažnejše; kaže, da jim tudi dobre volje in delovne vneme ne manjka.
Širše razpravljanje o nagrajevanju po delu postaja iz dneva v dan bolj potrebno. V naj bližji prihodnosti bo .namreč odpadlo potrjevanje delitve čistega dohodka in razde-
nja po učinku dela toliko bolj važno in zahteva pozornost in Skrb širše družbene skupnosti, posebno pa še sindikalnih or-ganizacij.
Na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru:
VEČJA MLEČNOST IN PRIRASTEK PLOD SELEKCIJE IN NAGRAJEVANJA
Na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru so v minulem letu zgradili številne živinorejske objekte. Tako je zrastlo blizu Ljutomera novo prašičerejsko središče, kjer i-majo v dveh svinjakih 150 švedskih plemenskih svinj, v dveh pa pitajo tisoč bekonov. Vzporedno so zgradili dva odprta goveja hleva v Veržeju in
Na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomera dajejo velik poudarek živinoreji □ Že sedaj imajo 830 glav goveje živine, 150 švedskih plemenskih svinj ter pitajo okrog 1000 bekonov Več hlevov še dograjujejo, novo zasnovane živinorejske centre v Ljutomeru, Veržeju in na Moti bodo še razširili □ Mlečnost in dnevni prirastek živine sta se s selekcijo, zboljšamo prehrano in z uvedbo spodbudnega nagrajevanja zaposlenih znatno povečala O Delavci so zadovoljni z novim načinom nagrajevanja
enega na Moti. V Veržeju bodo letos zgradili še pet odprtih govejih hlevov. V vsakem bo prostora za 200 glav mlade goveje živine. Gradili bodo še nekatere nove objekte. Zlasti bodo razširili zasnovana središča v -Veržeju, Ljutomeru in na Moti, kjer je zagotovljena tudi potrebna krma, saj' imajo na teh področjih večino zemlje že arondirane.
Na gospodarstvu se dobro zavedajo, da ne predstavlja u-speha samo število živine, ampak mlečnost, oziroma prirastek. Prav zaradi tega so s povečanjem staleža živine v minulem letu uvedli spodbudnejše oblike nagrajevanja delavcev, ki oskrbujejo živino. Niso zadeli v prazno: mlečnost se nenehno povečuje, pa tudi dnevni prirastek je večji. Mlečnost se sedaj giblje že od 2800 do 4100 litrov letno. Z zaostreno selekcijo in z izpopolnjenim načinom krmljenja bi radi do konca leta dosegli minimalno mlečnost 3100 litrov mleka, povprečje pa naj bi bilo mnogo večje. Prirastek se je prav tako znatno povečal. Pri mladem plemenskem govedu se giblje okrog 0,54 kg, pri pitancih pa od 1 kilograma do 1,30, medtem ko je bilo prejšnje povprečje le okrog 1 kilogram.
Prirastek in mlečnost sta se torej povečala. Pri vsem tem
pa je čutiti prizadevanje zaposlenih. Ti imajo sedaj do dela popolnoma drugačen odnos. Ko smo se razgovarjali z nekaterimi, se nam je zdelo, da govore o lastni živini, in si z zadovoljstvom manejo roke, če so golide polne in če tehtnica dobro pokaže.
Jože Balažič je eden najboljših živinorejcev na VG Ljutomer. Z ženo oskrbujeta v obratu na Podgradju 35 molznic. Z uspehi in zaslužkom je sedaj očitno zadovoljen: »Prej sem imel le kakih 12.000 din mesečne plače po uvedbi novega načina nagrajevanja pa segajo mesečni prejemki tudi preko 18.000 dinarjev.« Ko smo se zatem zanimali, koliko ur ga to delo povprečno zaposli, se je kratko odrezal: »Nič več kot osem, ta čas pa bi se dal še skrajšati.« Kljub temu pa še nad mlečnostjo ni zadovoljen: »Mora se povečati še za nekaj sto litrov.« S tem pa se bodo povečali tudi njegovi prejemki.
Skoro enako sta se pohvalila Frančiška in Ignac Smodiš, ki oskrbujeta 35 molznic v obratu na Moti, kakor tudi ostali. Stefana Receka smo srečali, ko je krmil bekone v novih hlevih v Ljutomeru. Kar 500 jih ima! Treba jih je nahraniti in napraviti še marsikaj drugega, vendar delo opravi v nič več ko osmih urah. Pripovedoval nam je, da je nagrajen po prirastku ter lahko
že v naprej izračuna, kakšni bodo v katerem mesecu njegovi prejemki. Pa ni razočaran! V minulih mesecih je po novem načinu nagrajevanja prejemal mesečno povprečno 20.000 dinarjev. Tudi Grnjak, ki z ženo oskrbuje v hlevih na Moti 41 glav mladega goveda, se ni pritožil zoper tak način nagrajevanja. Kot nam je povedal, je tudi on plačan po prirastku. Ta se giblje v povprečju okrog enega kilograrha. Računa pa, da se bo v poletnih in spomladanskih mesečih še povečal.
Tudi na ostalih obratih VG Ljutomer nagrajujejo po u-činku.	-ko
Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer—Grnjakova pri živini
Letna občinska mladinska konferenca v Ljutomeru
PREDVSEM UTRDITEV AKTIVOV
Minulo nedeljo je bila v Ljutomeru letna občinska mladinska konferenca, kateri je prisostvovalo 60 delegatov, med gosti pa sekretar OK ZKS Ivan Ros ter sekretar Obč. komiteja ZKS Ljutomer Stefan Tompa. Po poročilih, ki sta jih podala predsednik in sekretarka občinskega komiteja LMS, so navzoči plodno razpravljali.
tudi zaradi pomanjkljivega dela komiteja. To je v neki meri razumljivo. Komite nima namreč niti svojih prostorov, stalnega uslužbenca, dostikrat pa nimajo niti prevoza. Kljub temu pa so aktivi še kar dobro delali. V minulem letu so ustanovili debatne klube v Stari novi vasi in na Razkriž-ju; v več krajih, kakor v Lo-garovcih in na Stari cesti pa so uredili športna igrišča, vse
V poročilu so ugotavljali, da delo mladinskih aktivov v minulem letu ni bilo plodno. To pa deloma zaradi premajhne samoiniciative aktivov, ki so, razen nekaj izjem, čakali le na smernice komiteja, deloma pa
bolj pa se zanimajo za izobraževalno dejavnost, posebno pa še za mladinsko politično šolo. Ta bo v Ljutomeru v kratkem začela s poukom. Na mladinskih akcijah je sodelovalo 74 mladincev in mladink, vendar pa so predvidevali večjo udeležbo.
Ko so poročali o kulturno-prosvetnem delu mladine, so ugotovili, da je ta med mladino še pomanjkljiva. Tega je krivo zlasti množično odhajanje mladine iz vasi v mesta, na vaseh pa nimajo povsod prosvetnih društev. V minulem letu pa se je zmanj-
šalo tudi število aktivov od 23 na 18.
V poročilih in razpravi pa so se znova zavzeli za ustanovitev mladinskih aktivov povsod, kjer jih še ni, za formiranje novih komisij pri občinskem komiteju ter za organiziranje seminarja za mladinska vodstva. Na seminarju naj bi mladinska vodstva do potankosti seznanili- z njihovimi nalogami. Govorili pa so tudi o pripravah na proslavo 20-letnice ljudske revolucije ter o potrebi po tesnejši povezavi s Prleškim študentskim klubom.	-ko K
Kulturno-prosvetno delo in izobraževanje
V nedeljo so imeli letne občinske mladinske konference tudi v Lendavi in Beltincih. Razen številnih delegatov so prisostvovali tudi predstavniki OK LMS in občinskih političnih vodstev. V poročilih so kritično ocenili delo mladinskih aktivov ter obeh občinskih komitejev v minulem letu.
Obiskovalci gospodinjske razstave v Salovcih so kazali veliko zanimanje do razstavljenih jedil
V Lendavi so v poročilu med drugim omenili, da so v minulem letu ustanovili kar devet aktivov, tako da jih imajo že 30. Njihovo delo je povsem različno. Zanimivo
je, da so pohvalili predvsem delo zunanjih aktivov, med drugim so pohvalili tudi aktiva v Lendavskih goricah in Dolgi vasi, dobri pa so tudi aktivi v podjetjih. Nekoliko
Velika gospodinjska razstava v Šalovcih
V dvorani zadružnega doma v Salovcih je bilo zadnjih štirinajst dni posebno živahno. Sekcija žena-zadružnic je namreč organizirala za žene in dekleta gospodinjski tečaj. Obiskovalo ga je kar 35 tečajnic. Čeprav zahteva program teča-
Vlomilci prijeti!
V prejšnjem tednu, v noči med sredo in četrtkom, so neznani vlomilci vdrli v trgovino "Borovo" v Murski Soboti in odnesli 200 tisoč dinarjev gotovine iz blagajne tef razno blago — čevlje, nogavice in druge predmete — v vrednosti 100 tisoč dinarjev. Storilci so v trgovino kaj lahko prišli, saj je bil vhod v prodajalno s hodnika slabo zavarovan. Vežanka na vratih Je bila tako slaba, da so jo vlomilci brez težav odprli kar z nožem. Tudi vlom v ročno blagajno jim ni delal težav. Denar v blagajni ni bil sortiran, oziroma omotan, kakor je najprej zatrjevala blagajničarka prodajalne, kar je dalo slutiti, da je tatvino naredil nekdo med zaposlenimi v trgovini.
V kasnejših raziskavah pa so ugotovili, da so v prodajalno vlomili: Ladislav Horvat, nezaposlen, roj. 1938. leta, iz Murske Sobote, Alojz Kurbus, po poklicu pek, vendar brez zaposlitve, roj. 1941 in Vladimir Gal, delavec, roj. 1935. leta. Vsi trije so krivdo priznali. Po končani tatvini so si plen razdelili. Ladislav Horvat je ukradeno blago takoj skril v slamo in seno, nad nekim hlevom, Alojz Kurbus in Vladimir Gal pa sta še isto noč odšla v Selo na Goričkem, kjer sta denar spravila pri nekem sorodniku, ostale predmete pa pri sosedu. Vsi trije vlomilci čakajo za zapahi na zasluzeno kazen.
ja najmanj 20 dni, so ga opravile- kar v štirinajstih dnevih. Seveda so često delale tudi ponoči. Pod strokovnim vodstvom Irene Ferčakove iz Zavoda za napredek gospodinjstva iz Murske 'Sobote sp se naučile pripravljati najrazličnejša jedila.
Pri sestavi jedil pa niso stremele samo za tem, da so jedila hitro in pravilno pripravljena, ampak so se ozirale tudi na ceno. V nedeljo so priredi-
le bogato razstavo, na kateri so razstavile 90 vrst raznih pripravljenih jedil, zlasti veliko je bilo raznih peciv, pripravljenih na najrazličnejše načine. Udeležba na razstavi je bila velika in so domala vsa razstavljena jedila prodale. Izkupiček so namenile za kritje stroškov tečaja in za razne ekskurzije. 2e prihodnji teden nameravajo obiskati nekatera industrijska podjetja prehrambene stroke ter Zavod za na-
predek gospodinjstva v Murski Soboti, kjer jih bodo seznanili z uporabo sodobnih strojev v gospodinjstvu. Obiskale pa bodo tudi novi zdravstveni dom, kjer bodo nato poslušale zdravstveno predavanje.
Izvedeli smo, da bodo s tečaji še nadaljevale. Cim se bo pojavilo prvo sadje, bodo organizirale tečaj za vkuhavanje. Tudi ža tega se mlade gospodinje' zelo zanimajo. -ko
V Rabincih potrebna dvorana
SE IZ SA10VEC
Gasilsko društvo v Babincih je imelo minulo soboto letni občni zbor. V preteklem letu so bili babinski gasilci precej delavni, čeprav so na zboru odkrili, tudi pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali čimprej odpraviti. Na zboru pa so ugotavljali, da jim manjka predvsem prostorov za sestanke in prireditve.
Volivci iz Salovec, Hodoša in Dolenec so pred tedni začeli pripravljati zemljo za izdelavo opeke, ki jo bodo rabili za dograditev šole v Salovcih. Zbrali so tudi - že precej drv. Tako bodo verjetno re letos dogradili nekaj razredov in uredili v Salovcih popolno osemletno šolo. Višje oddelke bodo obiskovali tudi ctroci iz Hodoša in Dolenec. Dela vodi poseben iniciativni odbor.
Gasilsko društvo v Salovcih je imelo v soboto zvečer letni občni zbor. Ugotovili so, da Je bila disciplina v minulem letu nekoliko pomanjkljiva, pa tudi kadrovsko Je društvo bolj šibko. Med drugim po sklenili, da bodo poslali dva člana na podčastniške tečaje, več mladih članov na bo obiskovalci mladinsko politično šolo. Pohvalili pa so aktivnost gasilcev na raznih proslavah in požarih.
Trgovsko podjetje "Goričanka" Je pred kratkim adaptiralo trgovski lokal v Dolencih ter s tem povečalo prostore za 30 kvadratnih metrov. Pripravljajo se tudi na
Sredi vasi stoji zapuščena kovačnica, katero nameravajo s prostovoljnim delom preurediti v dvorano. Takšna dvorana bi bila za vso vas velikega pomena, saj se morajo vaške organizacije zbirati na sestankih v gostilni. V preteklem letu so imeli tudi prireditev na prostem, v okviru proslave ob odkritju spominske plošče narodnemu heroju »Jošku Berde-
nu«. Dobiček od te prireditve so namenili za ureditev dvorane.
C. A.
pa so kritizirali delo aktiva v Lendavi. V minulem letu so imeli mladinski aktivi razna mladinska predavanja, največ iz kmetijstva. Te bodo, kakor so omenili v poročilu, priredili tudi letos. Razen tega pa bo v februarju začela v Lendavi s poukom večerna politična šola. Zanjo imajo zbranih že nad 30 prijav. V razpravi so opozorili naj novi komite smeleje vodi delo, da se ne bi zgodilo kakor lani, ko je od 24-članskega komiteja delalo le še pet članov.
V razpravi so se delegati zavzemali zlasti za zboljšanje delovnih pogojev mladine v podjetjih In na vasi. Iz razprav pa je bilo čutiti, da se je mladina zlasti odlikovala na kulturno-prosvetnem področju. Dobro je sodelovala pri mladinskih in vaških akcijah.
Iz poročila in ražprav na mladinski konferenci v Beltincih se je dalo razbrati, da še nekateri mladinski aktivi nimajo primernih prostorov za svoje dejavnosti. Ponekod, kakor na primer v Lipovcih, Melincih in Crensovcih pa ima mladina premalo razumevanja pri vaških društvih, posebno še pri gasilcih. Poudarili so, da se Je mladina dobro uveljavila pri organiziranju iger in veselih večerov, kjer pa bo treba boli skrbeti za vsebino programov takih prireditev.
Kar zadeva izobraževalno dejavnost, so sicer na dobri poti. Lani so	po aktivnih 8 kmetijskih
in političnih predavani. Te imajo predvidena tudi letos. Razen tega pa precej mladine iz vseh aktivov
večerno mladinsko poli-
tično šolo. Ta ima v programu 20 obsednih predavanj.
Na konferenci so tudi poudarili, da je treba idejno vzgojno delo prilagoditi ravni članov. Zavzeli so se za ustanovitev mladinskega aktiva v Pletiljstvu, komisijo za kulturno in zabavno življenje pa so zadolžili za popestritev in zboljšanje kvalitete kulturnih prireditev.	-ko
IZOBRAŽEVALE DELAVCEV NA VG LJUTOMER
Na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru so pred kratkim ustanovili center za izobraževanje na delovnem mestu. Center bo v kratkem
gradnjo trgovskega lokala v Pe-trovcih, ki jo nameravajo začeti že letos. Enako gradnjo predvidevajo tudi v Čepincih. V ta namen imajo predvidenih nekaj lastnih sredstev.
Upravni odbor kmetijske zadruge v Salovcih je pred kratkim razpravljal o planu investicij v prihodnjih petih letih. Izdelali so predlog, v katerem je med drugim predvidena gradnja pitališča za 500 bekonov in dvostanovanjske kiše za zaposlene, ureditev posne-malnice za mleko ter obnova 70 hektarov sadovnjakov. Predvidoma bodo izsušili domala vse zamočvirjene površine ter z najemanjem zemlje povečali zadružno ekonomijo za 200 hektarov, predvsem na Hodoša in Krplivnika. Zgradili pa naj bi tudi silos z zmogljivostjo 5000 kubičnih metrov ter koruznjak za 10 ton koruze. Skupna vrednost investicij bo znašala predvidoma 120 milijonov dinarjev. V ta namen bo zadruga imela že precej lastnih sredstev.
-ko
začel z izobraževanjem zaposlenih delavcev v vseh panogah, posebno še v živinoreji. Tako se bodo lahko usposabljali za višje kvalifikacije.
Nikar ne pozabite!
11. februarja 1961 bo v vseh prostorih hotela »Zvezda« v Murski Soboti
VII tradicionalni
akademski ples
POMURSKI VESTNIK, 19. JAN. 1951
9
PREDSEDNIK PAKISTANA
V petek Je pripel na uradni obisk v Jugoslavijo pakistanski predsednik Mohamed Ajub Kan na povabilo predsednika Trta. Med obiskom, ki ga je zaključil v nedeljo zvečer, sta z jugoslovanskim predsednikom zamenjala nazore o dvostranskem sodelovanju in nekaterih mednarodnih vpraša njih.
