Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 1 Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 2 Oglasi Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Onesnaženost narave se z leti zmanjšuje .... 4 Tretja razvojna os: Koroška in zgornjesavinjsko-šaleška regija zahtevata čimprejšnjo gradnjo hitre ceste ... 5 Občinski svet Mozirje: Ker ni interesa za vpis, šola v Lepi Njivi zapira svoja vrata .................. 5 OZ RK ZSD, KO Rečica ob Savinji: Rekorder med krvodajalci dal kri 122-krat ... 8 Zlata paleta 2017: Božičevi certifikata za grafiko in akvarel ..... 14 90-letnica Fanika Felicijan: »Če ne drugega, plesat bi pa še šla ...« ........ 15 Predavanje Vrt brez zalivanja: Veliko rastlin ni prilagojeno suši in vročini ........................................................ 16 Namiznoteniški klub Savinja: Veličasten zaključek sezone ........................... 19 Šmartno ob Dreti: Požigalec naj bi grozil krajanom .................... 22 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 15, 14. april 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Pošljimo odpadke v pravo smer! Odpadki, ki jih vsakodnevno produciramo tako doma kot v službi, lahko povzročijo resno onesnaženje okolja, če z njimi ne ravnamo pra- vilno. V minulih desetletjih je komunalna neure- jenost pomembno vplivala na pojav divjih odla- gališč odpadkov v naravi, kar je bilo še posebej izrazito na podeželju. Čeprav so se razmere na komunalnem področju medtem bistveno izbolj- šale, nekateri občani še vedno nezakonito odla- gajo odpadke v naravo. Spodbudno je, da je zavest mlajše populacije danes na višji ravni kot pred leti, tako država kot državljani pa se vedno bolj zavedamo proble- matike divjih odlagališč. Toda količina odpadkov še naprej narašča in divjih odlagališč je še veli- ko. Kljub bolj ozaveščenim ljudem in številnim iz- obraževalnim aktivnostim o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov se število divjih odlagališč ne zmanjšuje, zato velja znova poudariti, da je ne- zakonito odlaganje odpadkov prepovedano. Gre za prekršek ali celo kaznivo dejanje, ki ima nega- tivne ekološke, zdravstvene, ekonomske in social- ne posledice za celotno družbo. Velik problem na tem področju je neodkritost storilcev. Zaradi tega bi morali občani bolj pozor- no opazovati okolico in svoja opažanja sporoča- ti pristojnim organom. Prav tako bi morali kot ne- sprejemljive označiti vse izgovore za nezakonito odlaganje odpadkov, storilcem pa otežiti dosto- pnost tovrstnega ravnanja. Načinov zmanjševanja nezakonitega odla- ganja odpadkov je veliko. Eden izmed njih je tudi sankcioniranje, zato sta društvo Ekologi brez meja in zavod Pravno-informacijski cen- ter nevladnih organizacij – PIC predlani izdala priročnik z naslovom Prijavi divje odlagališče (Pošljimo odpadke v pravo smer!), katerega na- men je bralcem na čim bolj jasen način približa- ti pravne vidike postopka prijavitve divjih odlaga- lišč odpadkov in njihovih povzročiteljev. Priročnik se tako v glavnem osredotoča na zadnjo fazo v hierarhiji ravnanja z odpadki – nji- hovo odstranjevanje. Namen ostalih poglavij v priročniku je posredovati informacije glede od- padkov in odlagališč ter spodbuditi bralce, da jih v lokalnih okoljih uporabijo za razvoj postop- kov in politik za preprečevanje nezakonitega od- laganja odpadkov. Kako lahko prijavimo nezakonito ravnanje z odpadki? Prijavo lahko pošljemo pisno na na- slov Inšpektorat RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov gp.irsop@gov.si. Lahko jo podamo oseb- no inšpektorju na območni enoti v Celju vsak po- nedeljek in sredo od 9. do 1 1. ure, telefonsko pa na št. 01 420 4488 v okviru delovnega časa. Za- radi preverjanja stanja divjih odlagališč je pripo- ročljivo, da kopijo prijave pošljemo po e-pošti na popis@ocistimo.si društvu Ekologi brez meja, ki je vzpostavilo in vodi register divjih odlagališč v Sloveniji. Preverili bodo, ali je opaženo odlaga- lišče že vpisano v njihov register ali ne. (MŠ) (ŠS) Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 4 Tema tedna ČISTILNE AKCIJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Onesnaženost narave se z leti zmanjšuje Azbestne plošče, steklenice in še kaj se še vedno najdejo na odlagališču ob