URN_NBN_SI_DOC-DEGWGPYN

Č l a n k i UDK 025.5:027.021 INFORMACIJSKA SLUŽBA V ZNANSTVENIH KNJIŽNICAH Radojka Vrančič Inform acijska služba v knjižnicah ni nekaj čisto novega, kar bi izumili šele v moderni dobi, temveč je pravzaprav stara toliko, kolikor so stare knjižnice. Te so izpolnjevale svojo informatorsko funkcijo že takrat, ko se ni še nikomur sanjalo o posebni vedi — informatiki. Ljudje so v vseh časih iskali v knjižnicah odgovore na najrazličnejša vprašanja in če jih niso znali najti sami, so iskali pomoč pri knjižni­ čarjih. Vsak bibliotečni delavec, ki je bil sposoben in zaveden zastopnik svoje stroke, je bil torej že od nekdaj tudi informator. V novejšem času, zlasti v zadnjih desetletjih, ko je zakladnica človeškega znanja in s tem produkcija tiskanega gradiva, posebno periodičnih publikacij, neizmerno narasla in še zmerom narašča, pa je postal prav ta aspekt bibliotekarskega dela nadvse pomemben. Ni še tako dolgo tega, kar se je vsak izobraženec vsaj površno spoznal v raznih vejah znanosti in vsaj približno vedel, kje naj išče zaželeno informacijo. Dandanes se spoznajo zmeraj ožje specializirani strokovnjaki le vsak na svoje naj­ ožje področje, pa še tu je gradiva toliko, da ga sami ne morejo pre­ gledati. Nujno potrebna je torej pomoč človeka, ki je strokovno uspo­ sobljen prav za iskanje in dajanje informacij. Informacijskega dela ni več mogoče prepuščati naključju in dobri volji, temveč ga je treba organizirati, izdelati zanj metode in izšolati strokovnjake. Inform acijska služba v knjižnicah ni neka popolnoma samostojna in od drugih delovnih enot neodvisna dejavnost, temveč je že po svoji naravi sami tesno povezana z vsem internim delom knjižnice. Ker črpa podatke, s katerimi streže strankam, v glavnem iz gradiva, ki je v knjižnici na voljo, je v veliki meri odvisna od nabavne politike svoje ustanove, predvsem od dobro premišljene nabave priročnikov. Zbirka priročnikov bi m orala biti nekakšen povzetek in ogledalo vsake knjiž­ nice; če je sestavljena smiselno, je namreč organsko povezana z vsem drugim gradivom, ki ga knjižnica premore, je torej ključ do tega gradiva ter je potemtakem tudi najboljše merilo za informacijsko kapaciteto svoje ustanove. O premišljeni nabavi priročnikov — in tudi drugega gradiva, npr. aktualnih periodičnih publikacij — pa govorimo lahko tudi na višji, splošnejši stopnji: tu mislim na koordinacijo na,bav med knjižnicami v istem kraju ali med knjižnicami iste stroke, saj so m arsikateri priročniki tako dragi, da jih ne kaže kupovati večkrat,