Na razgovorih sta oba državnika dosegla precejšnjo stopnjo podobnosti v stališču do raznih vprašanj. Kar
zadeva splošne interese za mir v svetu in miroljubno rešitev mednarodnih problemov, so nazori v bistvu isti. Uradno poročilo ugotavlja, da so se odnosi med obema država-
ma po vojni lepo razvijali. Obstajajo tudi interesi, da bi razširili predvsem gospodarsko sodelovanje, prav tako sodelo-
vanje na znanstveno-tehničnem in kulturnem področju. Dosegli so sporazume o pošiljkah investicijske opreme Pakistanu v znesku 10 milijonov dolarjev. Jugoslavija se bo tu-
di zanimala za pakistanski
dati nove kredite, ko bo prvi izčrpan.
Drugi del poročila govori o možnostih konstruktivnega sodelovanja med deželami z različnimi družbenimi sistemi ali drugačnimi nazori, o mednarodnih vprašanjih, o boju za mir in mednarodno varnost, o
nujnosti emancipiranja vseh neodvisnih nabodov ih dežel, o škodljivosti oboroževalne dirke in o odločni pomoči gospodarsko slabo razvitim deže-
Predsednik Tito s soprogo in visokim pakistanskim gostom
JUGOSLOVANSKI
GOST
Program obiska visokega gosta so skrajšali za dva dni glede na njegovo lažjo bolezen. Predsednik LO Beograda mu je izročil zlato spominsko plaketo mesta Beograda. V nedeljo zvečer je predsednik Ajub Kan priredil v svoji rezidenci na Dedinju na čast predsednika Tita svečano večerjo. Ko je predsednik Tito odgovarjal v razgovoru s pakistanskimi novinarji na številna vprašanja. Je med drugim dejal, da je bilo zanj posebno pomembno, da je prejel od pakistanskega predsednika i"rorma«nie o položaju v tem delu sveta. Menila sta se o možnostih dvostranskega sodelovanja in izrazila zaskrbljenost v zvezi z mednarodnim položajem. Sami razgovori pa so potekali v prijateljskem ozračju. Pokazali so tudi precejšnjo podobnost pogledov na splošni mednarodni položaj.
Jugoslovansko - sudanski razgovori

Kartum — Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član ZIS Sergej Kraigher, se je po ogledu nekaterih sudanskih mest vrnila v Kartum, kjer je nadaljevala jugoslovansko-sudanske razgovore. Sudanski tlak obširno poro Ja o obisku in razgovorih.
ZA PRIZNANJE LB KITAJSKE N e w Y o r k — Skupina ameriških znanstvenikov, prosvetnih delavcev in poslovnih ljudi je na sestanku v mestu Harriman sprejela priporočilo ameriški vladi, naj prizna LR Kitajsko. Več predstavnikov je tudi zahtevalo, naj ZDA urede s Pekingom diplomatske stike.
TEDI NACIONALNO VPAŠANJE
vprašanj. Premogovno inda-
spanzije. ki bi (rnurljii no regionalnih potrebah.« S tem M uskladili interese Valonije, francosko govorečega južnega dela države, kjer prevladujejo socialisti, in Flandrije, severnega dela države, kjer so o večini pripadniki katoliške strdke.
Uredili naj bi državno nadzorstvo nad trusti, banicami in zavarovalnimi družbami, ustanovili nacionalno družbo za investiranje in revidirali davčni sistem.
Ta načrt predstavlja alternativo vladnemu programu varčevanja, s katerim so predvsem prizadeli malega človeka. Vlada premiera Epske n sa je navzlic temu ta zakon postavila pred skupščino, ki ga je tudi sprejela. Tako je šla, navzlic nasprotovanju socialistične sredine in levice, mimo zahtev stavkajočih. Te dni ga bo potrdil tudi senat, saj ima premier v njem absolutno večino.
In vendar sindikalna levica izjavlja, da bo šla do konca. V zgoraj omenjenem načrtu so posebno pomembne one točke, ki segajo že v povsem ožje nacionalno življenje. Valonri se pritožujejo, da je belgijski ka-
kjer je deževna bila cenejša.
jarde frankov odhaja te dele-le, etara valonska metalurška
PREMIER EYSKENS - treba bo pomisliti na širšo prihodnost Belgije
Kakšna je sploh laiiJco bodočnost francosko govorečih Belgijcev v belgijski skuo-o-tti? — se vprašujejo. To je hkrati tudi. zahteva po federaciji, ki bi spet uvedla dejansko e-nakopravnost. Slednjič živita v deželi dva naroda z različno kulturo in svojimi lastnimi težnjami. Poleg zahtev izključno gospodarske in socialne varave gre pri vsej zadevi torej tudi za nacionalno vprašanje. Zato tudi ne gre samo za navadno stavko.
NOVI VIDIKI
Razvoj dogodkov v Kongu le vedno polni stolpce svetovnega tiska. Pri tem ne gre toliko za kakrlnekoli senzacionalne vesti, temvei za nove pojave, ki govore o vse večjem vplivu osrednje kongoike vlade. Kako je samo mogočno odjeknila v Kongu in v svetu novica, da se je uprla garnizija v mestu Thysville, kjer je zaprt premier Lumumbal Sam predsednik Kasavubu in polkovnik Mobutu sta morala z letalom odpotovati na kraj dogodkov, da bi pomirila nezadovoljne vojake. Sedaj uradno trde, da so vojaki negodovali zaradi tega, ker niso prejeli ob pravem času — plač.
Toda resnica je po vsem sodeč drugačna. Oblasti, naklonjene premieru Lumumbi, so se krepko ustalile v provinci Oriente, Kitni in v severnih predelih Katange, kjer so politični prvaki plemena Baluba celo oklicali novo provinco Lua-laba. Sirijo se celo govorice,
da bo del vojske pod poveljstvom generala Lundule krenil proti samemu Leopoldvillu. Seveda so te pretirane, toda že sama namigovanja o takih ali podobnih možnostih vlivajo strah Mobutujevim komisarjem.
Nič čudnega ni, če skušajo predsednik Kasavubu, polkovnik Mobutu in načelnik sveta komisarjev Bomboko, sedaj obtožiti čete OZN in misijo Združenih narodov, da so krivi za tak razvoj. Tega, da so Mobutujeve čete pred nedavnim poizkušale udar proti glavnemu mestu province Kitni z ozemlja Ruanda—Urundi, ki je pod belgijskim skrbništvom, pred očmi »nevtralnih< enot OZN in da so poprej aretirale in zaprle premiera Lu-mitnjo in nekaj članov vlade ter parlamenta, spet ob navzočnosti .nevtralnih, enot OZN, nihče ne omenjal
Javna tajnost je, da misija OZN in poveljstvo v bistvu
podpirata sedanje uzurpator-ske oblasti v Leopoldvillu. Ce je posebni odposlanec glavnega tajnika Hammarskjoelda, indijski veleposlanik Dajal, v svojem poročilu ocenil položaj kolikor toliko objektivno (Indija sicer uradno podpira Ka-savuba in s tem tudi sistem Mobutujevih komisarjev), pomeni že to udarec >ugledu< leopoldvillskih uradnih krogov. Tako so te dni zahtevali, naj glavni tajnik Dajala odpokliče. Neuradno so v krogih OZN v Neui Zorku opozorili na resnico, da misija OZN v Kongu rada zapira oči, kadar gre za določene ukrepe Kasavubujevih pristašev, medtem ko ravna do pristašev premiera Lumumbe bolj >uradno. in jim v bistvu ne nudi nobene podpore. Katanški premier Combe očita silam OZN, da so dovolile, da je prolu-mumbin general Lundula zavzel severno Katango, te pa se branijo (I), da je svoj čas
sam- zahteval, naj mejo med provincama Kitni in Katanpo Čuvajo samo orožniki Čombe-ja. S temi pa so vojaki stan-leyvillske vlade, ki jo namesto ujetega Lumumbe vodi njegov minister Gizenga, hitro opravili.
Morda I bodo "obtožbe" Ka-savubuja in vse močnejši vpliv pristašev osrednje kongoike vlade pospešile razvoj v Kongu v oni smeri, v kateri je e-dino mogoče najti rešitev — k zmagi resnično nacionalnih sil.
NEZADOVOLJNI VOJAKI — Mobutujevi vojaki se zadnje čase pogosto upirajo. Uradno pravijo, da zaradi netočnega prejemanja plač. Kaže, da jih Uidi vznemirja vse močnejše utrjevanje oblasti premieru Lumumbi zvestih politikov in vojske.
OD TEDNA DO TEDNA
KARAMANLIS OBIŠČE LONDON
Atene — Grški ministrski predsednik Karamanlis in zunanji minister Averof bosta od IS. do It. februarja na uradnem obisku v Veliki Britaniji. Po mnenju londonskih krogov Je na ta obisk treba gledati sedaj, ko Je ciprski problem rešen, kot srečanje, ki naj snova uredi pristno griko-brilansko sodelovanje.
ZACABNA ALŽIRSKA VLADA ZA POGAJANJA
T u n 1 s — Začasna alžirska vlada Je sporočila, da Je pripravljena pričeti pogajanja s francosko vlado. vendar pod pogojem -svobodnega posvetovanja z alžirskim narodom. Alžirski problem je te prišel do stopnje, ko je mogoče zazreti njegovo miroljubno rešitev. Vendar to možnost utegne kompromitirati francoski poizkus, da bi Alžlru vsilili status, kakršnega ljudstvo ne želi.
NEPOPOLNA IZJAVA
VarAava - Kancler Adenauer Je na seji krtčansko-demokratek« frakcije dejal, da M bilo zbližan J c s Poljsko dobra stvar. Pollaki lisk v sveči s tem piše, da Te izjava »netočno formulirana in meglena«. Samo izjavo pa le le bolj oslabil podkancler Erne rdi, ko Je dejal, da kancler ni upošteval nobenega konkretnega predloga. Sodijo, da Je zahodno-nem tki vladni predsednik to izjavil samo zaradi »okrepljenega pritiska svetovne Javnosti na politiko Bonna do Poljske-.
IZGUBLJENI DOLARJI^
AMERIŠKA VOJAŠKA POMOČ NEKATERIM AZIJSKIM DEŽELAM □ ZANIMIVE UGOTOVITVE "US NEWS AND REPORT", □ DOGODKI V SEVERNI KOREJE NA FOR-
MOZI, V JUŽNEM VIETNAMU IN LAOSU
Današnji čas v mednarodnih odnosih ne izpolnjuje samo ozračje hladne vojne, temveč njene posledice ter zavesten, aktiven odpor hladni vojni na najširši fronti povsod po svetu. Poleg teh jasnih in vidnih pojavov pridejo od časa do časa na dan tudi drugi, ki po svojem načelnem pomenu čestokrat prekašajo trenutke, zaradi katerih so nastali. Gre za stvari, ki v bistvu ne sodijo v manifestacije hladne vojne, niti ne na področje zavestnega in aktivnega nasprotovanja hladni vojni ali njenim posledicam, ki pa so vendarle povezane tako z enim kakor drugim.
drugim.
Eden vidikov obširnega procesa azijskih narodov za osamosvojitev je v povojnem času močna težnja po utrditvi neodvisnosti na vseh področjih: političnem, gospodarskem in celo vojaškem. Ta zakonita težnja pa je pripeljala do povsem negativnega pojava, že dalj časa jo izkoriščajo protagonisti hladne vojne, nosilci blokovskih nazorov in praktič-nn politične tekme. Pri tem jim seveda ne gre za utrjevanje neodvisnosti teh narodov, temveč za tn. da bi jih izkoristili kot lutke v Igri, ki ni njihova, Id pa utegne postati usodna sanje, za druge, pa tudi za ves svet. V (hoslsl—v raj omenimo, da najdemo pri-m—, ko izvajajo nasllte rad ljudstvom, mu vsiljujejo raz-
delitev dežele in tako ustvarjajo umetne države.
Ameriški politični magazin »US News and Report je v eni svojih zadnjih številk opozoril na nekatere zanimivosti v a-meriški politiki v Aziji v zadnjih desetih letih. V mislih 1-ma finansiranje oboroženih sil nekaterih azijskih dežel. Ko navaja podatke, med drugim omenja, da so ZDA porabije 10 milijard dolarjev za ustanovitev, oziroma vzdrževanje oboroženih sil v Južni Koreji, na Formozi v Pakistanu, v Tajski, v Južnem Vietnamu, v Laosu. na Filipinih in v Kambodži. In kaj so ZDA dobile za ta svoj finančni napor, se sprašuje časnik.
Po informacijah, ki jih ima časnik na razpolago, bi Wa-
shington ne mogel biti zadovoljen, posebno če upoštevamo smotre, za katere je na-
menil omenjeni denar. Južna Koreja je na primer dobila poldrugo milijardo In opremi-
la vojsko več kot 600.000 mož, vendar dandanes ne predstavlja vojaškega instrumenta, ka-
kršnega so pričakovali po tolikih prizadevanjih in vloženih finančnih sredstvih. Raz-
log je dokaj jasen: višji častniki JužnokoreJske vojske so sc ogreli za korupcijo in te praktično vmešavajo v politiko, kar sc močno odraža v morali in splošni vojaški pripravljenosti.
Formoza je s pomočjo ZDA opremila novo vojsko, kar Je oni kader, ki je z generalisi-mom Cang Kaj Sekom pobegnil s celinske Kitajske po zmagi revolucije, postal prestar za vojaško službo. Vendar je veliko vprašanje politična lojalnost in s tem v zvezi tudi vojaške vrednost teh novih čet, Id so jih znovačili na sami For-mozi. Nekateri resni pojavi med formoškim prebivalstvom že nekako potrjujejo ameriško zaskrbljenost v tem smislu
V Južni Vietnam je odšlo več kot pol milijarde dolarjev za oborožene sile. ki štejejo 50.000 mož. Položaj tu ni nič boljši Tudi tu se častniški kader bolj ukvarja s aktivno politiko kakor z nalogami vojaške vzgoje. V Tajski so po pisanju ome-njenega časnika vložili 325 mi-lijonov dolarjev, toda tudi tu Je morala v vojski sumljive narave Višji častniški kader uporablja svojo avtoriteto v povsem ni nevojaške posle. se raje ukvarjajo s Industrijo
in s poslovnim življenjem.
O Laosu ne kaže govoriti. Samo za laoško vojsko so porabili 85 milijonov dolarjev, za celotne laoške potrebe pa v zadnjih Aestlh letih 300 milijonov dolarjev. V primeru Kambodže se časnik pritožuje, ali ne gre dežela vse bolj v levo, v zvezi s Pakistanom pa, ali niso s vojaško pomočjo skušali nekako pritisniti na Indijo Itd. Skratka: s stališča ozkih blokovskih interesov govore gornji podatki o tem. da zahodni blok Izgublja pozicije, četudi še zdaleč niso popolni.
Toda ono, kar je pri tem najzanimivejšega. Časopis ne omenja. Četudi naletimo še na druge značilnosti, imajo vsi ti primeri skupno specifično po-
ljevanje določenih smotrov in usmeritve oboroženim silam določenih narodov na ta ali oni način demoraliziralo vojaške site in zmanjšalo njiho-
primeri drugačni. Če bi šlo za
bi ti narodi našli pot In način, kako ohraniti moralo In učin-kovttoft.
dvoma predstavlja svojevrstno
Enote laoške armade, ki so jo oborožili z ameriškim denarjem la ameriško opremo

3
Radiotelevizija-Ljubljana °d 22 do 23 jan.
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Niko Kmet: Bajka o Jazomu; 8.50 Drobne skladbe velikih mojstrov;
9.00	Matineja za zabavo; 9.45 Či-marosa Malipiero: Cimarosiana;
10.00	Se pomnite, tovariši... Polde Štukelj: Po potih Ilove gore; 10.30 Poje Slovenski oktet; 10.45 Z zabavno glasbo v novi teden; 11.30 Silvo Matelič: V našem zimskem turističnem središču — ki to še ni;
12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Ža našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30 Po Madžarski z orkestrom Benedict Sil-berman; 16.00 Humoreska tega tedna — Willi Wegner: Reklama; 16.20 Melodije za vas; 17.10 Peli so jih mati moja ... (Slovenske narodne pesmi); 17.30 Radijska igra — Jo-hannes Hendrich: Lella in nameni gospe Pozzi; 18.24 Majhni zabavni ansambli; 18.45 Trio Slavka Avsenika; 20.05 Izberite melodijo tedna!
20.50	Zabavni orkester RTV Ljubljana; 21.00 Obisk pri skladatelju Blažu Arniču; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni komorni koncert.
PONEDELJEK
8.05 Jutranje glasbeno popotb-vanje; 8.40 Poljska zabavna glasba;
9.00	Naš podlistek — Črtice iz vohunske službe — I.; 9.20' Zbori in scene iz oper; 10.15/Zvočni kaleir doskop; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev); 11.30 Za otroke a) Albin Mahkovec: V deželi mleka, b) Slovenski skladatelji pišejo za otroke, Karel Pahor; 12.00 Logarski fantje sp v gosteh; 12.15 Radijska kmečka univerza — Cita Bole: Se o planiranju rojstev; 12.25 Komorni zbor RTV Ljubljana; 12.45 Nekaj Chopinovih preludijev; 13.30 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru; 13.50 Vedri zvoki; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — Radi Priština; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem v— Vera Marchizetti: Na podzemski londonski železnici; 16.00 Operne melodije; 17.00 Lokalni,dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot; 18.00 Športni tednik; l8.15 Slavni umetniki našega časa Dietrich Fischer-Dieskau;
18.50	Clpvek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00—23:00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb W. A. Mozart: Divertimento,Uroš Krek: koncert za rog in godala, P. I. Čajkovski: Serenada za godalni orkester; 23.05 Iz naših studiov; 23.55 Prijeten počitek!