cesti. (Foto: Marija Šukalo) Od dneva voda v marcu do dneva Zemlje v aprilu po številnih krajih po Sloveniji potekajo očiščevalne akcije, ki jih izvajajo prostovoljci, or- ganizacije, osnovne šole in posamezniki tudi v Zgornji Savinjski dolini. EKOLOŠKA ZAVEST LJUDI SE ZVIŠUJE V mozirski občini že vrsto let okolico čistijo po območjih po predhodnem dogovoru z društvi in posamezniki. Tako so tudi letos društva poskr- bela, da so njihova območja čistejša. V solčavski občini ugotavljajo, da se ekološka zavest občanov zvišuje. Na spletni strani so za- pisali, da so dosegli skoraj 50-odstotno stopnjo ločevanja, kar je spodbudno. Spodbudno je tudi dejstvo, da se z leti zmanj- šuje onesnaženost oziroma povečuje zavest lju- di, da odpadki ne sodijo v vodotoke, potoke ali celo v urbana naselja in na sprehajalne poti ter gozd. Do tovrstnih ugotovitev so prišli tudi Lju- benci, ki so v svoji okolici nabrali 130 vreč različ- nih odpadkov, kar je manj kot prejšnja leta. PRISPEVEK K ČISTEJŠEMU OKOLJU DODALI TUDI V LUČAH IN NA REČICI OB SAVINJI Konec marca so se čiščenja lotili tudi v Lučah in tako dodali svoj prispevek k čistejšemu okolju. Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so se temeljitega čiščenja lotili predvsem na po- toku Rečica, saj je ta vedno najbolj onesnažen. Opažajo, da osveščenost ljudi raste in da je vsa- ko leto manj odpadkov, ki ne sodijo vanj. ŠE VEDNO SO SMETI NA NEDOVOLJENIH MESTIH Pretekli vikend so kot zadnji svojo okolico čis- tili občani Gornjega Grada in Nazarij. Gornje- grajci so čistili ob regionalni cesti in ob brego- vih Drete ter njenih pritokih ob pomoči občine in gornjegrajske komunale, ki je poskrbela za od- voz vreč. Nosilke akcije v nazarski občini so krajevne skupnosti in njihovi predsedniki. V delo so bila vključena številna društva in osnovna šola. Pri tem v krajevnih skupnostih ugotavljajo, da so ljudje še vedno zelo neodgovorni in odvržejo smeti tudi na nedovoljena mesta. Marija Šukalo RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Presenečeni nad količino nabranih smeti Zopet se pojavljajo mesta, na katera nevestni občani odlagajo gradbeni odpad, pa ostanke pločevine, avtomobilske gume in podobno. (Foto: Benjamin Kanjir) Člani Ribiške družine Mozirje, ki jo vodi Milan Kojc, so se marca lotili čiščenja porečja reke Sa- vinje med Spodnjo Rečico in Letušem. Ta del od- seka bo v začetku avgusta gostil najboljše mla- de ribiče iz vsega sveta. Tu bo, poleg še nekate- rih višje ležečih odsekov, namreč potekalo sve- tovno mladinsko prvenstvo v muharjenju. Preko šestdeset ribičev je hitro polnilo vreče, saj so se na veje, v grmovje, na poti ob vodi in v njej uje- le različne smeti. Daleč največ je bilo polivinila, od tega tudi takega, v katerega je zavita krma za živali, to- rej bale. Glede na to, da vsak kmetovalec to snov meče v za to namenjene posode za sme- ti, se ribiči vedno znova sprašujejo, zakaj je te- ga vseeno toliko ob vodi. Ogromno je tudi osta- lih vrst plastike, nakupovalnih vrečk, plastenk in pločevink. Zopet se pojavljajo mesta, na katera nevestni občani odlagajo gradbeni odpad, pa ostanke plo- čevine, avtomobilske gume in podobno. Veliko je ob vodi ali v njej drugih avtomobilskih delov, delov koles in podobnega. Za piko na i so na območju Soteske mladi ribiči iz vode potegnili avtomobilski akumulator in odvrženo svinjsko kožo. Ta in podobne akcije, ki jih imajo v okviru ob- veznih ur ob ribičih tudi lovci, morda še kdo drug, so garant za ohranjanje narave vsaj prib- ližno takšne, kot je, za naše zanamce. Težko si je predstavljati, kdo bi se še ponašal s čistimi reka- mi, če jih ne bi ribiči redno čistili za nevestneži, ki jim ni mar za okolje. Tega se zavedajo tudi lokalni župani, ki ribiče podprejo v akcijah, kot je bila ta. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 5 Aktualno Kritično o problematiki kmetijstva Na pobudo občinskega odbo- ra Slovenske demokratske stran- ke Ljubno ob Savinji, njenega predsednika Stanka Prislana in poslanke SDS v državnem zbo- ru Nade Brinovšek je v Radmir- ju potekal pogovorni večer z nas- lovom Problematika kmetijstva v Sloveniji in kmetov v Zgornji Sa- vinjski dolini. Prvi del dogodka je bil name- njen aktualni kmetijski problemati- ki in predstavitvi programa stranke SDS s področja kmetijstva, v dru- gem delu se je odvijala izčrpna raz- prava, v kateri so sodelovali števil- ni prisotni. Podrobneje o pogovor- nem večeru bomo poročali v pri- hodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar TRETJA RAZVOJNA OS Koroška in zgornjesavinjsko-šaleška regija zahtevata čimprejšnjo gradnjo hitre ceste Direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje Boštjan Gorjup je izpostavil, da so nekatere investicije, ki bodo prinesle rast proizvodnje, števila zaposlenih in tudi prometa, že v teku, zato je izgradnja hitre ceste Šentrupert-Slovenj Gradec nujno potrebna. (Fotodokumentacija SŠGZ) V ponedeljek je v Dravogra- du potekala novinarska konfe- renca. Predstavniki gospodar- stva, političnega in civilnodruž- benega okolja so predstavili iz- javo, v kateri postavljajo zahte- vo v zvezi s pričetkom izgradnje severnega dela hitre ceste 3. ra- zvojne osi. To pomeni izgradnjo štiripasovne hitre ceste od Šen- truperta do Slovenj Gradca in umestitev trase v prostor od Slo- venj Gradca do mejnega preho- da Holmec. TUKAJŠNJE GOSPODARSTVO Z IZJEMNIMI POTENCIALI Izjavo je podpisalo preko 150 gospodarskih subjektov iz obeh regij. Direktor BSH Hišnih apara- tov Nazarje Boštjan Gorjup je ob tej priložnosti izpostavil, da je SA - ŠA in koroško gospodarstvo v ob- dobju 2005-2015 zraslo za šti- ri odstotke, čeprav je bila v tem času kriza, predelovalna indu- strija, ki v SAŠA regiji predstavlja dve tretjini gospodarstva, merje- no po prihodkih in številu zapo- slenih, pa za prihodnje desetle- tje napoveduje 25-odstotno rast. Nekatere investicije, ki bodo pri- nesle rast proizvodnje, števila za- poslenih in tudi prometa, so že v teku, zato je izgradnja hitre ces- te Šentrupert-Slovenj Gradec nuj- no potrebna. ČE ZAVEZE NE BO, NAPOVEDUJEJO OVIRANJE PROMETA Podpisniki izjave od vlade priča- kujejo pisno zavezo za izgradnjo ceste v skladu s časovnico in v ta- ki obliki, da bo zavezujoča tudi za vlado po volitvah 2018. Končno od- ločitev glede tega, ali bo izgradnja ceste kot štiripasovnice potekala na celotni omenjeni trasi, bo spre- jel minister za infrastrukturo, zato odbor za spremljanje izgradnje te investicije načrtuje srečanje z njim. Poleg časovnice, ki bi morala biti pripravljena že v marcu, bodo zah- tevali čimprejšnjo izdelavo finanč- ne konstrukcije projekta. Če ome- njenih pisnih zagotovil in finančne konstrukcije ne bo do sredine ma- ja, na Koroškem napovedujejo ovi- ranje prometa. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Ker ni interesa za vpis, šola v Lepi Njivi zapira svoja vrata Ravnateljica mozirske šole Andreja Hramec (desno) je svetnike z obžalovanjem seznanila, da interesa za vpis na POŠ Lepa Njiva ni. Mozirski svetniki so na seji občin- skega sveta v začetku aprila prisluh- nili predlogu ravnateljice mozirske šole Andreji Hramec o prenehanju delovanja podružnične osnovne šo- le (POŠ) Lepa Njiva. Glede na to, da med starši ni interesa za vpis otrok na to šolo, so sprejeli sklep o prene- hanju delovanja POŠ. PO MIROVANJU PRENEHANJE DELOVANJA Pred dvema letoma je mozirski občinski svet že sprejel sklep o mi- rovanju delovanja POŠ Lepa Nji- va, sedaj pa se vrata šole zapira- jo. Čeprav je po besedah Hramče- ve otrok v kraju dovolj za delova- nje šole, jih starši želijo vpisati v OŠ Mozirje, saj jim tako bolj odgovar- ja zaradi službe, podaljšanega bi- vanja in še česa. Hramčeva je še dodala, da se je srečala s starši na sestankih, tudi na zborih krajanov, a je bila edina, ki ji je bilo do obstoja šole. Le enega otroka so bili pripravlje- ni vpisati v POŠ, če bi to zagotovi- lo obstoj šole. »Delovanje šole je velik strošek in če ni interesa po šolanju otrok na tej šoli, potem ne vidim razloga, da bi zaprav - ljali občinski in državni denar,« je zaključila Hramčeva in odlo- čitev predala v roke svetnikov, ki so sprejeli sklep, da šola prene- ha delovati. POSODOBLJEN OBJEKT BO OSTAL PRAZEN Lepa Njiva ni strnjeno naselje in del gospodinjstev gravitira na mo- zirsko stran, drugi del na šoštanj- sko, zato zanimanja za šolo v kraju ni. Montažni objekt šole je bil pred leti posodobljen, narejena je bi- la energetska sanacija poslopja, v njej pa so odlični pogoji za delo. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 6 Politika, Iz občin NOVELA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV Zagotovljene višje povprečnine za občine Vlada je v nedavno sprejeti noveli predlaga- la, da se občinam zagotovi nekoliko višja pov- prečnina, kot je bilo sprva predlagano. V skladu z omenjeno novelo se bo povprečnina občinam za letos povišala s prvotno ponujenih 530 evrov na 533,5 evra na prebivalca. Razlika med prejšnjo in novo povprečni- no bo poračunana od letošnjega 1. januarja dalje, je pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Dvig je posledica dogovora ministrstva z občinami zaradi povišanih stro- škov dela v občinah. Ti so nastali po sklenje- nem dogovoru o plačah s sindikati javnega sektorja. Občine so sicer mnenja, da je ta zne- sek še vedno prenizek, proračun pa bo stal 7,2 milijona evrov, ki jih bodo zagotovili s pre- razporeditvami. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Realizirali številne potrebne investicije Župan Franjo Naraločnik: »Cilji, ki smo jih v sklopu izvajanja proračuna zasledovali skozi leto 2016, so bili v večini realizirani.« (Foto: Marija Lebar) Občina Ljubno je lani poslovala učinkovito in gospodarno. Izvedli so številne investicije in kljub težkemu splošnemu ekonomskemu položaju us- peli zagotavljati ustrezen standard v občini ter iz- vajanje aktivnosti in zakonskih obveznosti. Tako je poslovanje proračuna v lanskem letu v gradivu za občinski svet povzel župan Franjo Naraločnik. REKONSTRUKCIJA SKAKALNEGA CENTRA SAVINA Občinski svetniki so imeli na seji na dnevnem re- du obravnavo in sprejem poročila o izvajanju ob- činskega proračuna za leto 2016. Kot je še poročal župan, so v občini lani uresničili več pomembnih naložb. Med drugim je izpostavil izgradnjo in rekon- strukcijo skakalnega centra Savina, kjer so prenovi- li skakalnico in zgradili sodniški stolp. Investicija je bila zaključena v januarju 2016. »S tem so bili izpol- njeni pogoji za izvedbo dveh tekmovanj v svetov - nem pokalu smučarskih skokov za ženske, ki sta bili izjemno uspešno izpeljani v mesecu februarju,« je povedal Naraločnik. IZBOLJŠANJE JAVNE INFRASTRUKTURE IN VARNOSTI Skozi leto 2016 je potekal projekt obnove lo- kalnih cest, vzporedno so izvedli še rekonstruk- NOVA REFERENČNA AMBULANTA Izvedena je bila delna prenova stare telovad- nice v osnovni šoli. Na mrliški vežici v Radmir- ju so prenovili streho, v tamkajšnjem kulturnem domu je bila iz proračuna sofinancirana obno- va sanitarij, nove sanitarije pa so zgradili na pri- reditvenem prostoru v Vrbju. V sklopu prve faze ureditve ambulant v zdravstvenem domu Ljub- no so izvedli in namenu predali referenčno am- bulanto. POZORNOST TUDI MANJŠIM NALOŽBAM »Poleg večjih projektov je bilo v skladu s pro- gramom dela izvedenih še nekaj manjših uredi- tev lokalnih cest, vodovodov in kanalizacijskih sistemov. S tem je bilo realiziranih več zastavlje- nih ciljev, tudi iz preteklih let. Tako so cilji, ki smo jih zasledovali skozi proračunsko leto, večinoma uresničeni,« je še menil Naraločnik. Podrobneje je po posameznih postavkah pro- račun predstavila računovodkinja Janja Kos- mač. Svetniki na predstavljeno niso imeli večjih pripomb in so poročilo o proračunu za leto 2016 soglasno potrdili. Marija Lebar cijo dela vodovoda. Ureditev Okoninskega poto- ka bo prispevala k poplavni varnosti, sofinanci- ranje nakupa gasilske avtocisterne pa bo pripo- moglo k drugim vidikom varnosti v občini in šir- še v dolini. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR NAZARJE Časlnovi zaupali še en mandat Vodenje odbora so člani ponovno zaupali dosedanji predsednici Suzani Časl. (Foto: Marija Šukalo) Nazarski občinski odbor Slovenske demo- kratske stranke je na svoji volilni konferenci vo- denje odbora ponovno zaupal dosedanji pred- sednici Suzani Časl. Le-ta je predstavila delo od- bora v preteklem letu. K realizaciji nalog so pri- pomogli vsi člani. Pri nalogah, ki jih je posebej izpostavila, je obisk kresovanja v Borseki, sreča- nje na Gori Oljki, soorganizacija srečanja članov stranke v Novi Štifti in Solčavi. Za boljše delo od- bora je predsednica prisostvovala različnim se- jam in posvetom na nivoju regije in države. Volilna konferenca SDS OO Nazarje je bila tu- di predkongresna, zato so dogodek izkoristili za predstavitev resolucije stranke pod naslovom Slovenija v srcu. O njej je spregovorila poslanka Nada Brinovšek in poudarila, da si morajo člani stranke prizadevati, da Slovenija ne postane sa- mo država, kjer bodo begunci dobili več denarja kot pa, recimo, družine z več otroki ali upokojen- ci, temveč da bo to domovina Slovencev. Prepri- čana je tudi, da mora družina ostati taka, kot je sedaj, z očetom in materjo. Otrok potrebuje lju- bezen obeh. Ob zaključku konference so najbolj zasluž- nim članom za njihovo prizadevno delo podeli- li bronaste znake stranke. Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 7 Gospodarstvo, Kultura RAZVOJNA KONFERENCA DIGITALIZACIJA PRILOŽNOST ZA SAŠA REGIJO Digitalizacija v poslovanju ni več vprašanje Na dobro obiskani razvojni konferenci Savinj- sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je potekala v Podjetniškem centru Standard v Vele- nju 28. marca, so imeli udeleženci priložnost ak- tivno sodelovati z izvajalci aktualne tematike. Di- gitalizacija v poslovanju ni več vprašanje, vpra- šanje je le, kje in kako jo naj posamezni gospo- darski subjekt ali druga ustanova vpelje v poslo- vanje, da bi še bil aktualen na tržišču ter v osre- dnjih funkcijah družbe. Na srečanju so sodelo- vali predstavniki uspešnih gospodarskih družb, konferenco pa je interaktivno povezoval direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. S POVPREČNOSTJO SE TEKMOVATI NE DA Okvir za podajanje izkušenj na področjih slo- venske industrije in sodelovanje v globalizira- nem evropskem ter svetovnem prostoru je po- dala dr. Cvetka Tinauer, uspešna podjetnica in predsednica SŠGZ. Kot je dejala, si ne more ni- ti predstavljati, kako bi še ugibali o uporabi di- gitalizacije v procesih načrtovanja strategij, vo- denja in upravljanja gospodarskih družb ter na- še družbe. Evropska unija po njenih besedah že zdaj za- ostaja za nekaterimi razvitimi deli sveta, ki ga po- vezuje digitalna miselnost ter uporaba najnovej- še tovrstne tehnologije. Nakazala je vzroke za za- ostajanje v naših podjetjih in uspehe pri tistih, ki iz- koriščajo vse možne resurse digitalnega poslova- nja in upravljanja ter rastejo do sedemkrat hitreje od ostalih. Med cokle je uvrstila organiziranost in kulturno okolje, usposobljenost kadrov ter neučin- kovitost celotnih produkcijskih oddelkov. DIGITALNO POVEZANI V VRH SVETOVNIH CENTROV GOSPODARSKE MOČI Pravi izziv je slušateljem postavil dr. Mark Pleško, ustanovitelj in direktor družbe Cosylab, vodilnega podjetja v niši krmilnih sistemov za je- drske pospeševalnike na svetu, ki ima v večjih svetovnih centrih gospodarske moči svoje pro- izvodne in razvojne enote. Menil je, da, kdor za- muja integracijo z opuščanjem digitalnega ter aktivne stike z najvišjimi predstavniki gospo- darstva in vladnih resorjev razvitih držav, zamu- ja vse. Humorno in slikovito je prikazal nekaj ne- posrednih izkušenj v navezavi stikov in predsta- vitev njihove doktrine vstopanja na nove, hitro rastoče trge ter v mednarodne projekte skozi že uveljavljene partnerje. A, je menil, brez napredne filozofije in digitalnega razmišljanja poti do teh centrov ni mogoče ubirati. DIGITALNOST NI NAMENJENA SAMA SEBI Izvršni direktor družbe KLS Ljubno za proi- zvodnjo in informatiko Samo Mirnik je sprego- voril o avtomatizaciji in robotizaciji proizvodnje v gospodarski dejavnosti ter izkušnje v njiho- ve uspešnem podjetju. Kot globalni dobavitelj zobatih vztrajnikov za avtomobilsko industri- jo je omenil ključne lastnosti dobavitelja: ka- kovost izdelkov, zanesljivost zagotavljanja bla- ga v vsakem dogovorjenem roku, fleksibilnost v prilagajanju naročnikom ter izpolnjevanju po- sebnih zahtev. Digitalnost ni sama po sebi na- men, v KLS jo vključujejo v vse razvojne kora- ke ter produktivnost, a brez uporabe le-te in za- nesljivih robotov ter motiviranih kadrov vse to ne bi bilo optimalno in mogoče. Tanja Skaza, direktorica družbe Plastika Ska- za, je navdušila z modelom digitalizacije skozi navdih ljudi, vseh vključenih v njihove produkcij- ske procese. Delila je svoje izkušnje na digitalnih socialnih omrežjih. Prikazala je praktične vidike digitalne strategije v njihovem podjetju, ki osta- ja konkurenčno tudi v času, ko se bo v teh me- secih 320 zaposlenih