TOREK
8.05	Izberite melodijo tedna!;
8.55	Za šolarje — Viktor Konjar:
Sneg je prekril; 9.25 Marjan Lipovšek:	Domovina, simfonična
pesnitfev; 9.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja, poje Gorenjski vokalni kvintet; 10.15, Violinske skladbe slovenskih skladateljev; 10.40 Utrjujte svojo angleščino;
10.55	Sklepni takti; 11.00 Odlomki. iz opere Manon J. Masseneta; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Hammond orgle v ritmu; 12.00 Narodne v priredbi Josipa Pavčiča; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mileva Kač: Merku-rit — novo sredstvo za varstvo sadnih plantaž; 12.25 Zabaven o-poldanski spored; 13.30 Tisoč taktov z orkestrom Raphaele; 14.05 Za Šolarje — Jadvviga Wernerowa: Rjavka;. 14.35 Priljubljene tenorske arije; 15.40 Listi iz domače književnosti — Uka Vašte: Izobčenec; 16.00 Na gostovanju v Kranju — Sodelujejo: Majda Sepe, Jelka Cvetežar, Ivica Serfezi, Trio Ti-vidi in Ljubljanski jazz ansambel; 16.50 Intermezzo z godali; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Koncert Rimskih virtuozov; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Klavir v ritmu; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Rado Simoniti — zborovski skladatelj in dirigent; 20.30 Radijska Sora' — Dieter Wellershoff: Tajnica; 21.43 Melodije velikih, mest; -22.15, Komorni večeri pri W. A. Mozartu) 23.05 Po ‘svetu jazza; — Stbfo-fonist Benny Golson; 23.35 Nočni akordi; 23.55 Prijetert počitek!
SREDA
8.05	Glasbena dejavnost v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani; 8.30 Edward Elgar: Londonske slike; 8.45 Mihajlo Vukdra-govič: Vokalna lirika, ciklus pesmi za alt in orkester; 9.00 Jezi-.kovni pogovori (ponovitev); 9.lS> Izbrali smo za vas...; 10.15 Odlomki iz Wolf Ferrarijeve opere "Štirje grobijani" in Gershwinove opere »Porgy in Bess" 11.00 Od polke do mamba; 11.30 Za cicibane a) Nekaj za vas, cicibani!, b) »Zima, zima bela ...« Spored pesmi o zimi; 12.00 Kvintet Zadovoljnih Kranjcev; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. ing. Dušan Mlin-šek: Aktualna vprašanja gospodarjenja v kmečkih gozdovih; 12.25
Zabaven opoldanski spored; 13.30 Iz zbornika jugoslovanskih samospevov; 14.05 Za šolarje Kristi-: na Brenk: Azil; 14.35 Pavel Sivic: Štiri skladbe za klavir in godalni orkester; 14.40 »Spominčice«, Slovenske pesmi; 15.45 Radijska univerza — delovna storilnost-III.; 16.00 Koncert po željah 'poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Zabaval vas bo Billy Vaughn s svojim orkestrom; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha; 18.45 Četrt ure z Olivero Markovič; 20.00 Zvoki iz daljnih dežel; 20.25 Marjan Kozina: Ekvinokcij, opera v štirih dejanjih; 22.15 Mladim plesalcem; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta.
ČETRTEK
8.05 Glasba ob delu; 8.35 Zbor p. v. A. V. Svešnikova; 8.55 Za šolarje — France Bevk: Mali upornik; 9.25 Revija solistov in instrumentov; 10.15 Od Beograda do Moskve; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Ruski tečaj za začetnike (ponovitev); 11.15 Kitara in orglice; 11.20 Simfonični orkešter Jug. radiotelevizije; 12.00 ansanjbel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Zdravstvena zaščita telet v pitanju; 12.25 Od Purcella do Wagnerja; 13.30 Črnske duhovne pesmi poje kvartet »DO«; 13.45 Veliki zabavni orkestri; 14.10 Popularni orkestrski v napevi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Jorge Ama-do: Nemirno morje; 16.00 Od plesišča do plesišča; 16.30 Iz solistične glasbe Maurice Ravela; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 III. dejanje Liebermannove opere »Šola za žene«; 18.30 Ciganski napevi; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
20.45	Večer umetniške besede: Mira Danilova; 21.25 Iz jugoslovanske glasbene literature; 22.15 Po svetu jazza, Trije veliki glasbeniki modernega sveta; 22.45 Fr. Pou-lonc; Sonata za flavto in klavir:
23.05	Billy May s trobentami in tromboni; 23.40 Ameriške popevke; 23.55 Prijeten počitek.
PETEK
8.05	Joseph Haydn: Simfonija »Čudež«; 8.30 ta filmov in glasbenih revij; 9.00 Naš podlistek — Črtice iz vohunske službe — II; 9:20 Ritmi Latinske Amerike; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe;
10.15	Od tu in tam; 10.40 Poje zbor Primorskih-akademikov; 11.00 Koncert dveh naših solistov; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Sedem pevčev — sedem popevk;
12.00	Pozdrav iz Makedonije; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vera Marentič: Strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalk; 12.25 Glasba na tekočem traku; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Zabavni zbori; 13.45 Pihalni orkester JLA; 14.05 Za šolarje — A. Kuprin: Ju — ju; 14.35 Marin Golominov: Prizori iz opere Ivajlo — G. Verdi: Miserere i'z opere Trubadur; 15.45 Radijska univerza — dr. Stojan Plesničar: Zaščita pri delu z radioaktivnimi Izotopi — I.; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.00 Lokalni dnevnik; i7.15 Razgovor z volivci; 17.25 Igramo za vas; 18.00. Iz naših kolektivov; 18.15 Hollywoodski simfonični orkester; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi — Pesmi in plesi iz Bolgarije; 20.00 Zabavni orkester Alfred Sčholz;- 20.15 Tedenski zunanlenolitični pregled.
SOBOTA
8.05	Glasba ob delu; 8.30 Skladbe za harfo; 8.55 Za šolarje — Spartak; 9.25 Ali vam ugaja?;
10.15	Anton Lajovic: Pesem jeseni; 10.40 Angleščina za mladino —4. lekcija (ponovitev); 10.55 Zabavni orkester Hans Carste; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev); 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Janez Verbič: Uporaba sečnine za pitanje goved; 12.25 ZabaVen opoldanski spored; 13.30 Zdaj pa po domače; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športni-ki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Vrtimo ploščo za ploščo; 16.40 Umetne in narodne pesmi poje Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo;
17.45	Plesni orkester Kurt Edelha-gen; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Nikolaj Rimski-Korsakov: Španski capriccio; 18.30 V tričetrtinskem taktu; 18.45 Okno v svet;
20.00	Nekaj narodnih in domačih za sobotni večer; 20.20 Michael Brett; Georgeu se zmerom kaj primeri — Dve enaki sliki (II.); 21.00 Melodije za prijeten konec tedna;
22.15	Oddaja za naše izseljence;
23.05	Do polnoči v plesnem ritmu.
Dr. Bratko Kreft:
»Balada o poročniku in Marjutki“
Založba Obzorja, Maribor 1960
»Moj največji uspeh na dramskem področju — drama »Poročnik in Marjutka,« meni dr. Bratko Kreft, ko razmišlja o svojem delu v preteklem letu. Toda drama »Balada o poročniku in Marjutki« ni le o-
sebni uspeh njenega avtorja, čigar dela predstavljajo, vrh slovenske dramatike po Cankarju, temveč tudi en izmed velikih uspehov slovenske
dramatike sploh. To dramsko delo so doslej uprizorili po krstni predstavi v ljubljanskem Mestnem gledališču še v Trstu, Varaždinu, Splitu, Beogradu, Dubrovniku, Sarajevu, Zre-njaninu, Mostaru in ga sedaj prevajajo tudi v makedonski jezik, mi pa smo ga ob novem letu kot zadnjo knjigo v letu 1960 dobili tudi v knjižni izdaji, ki jo je pripravila mariborska založba Obzorja. Z ozirom na to, ker je drama primerja tudi za amaterske gledališke skupine, bo prav, če se z njo vsaj v kratkem seznanijo naši odrski delavci in jo tudi upoštevajo, ko bodo sestavljali program.
Osnovno misel za dramo je dr. Kreft dobil, ko je prebiral povest ruskega pisatelja B. A. Lavrenjova »Enainštirideseti«, po kateri je posnet tudi film. Misel na dramatizacijo te povesti se je pisatelju, kot pripoveduje sam v spremni besedi, porodila že pred petintridesetimi leti, ko je prvič dobil v roke povest in jo dal Ivanu Vuku, da bi jo prevedel. Toda zaradi odnosa takratnega režima do umetniškega ustvarjanja, posebno pa še do vseh tistih let, ki so kakorkoli bila povezana z dogajanjem med oktobrsko revolucijo, je moral misel opustiti in jo uresničiti šele pred približno tremi leti.
Iz Lavrenjeve povesti je Kreft prevzel samo en del ter to snov svobodno in samostojno dramsko oblikoval v dramo dveh nesrečnih ljudi: bolj-ševiške partizanke Marjutke in belogardističnega poročnika, ki se po nekem viharju znajdeta na samotnem otoku v Aralskem morju. Poročnik je Marjutkin ujetnik, njen enainštirideseti, ki bi ga v spopadu ustrelila, če se ne bi prej vdal. Po svojem značaju in tudi idejah, za katere se borita, spadata v dva popolnoma različna svetova, med katerima ni pomiritve. Toda samota na otoku in boj za ohranitev življenja, ki ga vsak posamezno izmed njiju ne more izbojevati, ju človeško zbližata, a kljub temu ne morete prestopiti globokega prepada, ki deli oba svetova, katerima pripadata. Zato kljub zbližanju ostaneta ujeta v teh nasprotjih do konca, ko Marjutka ustreli poročnika, ki skuša priklicati belogardistično ladjo in ji beži nasproti.
Kot smo že uvodoma zapisali, je drama primerna tudi za amaterske odre, saj zahteva minimalno število igralcev. Potrebna pa je večja spretnost in domiselnost pri scenski izvedbi. "Uprizorilo jo bo pa lahko vsako društvo, ki ima dva dobra mlada igralca in enega recitatorja za zbor.
nc
Judita-Kreft Hahnovd, prva Prekmurka, ki se je posvetila igralskemu poklicu, ima za seboj že lepo vrsto nadpovprečnih igralskih uspehov (v Stekleni menažeriji, Zaprta vrata itd.), na sliki jo pa vidimo v vlogi Marjutke. (Uprizoritev v Mestnem gledališču v Ljubljani)
Zapiski o kulturnih prireditvah v N. Soboti
Lani je v M. Soboti obiskalo razne večje kulturne prireditve več kot 10.000 ljudi. Največ teh prireditev je organizirala Ljudska univerza. Med 26 prireditvami je bilo 21 odrskih uprizoritev. Večkrat so imeli Sobočani priložnost gledati najboljše slovenske gledališke umetnike, iz SNG Maribor in
Ljubljana. Tudi štiri pomembnejše glasbene prireditve so bile v preteklem letu. Tako so prebivalci Sobote med drugim gledali in poslušali pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, Chopinov večer, Verdijevo o-pero Trubadur, orkester gledališča iz Varaždina, prirejen pa je bil tudi baletni večer v izvedbi SNG iz Ljubljane.
Prireditev te vrste torej ni bilo ravno malo. Bilo pa bi jih verjetno še več — če bi imela Murska Sobota ustrezno dvorano, saj so prireditelji imeli največ težav prav s prostori in odri. Upajmo, da bo Murska Sobota s časom le dobila primerno dvorano za kulturne prireditve.
O PRVIH UČNIH USPEHIH
Šolski odbor na Šoli za zdravstvene delavce
Prvi učni uspehi na Soli za zdravstvene delavce v Murski Soboti so dokaj ugodni. Tako so za I. polletje zabeležili doslej 23,6 odst. negativnih ocen, kar je še kar u-godno povprečje, če upoštevamo, da je ta šola šele v začetku svojega razvoja. Vendar pa je šolski odbor na drugi seji temeljito analiziral vzroke zaostajanja nekaterih dijakinj za večino ugodno ocenjenih slušateljic. Kot na drugih šolah, se tudi na tej šoli srečujejo s problemom vozačev, ki na poti v šolo In nazaj domov zapravijo mnogo dragocenega časa za učenje. Ta problem bodo skušali v prihodnjem šolskem letu rešiti tako, da bodo vse dijake, ki stanujejo izven Sobote, napotili v soboški Dijaški dom, kjer bo šola laže spremljala njihova učna prizadevanja, jim pomagala z debatnimi krožki za manj dojemljive predmete, jih tudi vzgojno usmerjala itd. V zdravstveni stroki je na pr. še posebno važna higiena, ki jo je moč Uspešno privzgojiti samo s praktičnimi primeri v internatskem načinu 1 življenja. Vključevanje v internatsko okolje še prav posebno narekujejo posamezniki s socialno in vzgojno neustreznim okoljem pri starših ali skrbnikih, Q-koljem, ki je najčešče glavni vzrok, da nekatere dijakinje ne napredujejo zadovoljivo. Nekaj ja tudi primerov pomanjkljive pred-izobrazbe, tako da prizadeti z veliko težavo sledijo zlasti zahtev-nim predmetom. Šolski svet je zategadelj sklenil, naj se Vodstvo šole posamično posvetuje s starši in skrbniki slabših dijakinj in jih sooči s težavami, ki nastajajo pri šolanju njihovih otrok. Ti posveti naj bi prispevali k temu, da bi tudi starši po svojih močeh pomagali šoli pri reševanju učno-vzgojnih problemov.
Na šoli se ugodno razvija tudi lzvenšolsko delo. Tako sodelujejo dijakinje v šolskem pevskem zboru, dramski in folklorni skupini. Vse so vključene v podmladek Rdečega križa. V kratkem nameravajo ustanov iti svoj športni aktiv. Dijakinje se želo zanimajo tu-
di za letalski šport in padalstvo, za taborništvo in' Počitniško zvezo itd. Šolski odbor je takšno pestro dejavnost mladine na šoli sprejel z velikim razumevanjem in jo tudi podprl, vendar s priporočilom, da je potrebno temu de-
lovanju zagotoviti stalnost in potrebno organiziranost, za kar naj bi poskrbela predvsem mladinska organizacija na šoli, saj lahko samo od organiziranega dela pričakujemo uspehe tudi na tem področju.
Na sliki: prva seja novoizvoljenega šolskega odbora Prve osemletke v Murski Soboti
Seja okrajnega Svela za prosveto in kulturo:
Večji prostori za študijsko knjižnico in pokrajinski muzej
Problematika okrajnih kulturno-prosvetnih ustanov (Študijske knjižnice, Pokrajinskega, muzeja, Ljudske univerze, Zavoda za gospodinjsko pospeševalno službo) in njihovo delo v preteklem letu, gostovanja gledaliških skupin v Soboti in Pomurju — to so glavna vprašanja, 6 katerih je Svet za prosveto in kulturo razpravljal na svoji zadnji seji.
O delu Ljudske univerze — Zavoda za izobraževanje odraslih, je poročal upravnik / zavoda, tovariš Ante Novak. Poudaril je, da je zavod pri svojem delu naletel na številne težave, da pa je v okviru možnosti tudi v preteklem letu svojo nalogo zadovoljivo opravil. Imel je sledeče sektorje dela: ideo-loško-politični, ekonomsko-druž-beni, strokovni, splošni in sektor za razne prireditve. Zavod je opravljal tudi funkcijo občinske LU; ker pa je bila pred kratkim ustanovljena LU tudi pri ObLO Sobota, so člani sveta razpravljali o tem, ali sta za Soboto potrebni dve taki ustanovi. Sklenjeno je bilo, da je to vprašanje do prihodnje seje do podrobnosti proučiti, nakar bo svet o tem ponovno razpravljal.
Studijska knjižnica se je že lepo uveljavila. Število obiskovalcev
Na sliki: razstava del ak. slikarja Karla Jakoba in pisatelja Miška Kranjca — pred leti v Murski Soboti
iz leta v leto narašča in po povprečnem obisku prav nič ne zaostaja za ostalimi študijskimi knji-nicami v Sloveniji. V kratkem se bo knjižnica preselila v nove prostore in bo tako ni en glavni problem, ki je delo knjižnice precej oviral, rešen. Vendar pa se danes pred študijsko knjižnico postavljajo že nove, pomembnejše naloge: izda lati bi naj začela tudi znanstvene publikacije in morala bo postati center za proučevanje zgodovine Pomurja. Ker pa je mnogo dokumentov, ki so važni za poznavanje zgodovine Pomurja, izven naših meja (predvsem na Madžarskem, Slovaškem in v Grazu), bo svet predlagal republiškemu Svetu za prosveto in kulturo, da preko republiškega Izvršnega sveta omogoči proučevanje in fotokopiranje teh dokumentov.
Pokrajinski muzej je tudi v preteklem letu opravil pomembno delo. Kljub pičlo odmerjenemu proračunu je bila njegova dejavnost kaj pestra: etnografska raziskovanja, topografija NOB v Pomurju, arheološka topografija, evidentiranje in kupovanje muzealij na terenu, vzdrževanje kulturnih sporne-
POMURSKI VESTNIK, 19. JAN. 1961
4
nikov in kulturnih znamenitosti, poleg tega pa se prirejanje stalnih in občasnih razstav. Razstavnega materiala se je že precej nakopičilo, tako da je tudi glavni problem pomanjkanje prostorov. Ker pa je vloga muzeja z ozirom na turski promet še porasla, je potreba po novih razstavnih prostorih toliko večja. Zato bo občinski ljudski odbor odstopil muzeju še nekaj grajskih sob.