veselilo imenitnega jubi- leja, 40-letnice ustvarjanja in rasti. To je mogo- če le, če ljudje delajo z dušo in srcem za sku- pne cilje. In za te cilje bodo tudi v prihodnje de- lali na odnosih med sodelavci ter partnerstvom med družbami. DIGITALNO VČERAJ IN NE ŠELE JUTRI Tako mag. Kotnik kot generalni direktor Go- spodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Sa- mo Hribar Milič sta v sklepnem nastopu pou- darila, da ni več vprašanje, »digitalno« ali ne, ampak le kje, kdaj in zakaj vpeljati vse dano- sti in razvojne potenciale. Da so to razumeli ta- ko tudi udeleženci konference, je povedala in- teraktivna anketa z odgovori na aktualna vpra- šanja, ki so bila izpostavljena ob srečanju, re- zultati pa posredovani skoraj trenutno na skup- no projekcijsko platformo, ki jo je omogočil pro- gram zbornice. Večina, kar okrog 60 odstotkov prisotnih je podprla izobraževanje in usposa- bljanje v korist digitalizacije delovnih procesov in življenja. PRISTOP K SLOVENSKI DIGITALNI KOALICIJI Ob zaključku uspešnega srečanja in ura- dnega dela konference so predstavniki lokal- nih skupnosti, gospodarstva, nevladnega sek- torja, izobraževalnih institucij podpisali listino k pristopu k slovenski digitalni koaliciji, kar bi naj doprineslo k hitrejšemu napredku na tem področju. Jože Miklavc Predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, nevladnega sektorja, izobraževalnih institucij so ob zaključku konference podpisali listino k pristopu k slovenski digitalni koaliciji. (Foto: Jože Miklavc) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Koncert z dobrodelno noto Pred nami so velikonočni prazniki in z njimi tradicionalni koncert zgornjesavinjskih godbe- nikov, ki jih vodi prof. Tomaž Podlesnik. Kot že vrsto let zapored, bodo na velikonočni ponede- ljek popoldan zaigrali v gornjegrajski katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Orkestru se bosta v praznično obarvanem programu pridružila sopranistka, domačinka, Mojca Bitenc in klarinetist Janez Mazej. Pro- gram bo obsegal predvsem klasično glasbo, operete, godbeniki pa bodo izvedli tudi nekaj skladb, pisanih prav za pihalne orkestre. Kon- cert bo imel tudi dobrodelno noto, saj se bo del izkupička namenil za menjavo dotrajanih zvo- nov gornjegrajske katedrale. Štirje novi zvonovi, skupna teža bo znašala 4.540 kg, se bodo izde- lali v Nemčiji in bodo kmalu krasili po prostornini največjo cerkev v Sloveniji. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 8 Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE RK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA REČICA OB SAVINJI Rekorder med krvodajalci dal kri 122-krat Predsednica območnega združenja Rdečega Križa Ana Kladnik je podelila priznanja krvodajalcem za več kot 20-krat darovano kri. (Foto: MŠ) Prostovoljci rečiške krajevne or- ganizacije Območnega združe- nja Rdečega križa Zgornje Savinj- ske doline so na srečanju prisluhni- li poročilu o delu organizacije, ki ga je podala predsednica Ana Šimenc. V rečiški občini je vse več ljudi, ki se soočajo s socialno stisko, a tega ne želijo priznati, je povedala. V organi- zaciji se zato trudijo stiske ljudi pre- poznati in jim diskretno pomagati. Številne ure, ki jih prostovoljci na- menijo pomoči potrebnim, so dokaz, da je empatija do sočloveka sestavni del njihovega življenja. Sredstva, ki jih zberejo s članarino, namenijo za na- kup hrane, poplačilo položnic, pokri- vanje stroškov ogrevanja ... Člani organizacije so lani obi- da se srečujejo s prostorsko stisko. Nimajo namreč svojih prostorov, kjer bi lahko začasno hranili pake- te s hrano ali oblačili, ki so name- njeni rečiškim občanom, zato pa- kete pogosto odlagajo po garažah. Srečanje so izkoristili tudi za zah- valo krvodajalcem. Ti so za več kot dvajsetkrat darovano življenjsko te- kočino prejeli posebne zahvalne li- stine. Rekorder med njimi je Silves- ter Rugelj, ki je kri daroval že 122-krat. Tudi v letošnjem letu bodo dela- li po začrtanih smernicah. Zaveda- jo pa se, da bo njihovo delovanje us- pešno le, če bodo v organizaciji de- lali ljudje z velikim srcem in pravšnjo mero empatije do sočloveka. Marija Šukalo skali starejše občane v domovih starejših, jubilante, ki so praznova- li 90 let, pa so obdarili s priložno- stnim