Zavod za pospeševalno gospodinjsko službo ima prav tako važne naloge. Organizira razne gospodinjske tečaje in seminarje, na katerih seznanja gospodinje z modernimi gospodinjskimi pripomočki. Skrbi za pouk gospodinjstva na šolah, za mlečne kuhinje ter poskuša z raznimi servisi in. pr. za varstvo otrok, za pranje itd.) razbremeniti delovno ceno. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov je delo Zavoda precej oteškočeno.
Ker v Soboti ni profesionalne gledališke'skupine, je svet razpravljal o gostovanjih raznih gledališč po Pomurju in pooblastil okrajno Zvezo Svobod In prosvetnih društev. da ta gostovania organizira za območje vsega okraja.
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
BEG V OKOVIH - za družbo »United Artists« je posnel režiser Stanley Kramer, znan v svetu filma kot producent in režiser naprednih in za običajna ameriška družbeno-politična merila celo "nevarnih" snovi, odlično filmsko delo. V njem se je pogumno lotil enega najsramotnejših pojavov v večjem delu Amerike — rasno nestrpljivost. Njegova enostavna zgodba o dveh ubeglih jetnikih ne ostane zgolj pripoved, saj je polna dramatičnih in psiholoških zapetijajev. Gre za vprašanje, ali ni absurdno sovražiti nekoga zaradi barve kože, ko pa življenje zahteva obojestransko sodelovanje. Čeprav Kramer ne daje decidiranega odgovora na to vprašanje, je njegov film velik po temi, ki jo je načel, po svoji humanistični noti in marsičem drugem pa se uvršča med pomembna filmska dela.
Za svojo vlogo v tem filmu je dobil Sidney Poitier, ki se ga spo-
minjamo iz filma "Joči, ljubljena dežela", prvo nagrado na festivalu v Berlinu 1958, kreacija Tonija Curtisa, čeprav so mu morali z masko narediti obraz bolj "grob", pa ne zaostaja za Poitierovo. Film so newyorški kritiki proglasili za najboljši film leta.
Film bo prihodnji teden na sporedu soboškega kina.
ULICA FREDERICK ST. 10 -Ta ameriški film z Garry Cooper-jem in Diano Varsi v glavni vlogi skuša kritično razglabljati o po javih korupcije v ameriškem političnem življenju. Ponovno tudi osvetljuje dominacijo žena v ameriški družbi. Dekleta osvajajo svoje bodoče može, ambiciozne žene priganjajo može v politične špekulacije, otroke pa v obup. V takem položaju — govori film — je zlom moškega neizbežen, če ni do-rastel ženi in položaju. V filmu srečamo Garryja Cooperja v vlogi moža brez hrbtenice, zato se v sebi zlomi, boječ je in umre pred
Časom. Vendar pa je v filmu nekaj dobrih igralskih ustvaritev, režija pa ne preseneča in ne razočara. Film dokaj dobro ilustrira ameriški način življenja.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu gornjeradgonskega kina.
ENAINSTIRIDESETI - Sovjetski film, ki je pred leti oznanil, da je sovjetska kinematografija spet na poti velike umetnosti. Film je pomenil veliko presenečenje na beneškem festivalu, posnet pa je v klasičnem formatu in v črno-beli tehniki. Chheniti velja posebej odlično igralsko ustvaritev Čilega Striženova, sicer pa film pobija tiste, ki trdijo, da so uspešne edinole sodobne teme, saj se prav ta film uspešno ukvarja s preteklostjo in to na način, ki nas prepriča, prevzame in prisili k razmišljanju.
Film bo na sporedu prihodnje dni v lendavskem kinu.
S akramenska	FRKLJA -
Francoski film v barvah in kine-maskopu z Brigitte Bardot v glavni vlogi. Nazorno priča o tem, da producenti zelo dobro poznajo gledalce in vedo, s kakšnimi filmi jih je vselej moč zvabiti v kinematografe. Gledalec namreč zelo rad podleže, oblikovni plati filma, vsemu vnanjemu — takšno »orožje« je tudi BB z vsemi svojimi čari in govoricami, resničnimi in neresničnimi, ki krožijo o-krog nje — to ga tako očara, da navadno pozabi na vsebino. Vsa sreča je, da je film francoski, kar zagotavlja, da ni brez sleherne duhovitosti, čeprav manjka v njem mnogo,' kar, sicer zelo cenimo pri francoskih filmih. Vsebinskih, i-dejnih in etičnih vrednosti v filmu ne kaže iskati, kdor pa si želi zabave, jo bo v filmu prav gotovo našel — tudi po zaslugi »sakramen-ske frklje« Brigitte Bardot.
Film bo še ta teden na sporedu kina v Veržeju.
Brigitte Bardot v filmu "Resnica"
Kramljanje v Dolencih:
»M je cene, ki bi me do tega pripravila...«
Obmejni Dolenci tudi sodijo med kraje, kjer je šele pred letom zasvetila elektrika. Tako kratek čas je še od tega. Dolenčani se tistega trenutka radi spominjajo. V vasi se je vse spremenilo. Nekoliko v zadregi pa so tisti, ki so elektriki nasprotovali, pa so si pozneje premislili. No pa kljub temu zdaj tudi v njihovem stanovanju svetijo z elektriko, zimske popoldneve in večere pa jim krajšajo zvoki iz radijskega sprejemnika. V Dolencih imajo namreč že 26 srečnih lastnikov radijskih sprejemnikov, električno napeljavo pa imajo pri več ko polovici gospodarstev.
Dolenci se raztezajo na precej širokem terenu. Vas šteje- kakih 118 hiš. Imajo trgovino in šolo. Nimajo pa kakega kotička, ki bi slutili za razvedrilo in družabno življenje. Tudi mladine, ki bi to dejavnost vodila, je malo. Veliko jih je odšlo v tovarne. Ravno zaradi tega so bili elektrike toliko bolj veseli. Prižgejo radijske sprejemnike in razvedrilo je tu. Ob vedrih zvokih pa se kaj radi pridružijo tudi sosedje. Pa tudi knjige je pri tej svetlobi lažje brati, so mi pravili. In še so naštevali sedanje prednosti; pri tem niso pozabili tudi na električne likalnike, kuhalnike ter druge pripomočke, ki si utirajo pot.
Kaj jim predstavlja elektrika, sem lahko kar tako mimogrede izvedel, ko sem vprašal starejšega možaka, kaj bi napravil, če bi mu kar na lepem odključili napeljavo. »Ni je cene, ki bi me do tega pripravila.« Ustavil sem se tudi pri Horvatovih, kjer so si pravkar krajšali popoldne ob radijskem sprejemniku. Tudi miličnika, ki ju je pot iz službe privedla mimo. sta se pridružila. Horvat nam je potem pripovedoval, kako je bilo v za-
četku, ko so se začeli pripravljati na elektrifikacijo. Precej prepričevanj in sestankov je bilo treba, preden so uspeli. »In, ko je končno zasvetila elektrika,« nam je pripovedoval, »se mi je zdelo kot da sem se znova narodil. Sedaj, ko imamo dobro luč, imamo precej več možnosti, za branje. Zdaj sem se lotil tega — pokazal nam je nemško vadnico — ni pa še dolgo, odkar se učim esperanto.« Pripovedoval je še, da bi radi kupili Vaški televizor ter pripravili kakšno igro ...
Med tistimi, ki smo jih obiskali, je bil tudi' Karel Kozo, ki je hkrati tajnik elektrifikacijskega odbora. Tudi pri njem smo zvedeli, da so posebno še jesenski In zimski večeri sedaj mnogo prijet-
VSAJ PROVIZORIJ!
Na šoli za zdravstvene delavce v M. Soboti bo potrebno vložiti še precej sredstev v opremo in učne pripomočke, saj ob sedanji opremljenosti šole ni moč govoriti o sodobnem pouku in zadostnem praktičnem delil z učenci v zvezi s teoretično predelano snovjo. Tako je na pr. šoli nujno potreben fizikalni kabinet, saj beležijo prav pri fiziki razmeroma slabe učne dosežke zaradi nezadostnega praktičnega dela. Tudi sedanji učni prostori ne ustrezajo po svoji velikosti in predstavljajo zgolj začasno reditev, tako da ob njih pri-hodnie leto sploh ni mogoče računati na sprejemanje novih dijakov v prvi razred. Ob predvidenem statusu stalne šole in bodočega izobraževalnega središča za zdravstvene delavce bo potrebno čimprej ukrepati za gradnjo ustreznega provizorija s potrebnimi kabineti in sodobnimi učnimi pripomočki.
nejši. Kina in televizorja nimajo v bližini, pa se zato zadržujejo več pri radijskem sprejemniku. Ob tem pa čas izkoristijo za zimska opravila. Ženske se po navadi ukvarjajo s pletenjem in šivanjem, pa tudi za moške se najde vedno kako delo.
Ko se zvečeri in se v vasi pričnejo prižigati prve luči, v dolenskih hišah ni več čutiti dolgočasja. Najrazličnejše se pojavi na mizah. Otroci se zatopijo v knjige, ženske imajo opravka s kuho, možje se pa najraje zagledajo v časopise. Ni ga skoraj, ki bi ostal ob večerih brez dela. Starčki pa na zapečkih radi pripovedujejo spomine iz svoje mladosti in povesti. Najmlajši jih poslušajo. Vse se vrača nekam daleč, nekam v pravljičnost. Ce se jim za hip zgodi, da je vse to res, jih v sedanjost predramijo zvoki iz radijskega sprejemnika.
J. Stolnik
Tak je naslov četrte knjige dr. Antona Trstenjaka, ki jo je izdala Mohorjeva družba v svoji redni knjižni zbirki za leto 1961. Ta knjiga je nekak zaključek — ali vsaj — tudi delen odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je pisec že načel v letu 1954 s knjigo Med ljudmi in čez dve leti v knjigi Pota do človeka in leta 1957 v knjigi Človek v ravnotežju. Vse navedene knjige, kot to povedo že sami naslovi, načenjajo zelo važna vprašanja in to nekako vzporedno, ko se ista ob-ravrfevajo na različnih kongresih, konferencah ter plenumih, ki smo jih imeli v obdobju, ko se je naš delovni človek z razvijanjem dejavskega in družbenega upravljanja vedno bolj oblikoval v svobodnega uprav-ljalca in sploh rastel v največr jo vrednoto socialistične družbe in sploh našega časa.
Nikakor ni mogoče zanikati pomembnosti nekaterih ugotovitev iz navedenih knjig in iti mimo mnogih problemov, ki so
v teh knjigah načeti. Sploh je eno izmed osrednjih vprašanj, v kakem položaju se nahaja delovni človek v družbi in kakšni problemi nastajajo V zvezi z rastjo človeka v vedno svobodnejšega proizvajalca in upravijalca. Ti problemi se pojavljajo med posamezniki, med posameznikom in kolektivom, kakor tudi med ljudmi, ki živi-, jo na določenem področju ali v določenem družbenem sistemu. Ta vpr,ašahja so v tem času tem važnejša, ker je na svetli še toliko različnih sistemov in najstrašnejših oblik, kako duhovno in fižično ponižati človeka. Vsa ta vprašanja brezdvomrio zahtevajo mnogo tenkočutnosti pri proučevanju, kajti zelo različni so pogoji, v katerih se nahaja Človek in raste, v katerih se prebija nov. čas, ki skupno s starim sistemom odnalša tudi »svojega človeka«.
Ob vsem tem velikem dogajanju, ki pri nas že vre z vso spomladansko razigranostjo, drugod pa se šele sluti nov čas socialistične družbe, me je zelo presenetila v večerniškem, preprostem in na nekaterih straneh v igrivem fazgovoru napisana knjiga: Človek v stiski. Presenetila me je vsebina, ker je kljub aktualnosti krajevno in deloma tudi časovno skoraj brezbarvna. Mnoge ugotovitve so preveč splošne, tako da veljajo za "celotno" družbo, čeprav ta zdaleč ni enotna in niti sam izumirajoči kapitalistični družbeni sistem ni enoten. Tu in tam sicer zazvenijo kake države in tudi Jugoslavija se najde vmes, vendar vse to je nekam prisiljeno, človek ima vtis, kot bi kdo nejevoljno reagiral na kako dobro hotelo opozorilo. Ko sem prebral knjigo in o njej govoril z nekaterimi preprostimi ljudmi, ki so jo že prebrali, smo se vsi spraševali, komu je namenjena in zakaj je bila taka napisana. Odgovor na ti dve vprašanji je dal sicer avtor na zadnji strani knjige, v zadnjem ostav-ku.
Nikakor nimam namena pisati ocene tej knjigi, čeprav bi jo bilo nujno napisati in to za vse štiri knjige, kajti vsebina kar izziva kritike. Moj namen je, da se mimogrede ustavim ob nekaterih mislih, ali bolje rečeno, rad bi te misli, ki jih je naredil pisec, soočil z mnenji drugih, z mnenji tovarišev, ki so o tem že govorili pred izidom knjige. Začudilo me je, da med navedeno literaturo ni opaziti ničesar našega domačega, čeprav je n. pr. V. kongres SZDL govoril o teh vprašanjih in prav tako tudi VII. kongres ZKJ. Našteval bi lahko še več
literature, vendar bom nekatere omenil kasneje.
V piščevi knjigi gre za nekaj več kot za sama mnenja, katerih bi bili lahko veseli, kajti le v odkriti borbi mnenj na socialističnih osnovah se bogati vsebina naše družbe. Dejal sem že, da v knjigi Človek v stiski gre za nekaj več kot za mnenje, istočasno pa tudi za nekaj manj kot za znanstveno razpravo, ker so za-’ ključki brez temeljitejših predhodnih analiz in večkrat je le utemeljitev v izjavi, kakega »naprednega inteligenta«; s kakim pregovorom ali citatom. V zvezi z omenjenimi knjigami, kakor tudi, sploh tovrstnimi knjigami menim, da bi se ob njih morali bolj kritično ustavljati kot smo še doslej, o njih bi bilo treba več spregovoriti, ker menim, da kritika ni samo, in ne more biti le za izdaje knjig, ki jih izdajajo naše. založbe v nekaj tisočih izvodih, ampak mora osvetliti tudi take, ki izhajajo čelo v
80.000 izvodih in so predvsem pisane za človeka in v jeziku človeka, ki si še išče svoj prostor »na soncu«.
Položaj delovnega človeka, predvsem pa proizvajalca, se nenehno spreminja in vedno močneje se uveljavljajo zahteve po upravljanju v podjetjih, kjer so stalno zaposleni. Ta proces/poskušajo v svetu na različne načine omiljevati ali pa ga uvajajo s tem, da hrp-mijo, vsaj začasno, borbene zahteve delavcev. S vprašanji, kakšni šo in kakšni naj bodo odnosi, med zaposlenimi v podjetjih in sploh odnosi med ljudmi, se v svetu in tudi v Jugoslaviji ukvarjajo že mnogi ljudje in ustanove ter je o tem napisanih že mnogo resnih, znanstvenih del. Mimogrede naj omenim tudi pri nas upoštevano delo, Žorža Frid-mana: Kuda ide ljudski rad (Rad, Beograd 1959). Vsa resna znanstvena dela nakazujejo perspektivo urejanja odnosov v podjetjih z ustvarjanjem ta-
Pisec knjige Človek v stiski pa ob vprašanju človeka, ali naj se poroči, pravi: »Danes je izbira mnogo širša, večja in ravno zato težja nego v prejšnjih časih Svojčas je že rojstvo samo in gospodarsko družbeni položaj z navadami in dediščino, s potrebami in »častjo« družine, fanta in zlasti dekle silil, kaj naj stori in s kom naj se poroči. Čeprav. je bilo to večkrat manj osebno, manj po lastni želji in okusu kakor danes, vendar ne moremo reči, da so bili ljudje takrat zato manj srečni. Nekako bolj so se spoprijaznili z razmerami in se vživeli vanje.« Pisec nadaljuje in o istem vprašanju pravi: »Svojčas je bila sramota, da bi se kdo takorekoč na prazno poročil, danes je to vsakdanje; ljudje nič nimajo: ne hiše, ne denarja, ne bale, ne obleke niti stanovanja, ne službe, ne izpitov, samo ljubezen — in nato se poročijo. Kljub temu jim je odločitev za ta korak povezana z velikim
oklevanjem. Torej je razlog za to oklevanje iskati res predvsem — da ne rečemo izključno — v duševnosti človeka samega: v njegovem strahu pred odločitvijo, pred obveznostjo, pred odgovornostjo. Zato hodijo po nasvete. Nekdo drug naj bi jih takorekoč potisnil v zakon, da se bodo pozneje lahko nanj izgovarjali.« (stran 18 in 19).
Ob tem se človek nehote spomni, ali večina naših državljanov z razvijanjem našega komunalnega sistema ne stoji vsak dan pred važnimi in velikimi odločitvami, ali ne sprejemajo že učenci v razrednih skupnostih in državljani v vseh oblikah upravljanja velike odločitve, obveznosti in s tem tudi odgovornosti? Menim, da naš človek ne beži pred odgovornostjo. Verjetno bi tudi vsaj bežen vpogled v zbrane podatke o razvezah' zakona in njihovem razmerju do sklenjenih zakonov potrdil, da se tudi' pri tem naši državljani že
družba v prihodnje spet slone la na družinah, ki se bodo — brez krvnih vezi — združevale zato, da bi skupaj upravljale tehnično bazo za skupno upravljanje gospodinjskih potreb ter za pomoč pri reji in vzgoji otrok. V tem smislu govorimo o stanovanjski skupnosti kot o razširjeni družini.< (Vida Tomšič: O zakonski zvezi, družini in gospodinjstvu v socializmu, CZ 1959 — stran 25).