darilom. V akciji Drobtinica so zbrali skoraj 2.300 evrov. Prip- ravili so tudi meritve tlaka, holeste- rola in sladkorja v krvi. Na občnem zboru so povedali, ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Borovšakovi zaupali še en mandat Predsednica Stanislava Borovšak je izpostavila, da se zelo trudijo pridobiti mlajše člane v svoje vrste. (Foto: MŠ) V mozirski krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline so na vo- lilnem občnem zboru izvolili nove člane v upravni odbor in doseda- nji predsednici Stanislavi Borovšak zaupali še en mandat. Borovšako- va je predstavila delo organizaci- je in izpostavila, da se zelo trudijo pridobiti mlajše člane v svoje vrste. Mlajše generacije želijo sezna- njati o pridobitvah druge svetovne vojne. Kot vsa leta do slej bodo skr- beli za spomenike, grobove in gro- bišča padlim borcem. Aprila lani so pripravili proslavo ob dnevu bo- ja proti okupatorju, ob prvem no- vembru pa žalno slovesnost. Ude- leževali so se tudi spominskih slo- vesnosti v dolini in zunaj sloven- skih meja, povezanih z narodno- osvobodilnim bojem. Obiskali so Topolšico, Letuš, Koprivno, Meni- no, Čreto, Ston, Slope, Graško Go- ro in Svetino. Podali so se na izlet v Tržič, Podljubelj in Brdo pri Kranju. Svoje starejše člane in bolne ter onemogle obiskujejo na domovih in v ustanovah za starejše občane. Marija Šukalo ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA REČICA OB SAVINJI Obnovili spomenik padlim borcem na Stonu Predsednica Ida Hribernik je povedala, da število članov upada. (Foto: MŠ) Rečiška krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je na obč- nem zboru predstavila delo v pre- teklem letu. Po besedah predse- dnice Ide Hribernik so vse leto gra- dili in utrjevali podobo organizaci- je, ki temelji na izročilu in vredno- tah Osvobodilne fronte slovenske- ga naroda. Članstvo je že tretje leto v upadu. Vzrok je predvsem umrlji- vost starejših, mlajši pa se v orga- nizacijo ne vključujejo. Člani so se udeleževali spomin- skih slovesnosti, v soorganizaciji z Društvom letalcev Zgornje Savinjske doline so pripravili slovesnost v spo- min na zasilni pristanek britanskega letala na Zgornjem Pobrežju. Lani so obnovili spomenik padlim borcem na Stonu in ob njem pripravili kultur - ni program. Starejših in jubilantov so se spomnili s priložnostnim darilom. Tudi letos delujejo po ustaljenih smernicah. Prizadevajo si prido- biti donatorska sredstva, saj tista, ki jim jih nameni domača občina, ne zadostujejo za pokrivanje vseh stroškov delovanja. Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 9 Ljudje in dogodki, Kultura 40 LET VRTCA NAZARJE Zaposleni se trudijo otrokom omogočiti optimalne pogoje za celostni razvoj Zaplesali so tudi otroci iz vrtca Šmartno ob Dreti. Ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik je predstavila štiri desetletja delovanja vrtca. V aprilu je nazarski vrtec zao- krožil štiri desetletja delovanja. Ob tej priložnosti so strokovne delav- ke z malčki iz vrtca pripravile slo- vesnost. Na odru doma kulture so se predstavile vse skupine, razde- ljene v štiri letne čase, kar je sim- bolično ponazarjalo štiri desetletja delovanja te ustanove. V uvodu so na oder prikorakali prvi varovanci te ustanove, ki so prepevali v zbo- ru Pikapolonček, in zapeli pod vod- stvom Ivane Žvipelj. PRIDOBITEV KRAJU PRINESLA DODATNO VREDNOST Slavnostna govornica, ravnate- ljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik je nanizala vzroke za usta- novitev vrtca in poudarila, da so z varstvom otrok pričeli že leta 1973 v šoli. Z industrializacijo kraja se je število prebivalcev večalo in potre- ba po varstvu otrok je rasla. Aprila 1977 so odprli štirioddelčni vrtec. Pridobitev je prinesla kraju dodat- no vrednost ter temelj vzgoje in izo- braževanja nazarskih otrok. Vse do ustanovitve vzgojno- -izobraževalnega zavoda osnov- na šola je vrtec deloval pod upra- vo mozirskega vrtca. Nazarski vr- tec s šmarsko enoto sedaj deluje kot šestoddelčna vzgojna ustano- va. Vse od začetkov do danes se zaposleni trudijo slediti vzgojnim trendom ter s sodobnimi in kakovo- stnimi vzgojnimi pristopi otrokom omogočiti optimalne pogoje za ce- lostni razvoj. ZASNOVALI VIZIJO »OTROKOM POMAGAMO ODKRIVATI SVET« »Za dvig kakovosti