Ko dr. Trstenjak »obdeluje« Človeka v stiski, se mu »milo stori« nekoliko tudi nad starimi časi in predvsem pa nad odnosi, ki so jih ustvarjali in ohranjali tedaj v boljših družinah. Vprašanje enakopravnosti v družini vključuje tudi odnose med starši in otroci. Pisec v razmišljanju o izginjanju spoštovanja ugotavlja: »Kakor je v javnem življenju v medsebojnem občevanju izginila nekdanja spoštljivost, ki se je kazala v izbranih oblikah ustaljene, nekako predpisane vljudnosti, podobno velja to tudi za razmerje staršev do otrok. Namesto nekdanje spoštljive vljudnosti, ki smo jo čutili kot nekako razdaljo, znano' »spoštljivo 'razdaljo, je nastopila moderna »domačnost« in z njo neposrednost .. S Izraz te domačnosti in bližine je tikanje, ki vedno bolj izpodriva nekdanje vikanje ali celo onikanje.« Pisec za tem nadaljuje, da nekdanja razdalja sicer ni imela samo dobrih strani in ugotavlja: »nasprotno smo mnenja, da je ta smer nekakšnega osebnega zbliževanja celo ugodnejša za uspešen vpliv odraslih na otroka.« (67—67).
Ob teh mislih pa sem se nehote spomnil spet na Hedviko Puntar, ko v poglavju Pozdravi in daj roko svetuje moškim: »Hkrati, ko se odkrije, je primerno,- da se odličnejši osebi za spoznanje prikloni in ji pogleda v obraz... Ko govoriš s starejšo ali odličnejšo žensko, še podrži klobuk v roki in se pokrij, ko te ženska nato ljubeznivo opomni« In kmalu za tem spet nadaljuje: »Roke ne sme nuditi v pozdrav mlajši starejšemu, podrejeni nadrejenemu, moški ženski, razen, če je z njo v sorodu, dobro znan,
Človek v stiski
Misli ob knjigi dr. Antona Trstenjaka »Človek v stiski«, izdala Mohorjeva družba v zbirki 1961 — Piše Vanek Šiftar
kega družbenega sistema, ki nenehno osvobaja človeka z odpravljanjem vseh oblik izkoriščanja. V knjigi Človek v stiski je dr. Trstenjak na 157 straneh načel mnoga vprašanja, tu in tam tudi nakazal bistvo nekaterih problemov, toda v celoti pa je vse obdelano tako, da knjiga izzveni kot nekak priročnik brezperspektivnega individualizma in tu in tam tudi kot »žalostna« hvalnica obdobju, v katerem je tak individualizem bil vzgajan, lahko vladujoč in nekomu, tudi potreben.
Pri soočenju misli se želim omejiti le na nekaj vprašanj in prvo naj bo Človek in družina.
Vstop v zakonsko življenje je zelo pomemben dogodek človeškega življenja in iz kakih motivov se ljudje odločajo
za tak korak, je tudi odsev obstoječih družbenih odnosov in sploh določenega družbenega sistema. Zato je treba biti pri oceni različnih pojavov v družini zelo tenkočuten. Za naše razmere lahko n. pr. ugotavljamo veliko krizo, ki jo >pre-življa samo ta patriarhalna druživa. Vsepovsod se ji izmikajo tla izpod nog, ker sam materialni razvoj teži za novimi družbenimi odnosi, ker se rušjo temelji morale, na katerih je bila patriarhalna družina zgrajena.«
(Vida Tomšič: Problemi naše današnje družine).
zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti in ne bežijo pred njimi. Najbrž je pri nas zdaj že malo takih ljudi in truditi se hidram«, da jih ne bo, ki bi se ob sklepanju zakonskih zvez »spoprijaznili z razmerami in se vživeli vanje.«
Ob takih piščevih ugotovitvah je potem deloma tudi »logičen« nasvet ženi, ki išče svetovalca, ki naj »pregovori« njenega moža o njeni ljubezni: »Kako naj kdo drug možu dopove, da bo imel ženo rad, če mu ona sama tega ne zna in
noče? To se da doseči samo posredno — preko žene same. Ženo moramo pregovoriti, da bo imela moža rada. Če ga bo imela resnično rada, bo vse njegove pogoje, pa najsi bodo še tako neprepričevalni, z veSeljem izpolnila (podčrtal V. Š.), samo, da še utrjuje v upanju, da bo med njima zopet vse dobro.« (stran 99). Ob analizi teh vprašanj, ki nastanejo v družinah. se je tudi razpravljalo na VII. kongresu ZKJ in je v programu ZKJ zapisano, da: »Preobrazba zakonskih in družinskih odnosov je dolgotrajen zgodovinski proces, v katerem je treba premagovati obiek-tivno-mat.erialn e ovire, kakor tudi zaostale navade, predsodke in nazore, ki so ra področju teh odnosov zlasti nloboko zakoreninjenih S takim\ nasveti, kot jih dalje pisec in ki so v glavnem tudi potrditev misli, ki jih je zapisala Hedvika Puntar v kniigi Na ženi dom stoji fižola v redni knjižni zbiralci Mohorieve družbe za leto 1960). ne bomb pospešili zakonskih in družinskih odnosov.« Hedvika Puntar je v omenjeni knjigi zapisala:
»Skrb za delavca, dokler je na delovnem mestu ima družba. Ko pride domov vso skrb zanj prevzame dom, t. j.: žena, mati, gospodinja« (stran 189). Toda naša orientacija je jas-nejša. kajti tudi žeba mora postati čimprej dejansko ena-kopravna. »Žena ne bo osvobojena s tem, da ji bo naloženo vse delo v gospodinjstvu, čenčav bi delala z modernimi sima, marveč s tem, da bo velik del njenega dosedaniena dela prešel iz individualne n a gospodinjstva v družbeno dejavnost. S tem bo socialistična
starejši, odličnejši.« (stran 111).
Težnja socialistične družbe pa je, da bi bili odnosi med ljudmi po svoji obliki in vsebini čedalje bolj odnosi tovarištva, medsebojnega sodelovanja in pomoči. Take odnose pa je možno ustvarjati le s podiranjem starih družbenih plotov — še več z rušenjem starega tako brezobzirnega individualizma, kakor tudi osnov, v katerih lahko ta še korenini. Torej v svetu, najmanj pa v naši socialistični družbi ne gre za razvrednotenje človeka, nasprotno, za kvalitetno nekaj novega, kar si že širom sveta ustvarjajo ljudje. Mnogokje so si ustvarili nove pogoje svojega življenja z revolucijo, drugod pa jim jih je ustvaril vsaj začetke že sam poraz fašizma v drugi svetovni vojni. V našem obdobju rastejo nove vrednote, ki so dobile svoj zunanji izraz v socializmu. Te spremembe tudi č’fti pisec knjige in ga nekoliko vznemirjajo, ko ugotavlja: »Posledica vsake vojne, zlasti pa svetovje morije, kakršno smo doživeli v zadnjih petdesetih letih, je vedno, da vrednost človeka pade. Vojna je že po svojem bistvu prevrednotenje in razvrednotenje »vseh stvari«. Po vojni ne pade samo vrednost denarja, ampak tudi vrednost človeka. Na to mnogo premalo pomislimo. To je eden izmed psiholoških vzrokov, zakaj nastopi takšna »sproščenost« in »nevezanost«: v občevanju in medsebojnih odnosih, zakaj stare vljudnostne oblike izginjajo.« In kmalu za tem zaključuje: »Tikanje in domačnost sta celo dobri lastnosti, samo vzroki, ki so do tega privedli, šo neugodni in usodni. To je človek sam in njegov življenjski cinizem.« (stran 68).
Ob pravkar prebranih mislih kar vrejo vprašanja: Ali so piščeve ugotovitve res pravilne, popolne in tako splošne, da so sprejemljive za’ vse družbene sisteme, za vse ljudi in vse pokrajine? Ali je res padla vrednost delovnega člo- veka z osvoboditvijo, ki jo je dosegel pri nas z ljudsko revolucijo, v vojni? Ali so vzroki. ki so dovedli delovnega človeka po zmagi do »tikanja in domačnosti res tako »neugodni in usodni«?
(Konec na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 19. JAN. 1961 

Branje knjige Človek v stiski bo marsikateremu bralcu v krogu, za katerega je pisana in namenjena, pustilo precej mučni vtis in morda bo ta ali oni dojel kot poskus razvrednotenja tega, kar ga pravzaprav dviga iz njegove zaostalosti in večje ali manjše izoliranosti.
Kakšno mesto naj pripada človeku v naši sedanji družbi,
ravno v užitku omame, ki jo nudijo vsaj za trenutke. Nič ni človeku za to, če je treba za tak trenutek (n. pr. pri smučanju) potovati cele ure in dneve in žrtvovati lepe vsote denarja«. (stran 135).
Kam torej in kako reševati stisko človeka, ki se je tudi naveličal življenja: »Pri tem mislimo res samo na naveličanost življenja, ki jo doživlja
mu« ni mogoče in tega tudi mi nočemo, ker: »Živimo v času, ko so svoboda ali su-žnost, revščina ali bogastvo> nazadovanje ali napredek, vojna ali mir v kakšni deželi ali na kakšni meji neposreden pogoj za življenje in prihodnost vseh ljudi in narodov, vsega človeštva, t Program ZJ, CZ stran 483).
Ko se srečujemo z navedeni-
Človek v stiski
je bilo pri nas že mnogokrat rečeno in je tudi zapisano v programu ZKJ: tčlovek se mora v socializmu počutiti sam svoj, toda ne kot sebičen in osamljeni posameznik. Človek postaja sam svoj in čedalje bolj svoboden, kolikor bolj sodeluje v različnih oblikah skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki izvirajo iz občutka in prepričanja skupnosti, da je človek največja vrednota.« S takim sodelovanjem sprejema človek tudi odgovornost, ne beži pred njo, kajti njegov osebni materialni interes se le tako uveljavlja in tudi realizira skupno z družbenim interesom.
Drugo vprašanje, ki me je zanimalo ob branju Trstenjakove knjige Človek v stiski, je: Kako se zrcali človek v družbi in sredi družbene problemati-ke?
Pisec knjige pravi: »V našem stoletju je človek iz desetletja v desetletje vedno bolj »podružabljen«; vedno manj vlada sam sebe, vedno bolj ga vladajo predpisi in paragrafi." (stran 8). Prav »podružablje-nje« človeka zahteva iz dneva v dan nove oblike medsebojnega sodelovanja vi življenju in s tem v zvezi tudi vedno manj žive potrebe po državi, ki pritiska in živi v obliki svojih predpisov in paragrafov. Naša praksa nam to potrjuje, saj bi omenil le to, da je naša Zvezna ljudska skupščina urejala mnoga vprašanja z Resolucijami, a naši zbori proizvajalcev pa mnoge odnose med kolektivi in občino s svojimi priporočili. Zdi se mi, da je Trstenjakov članek nesrečen, toda po mojem ne zato, ker nastaja nekaj novega, res človeškega, ampak zato, ker se še krčevito lovi za zadnje grudice odplavljene zemlje. Čudno, morda že nekoliko smešno zvenijo besede: »Moderni zložljivi in dežni plašči, ki se dado spraviti v žep ali pa vsaj v aktovko, so nehote obenem ogledalo sodobnega človeka, njegovega duševnega stanja: biti v stalni pripravljenosti.« (stran 26).
V nadaljevanju pisec tudi razpravlja o smrti. Ob tem sem se nehote spomnil Trstenjakove ugotovitve v poglavju Najti smisel trpljenja: »Ljudje so nesrečni, ker ne znajo tr-
sodobni človek ob vsakdanjem naporu, ker mu tempo dela in tekma z družbo ne dopušča, da bi se oddahnil ali da bi si ubral sam svoj, svoji naravi in močem primeren' tempo dela in življenja, ki pa mu tudi njegov lastni urejeni značaj ne dopušča, da bi se uprl družbi, ali pa da bi nasilno naredil konec takemu življenju.« (stran 149). Menim, da se sodobni človek in to predvsem delovni v »tekmi« z razredno družbo vedno bolj osvešča, se ji upira in tudi pri nas se z nenehnim uveljavljanjem socialističnih odnosov spopada z ostanki sta-
mi mnenji ali pogledi dr. Trstenjaka, nujno obstanemo ob vprašanju, ali se delovni ljudje po naših vaseh, kamor gre v glavnem ta knjiga, ne bodo nekje prestrašeno spraševali,, ko bodo to knjigo prebrali, kaj pa zdaj, kam — in padli v še večjo stisko, ker je mnogo od tega, kar so prebrali, dejansko le pridiganje pasivnega in deloma tudi prezirljivega odnosa do življenjskih in družbenih problemov, s katerimi so pa tako živo povezani. Ali ni morda že nekoliko žaljivo, ko je. pisec v poglavju Strah pred nesrečo tudi zapisal: »V Sa-
EMRAT DRUGAČE
O RIBIČIH
Okrajna Zveza ribiških družin Pomurja šteje nekaj manj kot 400 članov. Vanjo so vključene štiri ribiške družine: Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava. Odkar so postale družine po izvršeni decentralizaciji samostojne, so pokazale lep napredek. To se odraža predvsem v pogledu gospodarjenja, krepitvi- discipline, tovarištva med čjani in izboljšanju staleža v vodah, posebno še v soboški in, ljutomerski družini. V Lendavi je bilo nekoliko težje. Vendar se tudi tu zadnje čase že kaže pravilno razumevanje do športnega ribolova in opustitev lova rib s križaki.
Soboška ribiška družina se je že lani zavzela, da bi postala Iportna razvedrilna organizacija. V ta namen so organizirali športna tekmovanja Svojih članov v metanju uteži, tekmovanje v lovu rib in v poletnih mesecih družabni dan na Muri. Soboška družina je
lani imela tudi pet posvetovanj s svojimi člani. Omembe vredno je to, da so na nekem izmed teh posvetovanj sprejeli sklep, da vsak član družine opravi 20 prostovoljnih ur pri čiščenju terena ob vodah, pozimi pri sekanju ledu na vodah in pri drugih nujnih delih, ki so potrebna pri nemotenem izvajanju športnega ribolova in ribogojstva.
Poribljavanje voda, kateremu so posvetili precejšnjo pozornost, je bilo, lani posebno dobro in učinkovito izvedeno. Samo soboška in ljutomerska družina sta vložili okrog 5 tisoč ribjih mladic. Za prihodnje leto predvidevajo, da bo vlaga-hie še znatno večje, okrog 7 tisoč mladic. Ker nimajo svojih ribogojnic, so večino vloženega ribjega podmladka kupili v ptujski ribogojnici. Zato se zveza seveda močno zavzema, da bi ribogojnico uredili doma, kjer bi lahko odgojili dovolj mladic za svoje potrebe.
Pomemben je tudi prispevek pomurskih ribičev na področju preskrbe trga z ribami. Lani so za široko potrošnjo nudili okrog 2 tisoč kg rib. Letos računajo, da se bodo te količine še povečale. Zveza ima v upravljanju ribnik v Gresov-ščaku pri Ljutomeru in aku-
mulacijsko jezero pri Dobrovniku v Prekmurju. Močno pa družine skrbijo predvidene regulacije nekaterih pomurskih potokov, posebno še reke Mure. 
Načrti Zveze ribiških družin Pomurja so veliki tudi za leto 1961 m jih bodo skušali vsekakor uresničiti.
-rj- 
re družbe in tako je ob vedno večji sproščenosti tudi vedno manj naveličanosti življenja.
Ta pojav nam n. pr. za področje našega okraja ilustrira analiza samomorov. Ugotavljamo, da je teh vedno manj in to predvsem takih, ki bi se naveličali živeti, kajti med številom samomorov je precej takih, ki so bili že dalj poznani kot duševni bolniki, vendar za družbo ne posebej nevarni.
Kako se naj torej človek rešuje v stiski? Pisec knjige odgovarja: »Saj si končen odgovor na vsako osebno življenjsko vprašanje mora dati vsak sam. Vsak svetovalec stoji samo zato ob strani, da pomaga človeku iz odgovorov na nerešena vprašanja iskati pot do njega samega.« (stran 155).
Pisec kmalu za tem nadaljuje: »Dvoje pa je predvsem potrebno, da človek uspešno re-
hari je eksplodirala atomska bomba in v naših deželah so nekaj tednov pozneje ugotovili povečano radioaktivnost; in že se je polastila ljudi nemirna zavest, da jih ogroža smrt zaradi radioaktivnosti.« (stran 26).
Piščeve misli iz knjige Človek v stiski sem dobesedno navajal zato, da bi opozoril člane ZK, ideološke komisije in tudi politične šole na našem področju, da bi se ob teh in tudi ob drugih mislih v obravnavani knjigi začeli spraševati, ali je vse res tako, kot je zapisano in s tem začeli »ustvarjalni boj mnenj na socialističnih pozicijah.« K takemu delu nas sili tudi to, da.: Zveza komunistov, katere poglavitni cilj je boj za socializem, se bori ideološko proti vsem pojavom, ki zmanjšujejo vero v človeka, njegovo ustvarjalno moč ter sposobnost, da
Misli ob knjigi dr. Aniona Trstenjaka »Človek v stiski« izdala Mohorjeva družba v zbirki 1961
peti. Trpljenje odklanjajo, ne vidijo smisla v njem, niti ga ne iščejo radi, tudi če-jim ga odgrnemo, bi ga najraje odklonili.« (Človek v ravnotežju, 1957, stran 174). V knjigi Človek v stiski pa pisec to misel nekako oživi, ko pravi, da moderni človek »o smrti noče nič vedeti« in ob tem se mu toži po časih, ko so domači vzeli bolnika iz bolnišnice, »kakor hitro so zvedeli, da mu ni rešitve, samo, da bi doma v krogu domačih naredil svoje zadnje gmotne in duhovne račune, prosil odpuščanja in se tako v vsej ganljivosti poslovil od svojih najdražjih.« (stran 30).
Na vprašanje, kaj storiti v »strahu pred smrtjo« nam pisec odgovarja: »šele modra in zrela uvidevnost, da je treba resničnost smrti vključiti v red svojega življenja, bo človeka mogla pomiriti in osvoboditi strahu ter mu dati tisto duševno zdravje, ki mu daje moč, da se dvigne ob misli na smrt na vedno višjo stopnjo osebne poduhovljenosti.« (stran 31).
Torej beg od življenja in kam? To moreče vprašanje stopnjuje pisec, ko v poglavju Paroksizem (višek užitka) še ugotavlja: »Vse družabno življenje po kavarnah, klubih, salonih in zabaviščih in v gosto zakajenih prostorih je tudi ena sama omama, ki jo stopnjujejo s filmskimi in televizijskimi zabavami ter s spolno izzivalnimi predstavami ob spremljavi jazz glasbe.« In kmalu za tem v istem poglavju je zapisano: »Tudi razne oblike športa, ki je danes prevzel mišljenje in težnje človeka, imajo svojo privlačno silo
šuje svoje lastne osebne stike: odkritosrčnosti v vprašanju in moči v odgovoru, Človek si mora biti vsaj sam pred seboj do dna odkrit, ko stoji pred osebnimi vprašanji, in. mora prav tako imeti dovolj moči, da bo sledil odgovoru, ki mu ga narekuje lastna pamet in lastna vest.« (Stran 156).
Kam in kako naj se reši človek v stiski. Pisec knjige nam odgovarja na zadnji strani, v zadnjem odstavku, potem, ko ponovi zgodbo o nervoznem človeku, ki je hotel zaposliti nekoliko nagajivega otroka s tem, da je raztrgal zemljevid, ki je imel na hrbtni strani narisano podobo moža, in naročil otroku, naj sedaj ponovno sestavi zemljevid. Otrok je hitro sestavil zemljevid, ker je »gledal samo podobo moža, ko je bila ista sestavljena, je bil na drugi strani tudi svet v redu.« (stran 157). Takoj za tem pa nadaljuje in zaključuje knjigo: »To velja v prispodobi za vsakega človeka v stiski: ne gre za to, da rešujemo svetovne probleme in uravnavamo svet. ker to presega naše moči. Eno samo je potrebno za nas neposredno in potem bo tudi ves svet v redu: urediti moramo v sebi svoie-pa lastnega človeka.« (stran 157).
Ali je družba res tako enotna, da bi kaj takega bilo mogoče? Ali bodo gospodarji sami uredili v sebi člo«»ekia tako, da ne bo več izkoriščanja, da ne ho več tekla kri v Alžiru. v Kongu, v Laosu in ne bo barikadi v Beieiii in še in še hi se lahko vrstila vprašanja. Tak umik od stvarnosti, prepuščanje sebe, svoje usode, »neko-
bi spremenil svet, da bi člove-r ško življenje napravil razumno, polnovredno in človeško ža, vse. Program ZKJ, stran 479).
In to svojo borbo mnenj mora izvajati ZKJ v odprtih in poglobljenih razpravah med ljudmi in s tem se tudi krepi njena moč in vpliv odnosno vloga SZDL.
Vanek Šiftar
Na sliki: V tolikšnem številu so se odzvali krvodajalci iz Rogašovec
LENDAVA — V torek je bilo v Lendavi zasedanje občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji so razpravljali o delu upravnih organov ObLO v mi-nulem letu. Na ločenih sejah pa so sklepali o združitvi trgovskih podjetij »Preskrba« in »Center« Lendava.
Kljub trčenju nadaljeval vožnjo
Voznik avtobusa Jože Zadravec je na relaciji Kuzma — Murska Sobota, med vasjo Polana in Cme-lavci vozil preko svoje polovice ceste; Nasproti mu je prihajal oseb-ni avtomobil, ki ga je upravljal Janez HegediS, le-ta pa je vozil po sredini ceste čez kupšinski most. Nekaj deset metrov pred srečanjem je voznik osebnega avtomo-
STOLETNICA NA KAMESCAKU UMRLA
V izredno visoki starosti je minuli teden umrla na Spodnjem Kamenščaku Terezija Semenič. Naši bralci se gotovo še spominjajo, da smo jo lansko jesen ob njeni; stoletnici predstavili. Sicer pa so tudi njeni otroci že precej priletni. Naj starejša hčerka je namreč že tudi prekoračila 70. leto.
-ko
ROJSTVA 
Rodile so Magda Joklovič iz G. Lakoša — deklico. Zora Trajber, iz Kobilja — deklico, Elizabeta Bači, iz Žitkovec — deklico, Marija Šarkezi, iz Ropoče — dečka, Marija Balažič, iz Mlajtinec — dečka, Jolanka Zakoč, iz Stanjevec — -dečka. Kristina Gjergjek, iz Ko-vačevec — dečka, Marija Ahtalič, iz Veščice — dečka, Hilda- Lančaj, iz Sotine — dečka, Anica Vršič, iz Radomerja — deklico.
POROKE
Poročili so se: Evgen Kolmanič, poljedelec iz Rorejec. iri Matilda Komin, šivilja konfekcije, iz Sata-hoveč; Ludvik Novak, evangeličanski duhovnik iz Crnelavec in Erika Banfi, poljedelka iz Veščir ce; 'Herman Vučak, mlinar iz Bez-novec in Hermina Huber, poljedelka iz Bodonec; Geza Krenos, stroj hi ključavničar, iz Beznovec in Sidonija Sinic, šivilja konfekcije iz Crnelavec.
bila opazil, da se avtobusu ne bo mogel izogniti in je zato zavozil na skrajno desno stran cestišča. V tem času pa je že pripeljal avtobus in trčil v prednji levi blatnik osebnega avtomobila. Kljub trčenju pa šofer avtobusa ni ustavil, pač pa nadaljeval vožnjo. Po kasnejših ugotovitvah je bil šofer avtobusa nekoliko vinjen.
OBČNI ZBOR DIJAŠKE ZADRUGE NA ESS Na občnem zboru, ki je bil v minulem tednu, so izvolili novi upravni in nadzorni odbor, ki pa šteje skupno pet članov. Tajnik in blagajnik sta podala svoja poročila za preteklo leto. Zadruga je imela v lanskem letu 214.775 dinarjev prometa, od tega 95.459 dinarjev čistega dohodka.
Dosedanja dejavnost zadruge je bila predvsem opravljanje strojepisnih in stenografskih uslug gospodarskim organizacijam, ustanovam, zavodom in tudi posameznikom. Zadruga pa je sprejela sklep, da bi se naj njeno delo v bodoče razširilo tudi na druga področja, kakor na primer na pomoč pri knjigovodstvu, s čimer pa bi si pridobili tudi prakso v podjetjih. Nadalje so tudi sklenili, da. bi naj v bodoče v zadrugi aktivno sodelovali tudi nižji razredi.
CRENSOVCI - Gasilsko društvo Crensovci je imelo v nedeljo redni letni občni zbor. Na njem so med drugim razpravljali tudi o gradnji gasilskega doma.
BUCKOVCI - V nedeljo je bila seja Krajevnega odbora Bučkovci. Na njej so razpravljali o smernicah prihodnjega perspektivnega plana.
Gasilsko društvo Bučkovci pa je imelo v ponedeljek redni letni občni zbor. Na njem so kritično ocenili delo gasilskega društva v minulem letu ter opozorili na nekatere pomanjkljivosti pri delu. Na zboru pa so tudi sklenili, da bodo vključili v članstvo SZDL kar največ gasilcev. ROGASOVCI - Na rednem letnem oljčnem zboru Strelske družine v Rogašovcih so med drugim izvolili npvi upravni odbor ter se pomenili o nadaljnjem delu strelske družine. Udeležba je bila zadovoljiva.
Ljudska univerza je v Roga-šovcih pripravila vrsto predavanj. Prvo predavanje o pomoči staršev pri učenju otrok je bilo v minulem tednu. Zanimanje za ta- predavanja je veliko.
TlSlNA — Pred nekaj dnevi so na osemletki na Tišini izvolili novi šolski odbor, ki šteje 15 članov. Tega dne so imeli na šoli tudi roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 350 staršev. Starše so seznanili s polletnim učnim uspehom učencev. 
BELTINCI — Tudi v Beltincih je bilo pred kratkim predavanje, ki ga je prioravila Ljudska univerza. Predavanje je imelo naslov — Razvojna pot političnega sistema v FLRJ. Podobna predavanja bodo imeli v prihodnje vsak teden.
Bodoči razvoj pomurskega še količine zdravilnih zelišč, padnega) dosežemo le okoli ni podrobno poznano vsem gospodarstva je pogojen tudi s Čeprav je bila to le bolj pos- 1.650 din dohodka na ar.	kmetovalcem, je zaželeno, da
predelavo kmetijskih pridel- kusna proizvodnja, smo ugoto- Uspehi teh pridelovalcev so kmetijske zadruge kot organi-kov. Najmanj je razvita pse- vili, da je bila koristna za pri- vsekakor močno zbudili zani- zatorji proizvodnje vabijo k delava poljskih pridelkov in delovalca in predelovalca vrt- manje za pridelovanje vrtnin razgovorom (o datumih so za-Pomurja večina tržnih viškovnin. Tako je n. pr. Kmetijska tudi med ostalimi prideloval- druge že obveščene) čim več teh pridelkov v surovi neprepridobila 47 ci v sosesčini.	pridelovalcev, da bi lahko ti
delani obliki in s tem tudi zna-	kmečkih pridelovalcev, Obrat »Agromerkur« v Mur- prejeli podrobna navodila o
ten del narodnega dohodka, ki so pridelali in prodali sku- ski Soboti tudi letos v še šir- pridelovanju vrtnin in pojas-Takšnemu stanju je vzrok ne paj 20.000 kg raznih povrtnin, šem obsegu organizira pride- nila o odkupnih pogojih ter le pomanjkanje tovrstnih pre- predvsem kumar, korenja, fe- lovanje več vrst vrtnin. Za- cenah, ki so za pridelovalce in
delovalnih obratov, marveč tudi premalo število pridelovalcev vrtnin, ki pridejo v poštev za predelavo.
Da bi se to stanje izboljšalo, je obrat Kmetijske poslovne zveze »Agromerkur« v Murski Soboti že lani začel organizirati pogodbeno pridelovanje vrtnin. Tako je ta obrat že lani odkupil in konzerviral 55.000 kilogramov kumar, 57.000 kg jedilnega korenja, 3.700 kg pe-tršiljevega lista, 1.700 kg listov zelene, 2.700 kg pora, 10.000 kg feferonov in 9.000 kg paprike — poleg tega pa še kakih. 20.000 kg jedilnih gob in manj-
feronov in gorčice. Posebno lepe uspehe je dosegel pridelovalec Contala Jože iz Gede-roveč — na 8 arih je pridelal in prodal 2.000 kg kumar zelo dobre kakovosti in dosegel tako na ar 6.250 din dohodka. Zanimiv je tudi uspeh pridelovalke Kos Rozalije iz Kmetijske zadruge v Gančanih, ki je pridelala in prodala z 4 arov 1.230 kg očiščenega pora, kar pomeni, da je dosegla na na en ar 6.150 din dohodka. Znano pa je n. pr. da pri pridelku 200 mq krompirja (t. j. 150 mq jedilnega in 50 mq od-
stopniki obrata bodo še v januarju obiskali vse kmetijske zadruge in družbena posestva zaradi sklepanja pridelovalnih pogodb in pridobivanja novih pridelovalcev, predvsem za naslednje vrtnine:
kumare za vlaganje, feferoni, korenjček jedilni, pori luk, paprika in gorčica. Poleg tega pa tudi za nekatere vrste zdravilnih zelišč in jagodičevja.
Ker pridelovanje vrtnin Še
zadruge, kakor tudi za družbena posestva, zelo ugodne. V interesu pridelovalcev pa je, da se teh posvetovanj polnoštevilno udeležijo.
Obrat "Agromerkur" kot organizator in prevzemalec pogodbene proizvodnje vrtnin pa bo preko Radia Murska Sobota in v »Pomurskem vestniku« redno obveščal pridelovalce in zadruge o času in načinu setve, oskrbovanja in zdravstvene zaščite vrtnin.
AGROMERKUR Obrat KPZ M. Sobota
POMURSKI VESTNIK, 19. JAN. 1961
V KRATKEM PO POMURJU
»AGROMERKUR« OBVEŠČA KMETOVALCE
6
Pranje spada med težka opravila gospodinje. — To je bilo nekoč, — danes Vam sodobna pralna sredstva to delo izdatno olajšajo.
Detergent OSKAR je Vaš dober pomočnik pri težkem delu! — OSKAR pere hitro, uspešno in je poceni!
Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, naylon in perlon detergent »PERILO«

Petek,	20.	jan.	—	Boštjan
Sobota, 21.	jan.	—	Neža
Nedelja, 22. jan. — Viktor Ponedeljek, 23. jan. — Rajko Torek,	24.	jan.	—	Feliks
Sreda.	25.	jan.		Trpimir
Četrtek, 26. jan. — Pavla
PREKLIC
Podpisani Stanko Frank, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril proti šolskemu upravitelju Tonetu Hanželu, Osnovna šola 80, Odranci.
Stanko Frank, Odranci 80.
Upravni odbor Gostinskega podjetja »Central« v M. Soboti razpisuje mesto SOBARICE Pogoji so:
po možnosti znanje enega tujega jezika, verzirapa v tej stroki, hrana in stanovanje zagotovljena. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na gornji naslov, plača po učinku.	D-43
Za pitanje prašičev samo »REDIN« ker pospešuje debelenje
Oglas
v Pomurskem vestniku -
siguren uspeh
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT  -	Letni občni zbor NK „Sobota“
Na doseženih uspehih graditi dalje
je dejal v svojem pozdravnem nagovoru tajnik Nogometne zveze Slovenije tov. Demač — Navzoči tudi predsednik ObLO Karel Lutar, predstavniki PNP in sodniške organizacije
Na letnem občnem zboru Nogometnega kluba Sobota, ki je bil v nedeljo dopoldne, je bilo iz poročila sekretarja Vlada Cvetka in dokaj živahne razprave moč izluščiti glavno ugotovitev: da je bilo delovanje tega, tudi v slovenskem merilu močno uveljavljenega kluba v preteklem letu zelo uspešno. Postavljen je že naj-glavnejši temelj, na katerem bo klub lahko še uspešnejše gradil dalje: množičnost aktivnih članov. V klubu deluje sedaj okrog 140 aktivnih igralcev, med katerimi je nad 80 pionirjev in mladincev, kar priča o tem, da so v preteklem letu posvečali podvojeno skrb prav mlademu naraščaju. Na zboru so naglašali potrebo po najbolj smotrni in vsestranski vzgoji mladih športnikov; za uresničitev tega smotra pa je sedanje-število trenerjev premajhno. Kakovostni dosežki posameznih klubskih moštev v posameznih tekmovanjih so že znani; ob dosedaj največjem uspehu I. moštva, ki je v jesenskem tekmovanju SCL zasluženo pristalo na III. mestu v tej konkurenci, velja o-meniti tudi mladinsko moštvo ki si je v Slovenski mladinski ligi priborilo častno 5. mesto, dalje I. pionirsko moštvo, ki v pretekli tekmovalni sezoni ni zabeležilo niti enega poraza itd. Pionirskim moštvom bo treba v prihodnosti zagotoviti več tekmovanj, kar pričakujejo predvsem od PNP. Se prav posebno priznanje je bilo igralcem I. moštva in njegovemu tehničnemu vodstvu izrečeno na zboru za vzorno športno zadržanje na tekmovanjih, kar je močno prispevalo k temu, da je Sobota znana po vsej Sloveniji kot ugleden klub, katerega radi vabijo in tudi gledajo na svojih. igriščih. Razen s slovenskimi vodilnimi klubi so v zadnjem letu navdali dokaj tesno sodelovanje tudi z nekaterimi hrvaškimi klubi v bližnji soseščini.
Uspešno delo klubskega vodstva se ne zrcali samo v 38 sejah v preteklem letu, marveč predvsem v tem, da je uspel zagotoviti klubu in njegovim moštvom zadostna finančna sredstva za pri-prave, tekmovanja in sploh klubsko življenje. Tako mu je uspelo s pomočjo gospodarskih organizacij, z organiziranjem že tradicionalne tombole in z drugimi viri zbrati nad 8 milijonov dinarjev sredstev, kar je gmotna osnova, s katero se lahko pobvali le malokateri slovenski klub. Z zbranimi sredstvi so tudi dokaj smotrno gospodarili. Vlagali so Jih tudi v potrebne športne objekte. Tako je klub Izdal v preteklem letu za urejevanje pomožnega Igrišča že okrog 700 tisoč dinarjev.
Na občnem zboru je bilo Izraženo mnenje, da bo potrebno v prihodnosti prej začeti z jesenskimi tekmovanji v okviru raznih lig, saj kažejo tudi letošnje izkušnje, da je bilo občinstvo zaradi neugodnega vremena znatno prikrajšano, oškodovane so bile klubske blagajne in tudi samo tekmovanje je v tako neugodnih vremenskih razmerah skrajno neugodno za zdravje zlasti mlaiših športnikov. Glavna skrb kluba bo tudi letos velia-la dokončni zgraditvi pomožnega igrišča it) temeljiti obnovi sedanjega, za kar nameravajo med starejšimi člani organizirati posebno nabiralno akcijo, mladino pa pritegniti k udarniškemu delu. V ramensko izvoljeni gradbeni odbor nameravajo povabiti tudi predstavnike nogometnih klubov Grafičar in Pušča. V prihodnji tekmovalni sezoni bo
klub za svoje simpatizerje prirejal občasne sestanke ter jih seznanjal z uspehi posameznih moštev in z delom kluba. Mimo novega 19-članskega odbora so na občnem zboru izvolili tudi dva častna člana upravnega odbora: predsednika ObLO M. Sobota Karla Lutarja in Ivota Kardoša. Še posebej pa so pohvalili predsednika in sekretarja kluba za njuno požrtvovalno delo. 
Preteklo nedeljo — serija sedemmetrovk
BEITINČAM NAJUSPEŠNEJŠI
Na drugem tekmovanju za prvenstvo Pomurja v streljanju sedemmetrovk, ki ga je priredil okrajni rokometni odbor, je preteklo nedeljo nasto-pilp v soboškem TVD Partizan 5 tekmovalnih moštev s 33 posamezniki, kar je v primerjavi z lanskim letom napredek v množičnosti, saj so takrat nastopila samo 3 moštva. Namen tega tekmovanja je v tem, da vzpodbuja rokometna moštva k pripravam tudi V zimski sezoni. Tekmovanje samo pa je tudi zelo zanimivo, saj ni moč zvedeti za zmagovalca vse do zadnjega trenutka tekmovanja.
Na tem tekmovanju so bili doseženi ti-le rezultati: Sodniki: F&-boš (Belt.) 19:11 (2:01. Faboš : Beltinci 3:22	(0:2), Beltinci : Krog
19:13 (2:0), Grafičar (M. S.) : Sodniki 20:13 (2:0), Beltinci : Grafičar 24:12 (2:0), Krog : Faboš 15:17 (0:2), Grafičar : Krog 15:15 (1:1), Sodniki : Beltinci 11:28 (0:2), Krog : Sodniki 22:20 (2:0), Faboš : Grafičar 9:17 (0:2).
Med posameznimi strelci si delijo prvo, drugo in tretje mesto: Peter Šraj (Belt.), Jože Peterka (Belt.) in Rudolf Kokalj (Graf.), lanski prvak, s po 17 .zadetki. Na eni tekmi je dobil najmanj golov vratar števančec (Graf.) — 9 od 30 možnih, najboljši vratar na tem tekmovanju pa je bil Peterka (Belt.) s samo 39 prejetimi goli od 120 možnih.
	4	4	0	0	93:39	8
Grafičar	4	2	1	1	64:61	5
Krog	4	1	1	2	65:71	3
Sodniki	4	1	0	3	63:81	2
Faboš	4	1	0	3	40:73	2
Po V. kolu v Pomurski košarkarski ligi
NADPOVPREČNA ZMAGA ELANA
Nedeljsko, 5. kolo v Pomurski košarkarski ligi je bilo pravzaprav obračun močnejših s slabšimi — prvih štirih s štirimi v a spodnjem koncu lestvice. Rezultati so bili več ali manj pričakovani, le visoki, zmaga moštva Elana, izražena v troštevilčnem Številu po zmagovalcu doseženih košev, nad moštvom Sloge rahlo preseneča, vendar je tudi izid tega srečanja realen, če upoštevamo, da sta se srečala prvi in zadnji na lestvici.
V moški konkurenci so bili zabeleženi naslednji rezultati:
Tekmovanje na I. soboški O emletki
120 tekmovalcev
Na soboški I. Osemletki se že pripravljaj a na športno tekmovanje za prvenstvo Pomurja. Tako so v soboto priredili medrazred-no tekmovanje v orodnem mnogoboju in namiznem tenisu. Nastopilo je 20 razrednih tekmovalnih moštev z 80 tekmovalci v o-rodnem mnogoboju in 12 ekip s 40 tekmovalci v namiznem tenisu. Tekmovanjem je prisostvovalo veliko število pionirjev, ki so živahno vzpodbujali svoja moštva.
V -orodnem mnogoboju so bili v konkurenci pionirjev zabeleženi ti-le rezultati: med 6. razredi je ekipno omagal VT d razred s 110.3 točke, med posamezniki pa Bavčar 39 5, Herlič 38,3, Baranja 38 točk itd., med 7. razredi VIT c raz-, red s HO točkami, posamezno Brunec 37 5. Sabotin 37 4, Orl 37 točk, med 8. razredi VITI c razred s 113,4 točke, med posamezniki
Sapač 39,9, Bavčar 39,7, Sraka 38 točk. Pionirke: med šestimi razredi VI. d razred s 109,1 točke, med posameznicami Čarni 38.5, Medič 38, Hajdinjak 38 točk, med sedmimi razredi VIT c s 104 8 točke, med posameznicami Rapoša 39,5, Bačič 38 7, Koltaj 37 3 točke, med osmimi razredi VIII b s 114,2 točke, posamezno Hajdinjak 39 8, Balek 39,3, Trstenjak 38,5 točke.
Namizni tenis: ekipno: VIT b —
I. moštvo 25, VIII 20, VIII 19 točk itd. Posamezniki: Firm 10 zmag, Vadnal 9 zmag, Sraka 8 zmag, Sapač 7 zmag.	J.
Košarka tudi
Kot so nam sporočili iz Bel-tinec, je zanimanje za košarkarski šport dokaj naraslo tudi v tem kraju. Na beltinski
Elan : Sloga 126:28 (60:8) ESS : Vajenec 59:31 (28:18). Rakičan Grafičar 29-44 (9:22). A-kadn-nik : Ljutomer (42*44) (14:191. Najboljši realizatorji v
V pionirski ligi sta bili dve »prijateljski« srečanji, čeprav je tudi tokrat šlo prav resno za tekmovalne točke. Tako je I. moštvo Mladosti odpravilo svojega društvenega rivala, II. moštvo z rezultatom 51:16 (20:6), tekma med Poletom I. in Poletom II pa se je prav tako končala z zmago prvega moštva 24:17 (8:10). Vendar tokrat zmaga prvega moštva ni bila posebno prepričevalna, saj je II. moštvo v prvem polčasu celo vodilo. Najboljša realizatorja v I. kolu pionirske lige. sta bila Glažar in Gombošl, oba Mladost; prvi je dosegel 17, drugi pa 13 košev.
LESTVICA PO V. KOLU
Elan	5	5	0	0	412:204	10
Ljutomer	5	4	0	1	274:206	
ESS	5	4	0	1	275:211	
Grafičar	5	3	0	2	231:226	6
	5	2	0	3	259:192	4
Vajenec	5	1	0	4	185:255	2
Fabijan	5	1	0	4	169:295	2
Sloga	5	0	0	5	146:362	0
Največ košev so po V. kolu dosegli: E. Miloševič (Elan) 148, Mitja Berce (Ljut.) 119, V. Roškar (Graf.) 116, S. Avguštin (ESS) 104, B. Hari (Elan) 95.
MURSKA SOBOTA - od 20.-22. jan. francoski barvni kinema-SKopsKi film: »Beatnce čenči«; od zd.—24. jan. Slovenski film: »Akcija«; od 25.-26. jan. itali-: janski film: »Nezveste«.
GORNJA RADGONA - od 21.-22. jan. ameriški kinemaskopski film: »Ulica Fridericn st. 10«;
25.	jan. ameriški film: »Detek-tivska zgodba«.
LENDAVA — od 20.—22. jan. sovjetski film: »Enainstindeseti«; od 2i.—25. jan. italijanski film: »Zadnja kočija«.
SLATINA RAULNCI - od 21.-22, jan. ameriški barvni kinemaskopski film: »Zlato v džungli«;
26.	jan. jugoslovanski film: »Osma vrata«.
LJUTOMER — od 21.—22. jan. ita-lijansko-francoski barvni kinemaskopski film: »Poslednji raj« od 25.-26. jan. francoski film: »To je čas ubijalca«.
VERŽEJ — od 21.—22. jan. francoski barvni film: »Sakramenska frklja«.
krizevci pri Ljutomeru - od 2l.—22. jan. italijanski film: »Vr-mtev v življenje«; 25. jan. jugoslovanski film: »Klempo — veliko potovanje«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 21.-'22. jan. bolgarski film: »Dogodek na ulici«.
MALI OGLASI
kuhinjsko in samsko pohištvo v dobrem stanju ugodno prodam. Prečna 2, M. Sobota.	M-51
ZDRAVA UPOKOJENKA dobi mesto gospodinje pri dveh starejših zakoncih z lepo sobo, hrano in 3000—4000 din mesečne nagrade. Reflektantkinja se naj javi pri Trg. podjetju »DOM« Ro-gašovci, poslovalnica št. 1.
M-47
PRODAM NOVO HlSO z velikimi brajdami, električno razsvetljavo, 40 arov zemlje, 10 minut od postaje Velika Nedelja. Jože Sak, Mihovci 68. V. Nedelja) M-48
•VAJENCA sprejme trgovina »Var-ieks«, takoj. Varteks, M. Sobota.	M-34
KLAVIR s kratkimi križanimi žicami metalne konstrukcije v dobrfem stanju prodam. Cena ugodna. Znamka Fraz Wirtl. Vorašati: Trg Republike 6, Čakovec.	M-36
BLAZINO, novo, za 2 postelji, naj-..boljši, puh, prodam. Naslov v upravi lista.	M-38
POSESTVO z vsemi kulturami v izmeri 5 hektarov prodam. Lit-rpp. Jože. Lokavec št. 48, p. Zagorje, Velka pri Cmureku.
M-40
HlSO s plinsko kurjavo, elektriko in vrtom v Dolgi vasi pri Len-davi zamenjam za slično v okolici Balatona ali tudi drugje na j Madžarskem. Eroš Katica, Doliča va 34.	M-41
GOSPODINJSKO POMOČNICO sorejmem. Nastop službe s 1. februarjem 1961. informacije na Upravi Trgovskeea podjetja »Merkur« v Murski Soboti.
M-42
ZAHVALA
Po težkem trpljenju smo za večno izgubili našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
IGNACA HOZJANA
Zahvaljujemo se vsem, ki so predragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali številne vence. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam bili v pomoč v času njegove bolezni in na njegovi zadnji poti. Enako tudi bolniškemu osebju Internega oddelka v Murski Soboti, nadvse pa domačemu zdravniku dr. Lojzetu Toplaku zaradi njegove požrtvovalnosti kakor tudi članom PGD Trnje	
Žalujoči: žena, sina Joško in Ignac, snahe, vnuka, brata in sestra.
OBVESTILO
Obveščamo vse mladince, rojene leta 1943, ki imajo stalno bivališče na področju občine Murska Sobota, da bo v času od 26. do 31. januarja 1961. leta vpis v evidenco obveznikov-nabornikov letnika 1943. Vpis opravljajo krajevni uradi za svoje matično področje, za matično področje Murska Sobota pa oddelek za narodno obrambo pri ObLO Murska Sobota. Mladinci omenjenega letnika naj se javijo za vpis v evidenco ne glede na to, če so prejeli poziv ali ne.
ObLO Murska Sobota
Zdravstveni dom Murska Sobota sporoča, da se je SPLOŠNA AMBULANTA PRESELILA V PROSTORE ZDRAVSTVENEGA DOMA V GRAJSKO ULICO 16.,
kjer poslujejo prav tako kot prej vse splošne in specialistične ordinacije razen rentgena, ki je ostal v zgradbi ZSZ v Kerenčičevi ulici 11.
Razpored nočnih dežurstev je razviden pred vhodom v Splošno ambulanto v Grajski ulici.
Prosimo, da se v nočnih urah — v nujnih primerih — obračajo pacienti le na dežurnega zdravnika.
Uprava
Komisija za uSlužbenSke zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota
V	URADU TAJNIKA
1.	Stenodaktilografa
V	ODDELKU ZA SPLOŠNE IN DRUŽBENE SLUŽBE
2.	Referenta za zdravstvo
3.	Referenta za OM službo
4.	Referenta za požarno varnost
V	ODDELKU ZA GOSPODARSTVO:
4. Statistika
Pogoji: Pod točko 1. srednja strokovna izobrazba z znanjem stenografije ali končana administrativna šola in strokovni izpit.
Pod točko 2., 3. in 4. srednja strokovna izobrazba in opravljen strokovni izpit.
Pravilno kolkovane prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in življenjepisom naj prosilci vložijo v 15 dneh od te objave na Občinski ljudski odbor Murska Sobota.
0-50
Uprava Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Ljutomeru razpisuje
3-mesečni pletarski tečaj,
ki se bo začel s 1. februarjem 1961. Prijave je poslati do 28. I. 1961. Po končanem tečaju pridobijo kandidati polkva-lifikacijo v pletarski stroki.
Pogoji za sprejem v tečaj so naslednji:
prednost imajo delovni invalidi in invalidi NOB, vojne ali
obojestranske sirote, dekleta in fantje v. starosti od 15—25 let.
Upravni odbor Trg. podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
2 kvalificiranih prodajalcev,
prednost imajo izučeni v železninski stroki
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe čimprej. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja.
0-44
Sprejemamo v zakup vsa. kmetijska zemljišča od zasebnikov v naslednjih katastrskih občinah:
MURSKA SOBOTA, PETANJCI. TIŠINA, MUR. PETROVCI, SOUIŠINCI. TEŠANOVCI, MORAVCI, MLAJ-TINCI. RAKIČAN, LEMERJE. PREDANOVCI, BREZOVCI, PUŽAVCI, STRUKOVCI, TOPOLOVCI IN BEZNOVCI.
Pismeno ponudbo o zakupu je poslati na upravo Kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer je mogoče dobiti tudi vse informacije v zvezi s pogojem zakupa.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
0-37
AEROKLUB MURSKA SOBOTA
je pričel v zadniih mese-ih preteklega leta z intenzivnim delom na izgradnji letališčnih nanrav. ustanovil je red-o letalsko šolo v okviru Pomurskega letalskega centra, opremil klubsko pisarno itd., vse v cilju, da bi se soboško letališče lahko čimprej usposobilo tudi za gospodarske namene. Ta cilj hoče Aeroklub Murska Sobota doseči v tem letu!
Na občnem zboru Aerokluba Murska Sobota, ki bo v nedeljo, dne 22 jan. 1961, ob 10. uri v prostorih hotela »Zvezda« v Murski Soboti, bodo sprejeti in osvojeni predlogi za nadaljnji razvoj letalske šole, letalskih naprav in ostalega dela aerokluba. Prosimo vse tovarišice in tovariše, ki so zainteresirani na razvoju letalstva v Pomurju, da se občnega zbora aerokluba zanesljivo udeleže.
Prijatelji plavega športa vljudno vabljeni!
Za člane kluba je udeležba obvezna!
POMURSKI VESTNIK. 19. JAN. 1961
7
LESTVICA:
tem kolu so bili Emil Miloše-
vič 50, Jožem Miholič. Mitja povna 27. Stefan Avguštin 25 košev itd.
Pričelo se je tudi tekmova-rvie za prvenstvo v ženski-
gi. Za uvod sta se v nedeljo srečali moštvi Sloge in Mladosti. Zmagalo je prvo moštvo z rezultatom 42:23 09:16). Pri sta bili najbolj uspešni Beba Kovačič z 20 in Gabi Koudila s 16 koši, pri Mlado-sta pa S. Gruškovnjak z 11 koši.
v Beltincih
Osemletki se je prav te dni že začelo medrazredno tekmovanje v košarki, ki naj bi določilo prvaka šole.
Afratha Christie
Zadnje priprave pred poletom prvega Američana v vsemirje
Če bo Američan prvi-vedo samo
»Vsemirski Kolumbi so pripravljeni!« Tako je pred nedavnim izjavil ameriški pilot Gordon Cooper, eden od sed-morice, izbranih za polet v vsemirje in ki, so se leto in pol pripravljali za ta polet.
Posebna raketa, ki so jo že pripravili, bo enega izmed pilotov odnesla v vsemirje, kjer bo na višini 300 kilometrov dvakrat obkrožil zemljo in se potem spustil v morje, nekje v Atlantiku ali na Pacifiku.
Gornji del ameriške rakete, s katero naj bi že v kratkem poletel v vesolje Človek.
v Moskvi
Te dni so naredili prvi poskus z lutko, ki je pristala na odrejenem mestu. Posebni del rakete, kjer bo kabina za pilota, je opremljen z najmodernejšimi napravami. Ob pristanku na vodi se bo ta del rakete avtomatično odprl in pilot bo v nekaj sekundah že plaval v gumijastem čolnu in tako počakal na helikopter kake vojne ladje, ki ga bo odpeljal na suho. Kljub temu, da ameriški astronavtiki zatrjujejo po-
polno varnost pri letu v vsemirje in pristanek rakete na odrejenem mestu, za kar je najbolj primerna voda, ki ublaži udarec, so ameriške pilote za vsak slučaj izvežbali tudi za pristanek v — puščavi.
Piko na i pa so postavili a-meriški konstruktorji z avtomatično napravo, ki lahko odvrže pilota iz rakete še pred poletom — če bi prišlo do eksplozije rakete že na zemlji.
Pričakujejo, da bodo naredili v Ameriki ta poskus že čez nekaj tednov. Odgovor na to, če bo poletel v vsemirje prvi Američan ali Rus, pa vedo samo v Moskvi.
Nenavaden „bonjiček“ Petra Iliča iz Methoviča
Čuvar potopljenega mesta
V Metkoviču živi občinski uslužbenec Peter Ilič, ki že trir deset let zbira ostanke velikega rimskega mesta, z okrog 80 tisoč prebivalci in ki so ga v VII. stoletju porušili Avari in Sloveni, danes pa leži v glavnem pod vodo velikega neret-ljanskega močvirja. Narono — tako se je mesto imenovalo — so raziskovali, kolikor je to pač v tem močvirnem kraju možno, že mnogi arheologi.
Elektrika, ki ne ubija
Do nedavnega so samo ptice Lahko sedele na električnih žicah z električnim tokom, ne da bi jim bilo življenje v nevarnosti. Delavci pri popravilu žic pod električnim tokom, so morali uporabljati gumijaste ali druge izolatorje.
Neki inženir, specialist za visoko napetost v ameriški mor-nirici, je odkril način, kako Lahko z golimi rokami popravljajo elektrovode z mnogo manjšo nevarnostjo kot poprej. Iznajdba temelji na navadni košari, izdelani iz specialnega materiala, v kateri se-
"Oprostite, ta kravata pa je moja"
di delavec. Na dnu košare je mreža iz žice, povezane z elek-trovodom. Na ta način je delavec pod isto napetostjo kot žica, v kateri dela.
NIHČE NOČE BITI EICHMANN
Argentinska vlada je angažirala nekega poljskega režiserja, naj posname film o življenju volnega zločinca Eichmanna. Vsi filmski igralci, katerim je režiser doslej ponudil glavno vlogo v tem filmu, so ponudbo odklonili.
NAMESTO VIZITKE
Iz parkiranega avtomobila v ZDA je zmanjkal radioaparat. Lastnik avtomobila je čez nekaj časa na sedežu odkril fotoaparat, v ki ni bil njegov. Aparat je oddal na policiji, kjer so ga odprli in razvili film. Tako je policija že na sledi tatovom, ki so se pred krajo slikali, ne sluteč, da je nekdo med njimi tako pozabljiv.
PROTI TRUŠČU LETAL
Da bi prebivalstvo zaščitili pred truščem reaktivnih letal, so v Hamburgu zgradili prvo »zaščitno halo« v Evropi. V tej hali bodo letala ogrevala svoje motorje. Na ta način želijo 300 tisoč meščanom, ki živijo v bližini letališča, pripraviti nekoliko mirnejše spanje. Hamburžani so graditeljem hale že v naprej hvaležni.
Vendar so delo opustili. Takrat, pred približno tridesetimi leti je arheologom pomagal tudi mladi Ilič. Kasneje se je ves posvetil temu delu. Kolikor ima prostega časa, vsega porabi za iskanje ostankov izginulega mesta ob Neretvi.. V nekem skednju je uredil poseben prostor za lapidarij. Sem nosi svoja odkritja: plošče z latinskimi napisi, denar, ki ga tu in tam odkupi tudi od otrok, okraske, izrezane iz kamenja itd. Sicer pa je tudi vas Vid, kjer stanuje Peter Ilič, zgrajena v glavnem iz ostankov mesta Narona. Arheolog
— amater Ilič je odkril pod vodo med drugim tudi sarkofage, toda sam, in brez denarja, jih ne more potegniti iz močvirja. Upa pa, da bo to moč narediti takrat ko bo reka Neretva regulirana. Če se tega učaka — pravi — bo pustil službo na občini in se, ves predal odkrivanju rimskega mesta, katerega je. v tridesetih letih po izkopaninah toliko spoznal kot malokateri poklicni arheolog. Ilič skrbno čuva vsako najdbo, prav tako pa o-pozarja tudi sovaščane, naj ne uničujejo ničesar, kar liči na staro, potopljeno rimsko mesto.
•
Skoraj od Metkoviča do morja se razprostirajo velika močvirja, ki leto za letom uničujejo še tisto bore zemlje, kolikor je poskušajo prebivalci obvarovati pred uničenjem. Z regulacijo Neretve bodo pridobili velike površine rodovitne zemlje. Pa ne samo to, našim arheologom bo s  tem omogočeno, da raziščejo ostanke rimskega mesta Narona, ki leži pod vodo. 
DROBNE ZANIMIVOSTI
PRIJATELJI IN ŽRTVE ALKOHOLA
Lani so v Franciji porabili za alkoholne pijače 990 milijonov starih frankov. V Parizu so izračunali, da pride na vsakih petdeset odraslih Parižanov ena kavarna in da preko 800 tisoč Francozov popije dnevno vsak čez dva litra vina. S prodajo vina in drugih alkoholnih pijač se v' Franciji preživlja preko 2,2 milijona ljudi. Alkohol zakrivi več smrti kot tuberkuloza, 65 odst. vseh bolnikov v bolnišnicah za duševne bolezni pa je bilo alkoholikov.
REDKOST POSEBNE VRSTE
Saveta Božič iz Novega Sada zbira razglednice z narodnimi nošami. Doslej je zbrala že čez 5000 takih razglednic, ki prikazujejo narodno noša narodov vseh kontinentov.
HOTEL S 3400 SOBAMI
V Moskvi bodo pričeli graditi nov hotel, ki bo imel 3400 sob. To bo največji hotel v Evropi. Hotel bo lahko prenočil 5900 ljudi, imel bo dve kino dvorani s 3000 sedeži in koncertno dvorano, v kateri bo prostora za prav toliko ljudi.
PRVI JE BIL POLICIST
Neki graški policist je v prijetni družbi silvestroval. Dobri dve uri po polnoči se- je odpeljal z avtomobilom proti domu, seveda nekoliko novoletno razpoložen. Vse bi bilo v redu, če se na nekem križišču ne bi zaletel v vojaški tovornjak. Službujoči policist je takoj stopil h kolegu in kajpak o-pazil, da je vinjen. Kolega gor, kolega dol, naredil je prijavo. Vinjenemu vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, razen tega pa je v službi še suspendiran. Omenjeni policist je bil prvi, ki je v letu 1961 zakrivil prometno nesrečo v Avstriji.
PRVI ANGLEŠKI SATELIT Kakor poročajo, bodoo tudi Angleži letos izstrelili v vsemirje prvi umetni satelit.
320 MILIJONOV DOLARJEV DNEVNO
V Organizaciji združenih narodov so pred nedavnim objavili, da porabijo države v svetu dnevno 320 milijonov dolarjev za oborožitev.
VZIDANA KOPALNICA Neka tovarna v Zahodni Nemčiji je konstruirala kompletno kopalnico s kadjo normalne velikosti z bojlerjem, ki jo je mogoče po uporabi zložiti v zid na podoben način, kakor zložimo žimnico pri kauču. Takšne kopalnice bodo veseli predvsem tisti, ki imajo tesna stanovanja. Vgraditi jo je mogoče tudi v kuhinjo, ki bi postala tako prostor, kjer se pripravljajo jedila in kjer se človek lahko tudi okopa. Razen tega pa je mogoče takšno zložljivo kopalnico vgraditi tudi v takšne kopalnice, kjer so bili doslej le tuši.
NAJVlSJA STAVBA NA SVETU Gre za tako imenovano »Moskovsko iglo«, za televizijski stolp, ki bo dosegel 508 metrov in bo za 200 metrov višji od Eiffelovega stolpa ter za okrog 50 metrov višji od doslej najvišje stavbe na svetu — newyorškega Empire State Buildinga.
V začetku leta 1945 so prebivalci neke vasi v okolici Prage z radovednostjo opazovali nemške vojake, ki so ustvarjali videz, kot da iščejo najprimernejši teren za kopanje strelskih jarkov. Toda ni bilo tako.
Septembra 1945 je francosko ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo čehoslovaške oblasti, da je neki nemški vojak — vojni ujetnik, pri zasliševanju izpovedal, da so februarja 1945 zakopali Nemci v okolici Prage dragocene diplomatske dokumente in da »omenjeni vojak ve za to skrivališče. Cehoslovaške oblasti temu ob-
Američani našli skrivališče. 2e ob vhodu v skrivališče je bilo 700 kilogramov eksploziva in polno min. Poleg tega so našli v vhodu nekaj sto kilogramov lahko vnetljivega olja. Majhna neprevidnost pri odkrivanju eksploziva bi lahko povzročila eksplozijo in požar, ki bi uničil vso dragoceno dokumentacijo. Američanom je uspelo odstraniti mine. Nekaj vojakov je potem na-tovarjalo pakete z nepoznanimi dokumenti, medtem ko so ostali stražili. Skrivališču se je približal neki čehoslovaški oficir, ki pa so ga odstranili z izgovorom, da opravljajo neko tajno
Ukradeni dokumenti
Kako so Američani in ne Čehoslovakiodkrili in - odpeljali februarja 1946 važne dokumente, ki so jih skrili Nemci v oko-lici Prage.
vestilu niso pripisovale posebne pozornosti. Za izjavo ujetnika pa so izvedeli organi obveščevalne službe ameriške okupacijske vojske v Nemčiji. Nekega dne v februarju 1946 je prispelo na cehoslovaško mejo pet ameriških vojnih avtomobilov, v katerih je bilo trinajst ljudi. Oficir, ki je vodil skupino ameriških obveščevalcev, je obmejnemu stražarju pokazal dovoljenje za prehod čez mejo in potni nalog, na katerem je bilo zapisano, da pelje obmejna skupina Američanov v Prago nekega nemškega vojnega ujetnika. Vse dokumente za prehod čez mejo je izdala zavezniška kontrolna komisija, potrdila pa jih je tudi čehoslovaška vojna misija v Nemčiji.
Se tistega dne, ko so prestopili mejo, so bili
delo, o katerem so obveščene tudi čehoslovaške oblasti.
Tako je skupina Američanov skoraj nemoteno odpeljala ves skrivnostni tovor čez mejo v Frankfurt. V Pragi so ostali le vodja skupine Step-hen Richard in dva vojaka, da proslavijo uspelo akcijo. V Pragi pa so vse tri nenadoma aretirali. Po izpovedih teh treh, so čehoslovaške oblasti zvedele za potek te akcije. Sledile so diplomatske note in končno je bil tovor »ukradenih« dokumentov vrnjen Čehoslovaški. Vendar so bili paketi odprti, tako da ni moč trditi, da so ameriške oblasti vrnile vso dokumentacijo.
Podatke o tem neobičajnem odkritju je pred nedavnim objavil čehoslovaški list »Svet v slikah«.
Na Siciliji lovijo medvede tudi z letali, v prostrani tajgi je to najbolj uspešen način lova. Le, če je v bližini gozd, se medved reši. Na sliki: pravkar ustreljenega medveda vlečejo lovci k letalu.
              Stanovanje v
tretjem nadstropju
Pospremil je Donovana do vrat in na stopnice. Tam sta se nekaj časa pogovarjala. Ko se je Poirot naposled vrnil v stanovanje, je našel Jimmyja sredi dnevne sobe, kako zbegano strmi okrog sebe.
»Torej, gospod Poirot,« je spregovoril, »kaj pa zdaj?«
»Ničesar ni več. Primer je končan.«
»Kaj?«
»Vse vem — zdaj.«
Jimmy je bolščal vanj.
»Tista steklenička, ki ste jo našli?«
»Tako je. Tista steklenička.«
Jimmy je odkimal.
»To nima zame ne repa ne glave. Iz tega ali onega razloga lahko samo vidim, da ste nezadovoljni s pričanjem zoper Johna Fraserja, kdorkoli je že to.«
»Kdorkoli je že to,« je mirno ponovil Poirot. »Ce je sploh kdo — prav, tedaj bom res presenečen.«
»Ne razumem.«
»To je samo ime — in nič drugega — ime, ki je skrbno zapisano na robčku.«
»In pismo?«
»Ali ste opazili, da je natipkano? Zakaj le? Povedal vam bom. Rokopis je mogoče prepoznati, tipkano pismo pa je veliko laže izslediti, kakor si mislite — ampak, če je pravi John Fraser napisal to pismo, se tega ni zavedel! Ampak ne, napisano je bilo nalašč, za poseben namen, in nekdo ga je vtaknil v žep Umrle, da bi ga mi našli; Johna Fraserja sploh ni.«
Jimmy ga je vprašujoče pogledal.
»In tako,« je nadaljeval Poirot, »sem se vrnil do točke, ki me je najprej presenetila. Slišali ste, ko sem rekel, da so nekatere stvari v sobah na istem mestu v danih okoliščinah. Naštel sem troje. Lahko bi omenili še. četrto - ELEKTRIČNO STIKALO, PRIJATELJ MOJ.
Jimmy je še zmerom nerazumevajoče strpiel vanj. Poirot je nadaljeval.
»Vaš prijatelj Donovan se ni približal oknu — roko si je okrvavil s tem, da se je dotaknil mize! Ampak takoj sem se vprašal — zakaj je položil roko na mizo? Kaj je počenjal, ko je tipaje hodil po tej sobi v temi? Zakaj spomnite se, prijatelj: električno stikalo je zmerom na istem mestu — pri vratih. Zakaj torej ni takoj, ko je stopil v sobo, potipal za stikalom in prižgal luč? To je bila naravna, normalna stvar, ki jo je treba napraviti. Kakor pravi sam, je poskusil prižgati luč v kuhinji, a mu ni uspelo. Toda ko jo je hotel prižgati, je bila čisto v redu. Ali torej ni, želel, da bi se takrat luč prižgala? Ko bi jo, bi pri priči ugotovila, da sta v napačnem stanovanju. Tedaj ne bi bilo razloga, da bi hodila v dnevno sobo.«
»Na kaj napeljujete, gospod Poirot? Ne razumem. Kaj hočete reči?«
»Reči hočem - poglejte tole.«
Poirot mu je podal ključ.
»Ključ tega stanovanja?«
»Ne, m o n a m i. ključ zgornjega stanovanja. Ključ mademolsselle Patricije, ki ga je bil Donovan Bailey zmaknil iz njene torbice med večerom.«
»Ampak zakaj — zakaj?«
»P a r b 1 e u ! Zato, da je lahko storil, kar je hotel storiti — doseči dostop v to stanovanje docela nesumljivo. 2e prej se je prepričal, da vrata v dvigalo niso zapahnjena.«
»Kje ste dobili ključ?«
Poirot se je široko nasmehnil.
»»Ravnokar sem ga našel, kjer sem ga iskal — v Donovanovem žepu. Vidite, tista steklenička, ki sem jo poskušal najti, je bild samo zvijača. Donovana sem potegnil. Storil je tisto, kar sem vedel, da bo storil — odmašil in poduhal. In v tisti steklenički je etilklorid, zelo močan anestetik, ki deluje močno in pri priči. Tako sem pridobil trenutek ali dva njegove nezavesti, ki sem jo potreboval. Iz žepa sem mu potegnil dve reči, za kateri sem bil vedel, da sta tam. Ključ je bil ena, druga...«
Utihnil je, potem pa nadaljeval:
»Medtem sem premišljeval o razlogu, ki ga je navedel inšpektor, zakaj je bilo truplo skrito za zastorom. Da bi pridobil čas? Ne, ni šlo zgolj za to. In tako sem pomislil na eno stvar — na pošto, prijatelj. Večerna pošta pride ob pol desetih ali nekako tako. Recimo, da morilec ne najde, kar je iskal, in da lahko pride tisto z naslednjo pošto. Jasno, da se bo vrnil. A zločina ne sme odkriti služkinja, ko se vrne, sicer bi policija zasedla stanovanje: zato skrije truplo za zastor. In služkinja nič ne sumi in kot po navadi odloži pisma na mizo.«
»Pisma?«
»Da, pisma.« Poirot je potegnil nekaj iz žepa.
»To je drugi predmet, ki sem ga vzel iz žepa gospoda Donovana, ko je bil v nezavesti.« Pokazal je naslov — kuverta z natipkanim naslovom gospe Ernestine Grant. »Ampak, gospod Faulkener, preden pregledava, kaj je v tem pismu, vas bom nekaj vprašal. Ali ste ali niste zaljubljeni v gospodično Patricijo?«
»Zelo mi je do Pat — ampak nikdar nisem pomislil, da bi lahko upal.«
Mislili ste, da. je njej za DOnovana? Mogoče se je začela ogrevati zanj — a to je bil le začetek, prijatelj. Vi ste zdaj na vrsti, da jo pripravite, da bo pozabila na to — da stojite ob njej v težavah.«
»Težavah?« je ostro vprašal Jimmy.
»Da, težavah.^ Storili boste vse, kar je mogoče, da njenega imena ne bodo vpletali v to, toda v celoti bo to le nemogoče. Ona je bila namreč motiv.«
Odprl je kuverto, ki jo je držal v roki. Iz nje je padlo pismo. Bilo je od neke odvetniške tvrdke:
Spoštovana gospa, dokument, ki ga prilagate, je docela v redu, in dejstvo, da se je poroka izvršila v tuji deželi, je v ničemer ne razveljavlja.
Poirot je razgrnil prilogo. Bilo je potrdilo o poroki med Donovanom Baileyem in Ernestine Grant, datirano pred osmimi leti.
»Moj Bog!« je vzkliknil Jimmy. »Pat je rekla, da je dobila pismo od te ženske, s katerim jo je povabila na obisk, vendar se ji ni niti sanjalo, da bi utegnilo biti kaj pomembnega.«
Poirot je prikimal.
»Gospod Donovan je vedel — zvečer je šel obiskat svojo ženo, preden je zavil v zgornje stanovanje (čudna ironija, mimogrede povedano, ki je pripeljala nesrečno žensko v ta blok, kjer živi njena tekmica) -umoril jo je hladnokrvno — in potem odšel na večerno razvedrilo. Njegova žena mu je morala povedati, da je poslala potrdilo o poroki svojim odvetnikom in da čaka na njihov odgovor. Brez dvoma jo je bil že sam poskušal prepričati, da poroka ni čisto veljavna.«
»In pri vsem tem je bil videti ves večer prav dobre volje. Gospod Poirot, saj ga niste spustili?« je vztrepetal Jimmy.
»Zanj ni mogoč pobeg,« je mirno odgovoril Poirot. »Ni se vam treba bati.«
»Saj najbolj mislim pravzaprav na Pat,« je rekel Jimmy. »Saj ne mislite — da ji je res bilo...«
»M on a m i, to je pa vaše delo,« je blago odvrnil Poirot. »Da si jo pridobite zase in da pozabi. Ne. verjamem, da vam bo to pretežko!« '
KONEC
POMURSKI VESTNIK, 19. JAN. 1961
8