pri delu z ot- roki smo pred leti zasnovali vizi- jo »otrokom pomagamo odkriva- ti svet«, ki jo uresničujemo na vseh področjih delovanja v vseh sta- rostnih obdobjih. Pri tem nudimo možnost, da otroci svet v svoji bliž- nji in nekoliko bolj oddaljeni okolici spoznavajo na njim spodbuden in prijazen način,« je med drugim po- vedala ravnateljica in izrazila vese- lje ter zadovoljstvo, da so kakovost vzgoje in dela strokovnih delavcev v vrtcu prepoznali tudi starši, saj jim v varstvo zaupajo njihovo naj- večje bogastvo – svoje otroke. ŽUPAN IZROČIL ČEK, RAVNATELJICA IGRALNE PRIPOMOČKE Kot se za praznovanja spodo- bi, so slavljenci prejeli tudi da- rila. Igralne pripomočke je vrt- cu izročila ravnateljica, ček v vrednosti 300 evrov pa je v ime- nu lokalne skupnosti predal žu- pan Matej Pečovnik. Ob obletnici so izdali Zbornik, ki vsebuje pri- spevke bivših in zdajšnjih zapo- slenih. Program je povezovala Irena Budna, idejni vodji, orga- nizatorki in koordinatorki priredi- tve sta bili Biserka Krušlin in Ja- nja Kokovnik. Tekst in foto: Marija Šukalo RAZSTAVA GRAFIČNIH DEL V MUZEJU VRBOVEC Podobe družine vrezane v les Navdih Danice Korošec se je rodil v lesarski delavnici moža in se v enem letu materializiral v stiliziranih podobah njene družine. (Foto: Slavica Tesovnik) V Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah so razstavili grafična dela likovne umetnice Danice Korošec. Razstava pod nas- lovom »Matrica in odtis v lesorezu« je nastala v sklopu avtoričine magistrske naloge na Peda- goški fakulteti v Mariboru na oddelku za likovno umetnost. Razstavo je otvorila direktorica muze- ja Barbara Šoster Rutar. BELI REZ VREZAN V POVRŠINO LESA O svojem grafičnem ustvarjanju je spregovo- rila avtorica sama. Njene podobe družine in od- nosov med ljudmi so v zadnjih treh letih zaživele v grafikah, lesorezih in linorezih. Les pri njej ni le podlaga za matrico, ampak tudi podlaga za od- tis. Navdih Danice Korošec se je rodil v lesarski delavnici moža in se v enem letu materializiral v stiliziranih podobah njene družine. LES KOT POMEMBNA IZRAZNA SUROVINA Avtorica živi v okolju, ki je bogato z gozdovi, doma imajo mizarsko delavnico, tako da je les del njenega življenja. Muzej Vrbovec je izbra- la kot razstavni prostor zaradi njegove vsebine razstavnih prostorov. Glasbeno popestritev ob dogodku sta prispevala pevka Iza Leskovšek ob spremljavi Jaka Zlatinška na klaviature, prisotni pa so poklepetali ob razstavljenih delih. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 10 Organizacije, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET V Bohačevem toplarju izdelovali butare Pri mlajši generaciji vlada zanimanje za ohranjanje običajev. (Foto: Primož Vajdl) Dan pred cvetno nedeljo, ko kristjani v cerkev na blagoslov no- sijo butare, so na tržnici v Nazarjah potekale delavnice, na katerih so si obiskovalci lahko izdelali in okrasi- li butare ali pa jih kupili. Delavnice je organiziralo Kulturno društvo sv. Martina Marija Nazaret. Glavno poslanstvo tega društva je ohranjanje tradicionalnih vrednot in običajev. V ta namen pripravlja- jo različne delavnice in dogodke, ki ohranjajo slovensko ljudsko izro- čilo. Njihova želja je, da bi tradicio- nalne običaje prenesli predvsem na mladino ter tako poskrbeli, da števil- ni običaji ne bi izumrli. Kot je pove- dala predsednica Irena Vačovnik, so se pri organizaciji delavnic pove- zali z nazarskim župnikom p. Andre- jem Pollakom, ki je v Bohačev toplar povabil svoje veroučence in njihove starše. Vsi, ki so na ta dan obiskali nazarsko tržnico, so bili nad to de- javnostjo vidno zadovoljni. Primož Vajdl MATEVŽ LENARČIČ NA MISIJI MEDITERAN 2017 Rezultati meritev v skladu s pričakovanji Slovenski biolog, fotograf in oko- ljevarstvenik Matevž Lenarčič je pretekli četrtek zaključil tretjo eta- po poti po Sredozemlju v misiji Me- diteran 2017. Poletel je od Sardinije preko Malte in Cipra do Korzike. Na tej poti je nadaljeval z merjenjem črnega ogljika in saharskega pe- ska v ozračju. Dosedanje meritve so po mnenju vodje znanstvenega de- la misije dr. Griše Močnika po- kazale zelo visoke koncentraci- je črnega ogljika in saharskega peska na območju med Malto in Tunizijo ter občasno tudi na poti od Malage do Sardinije. Obenem dr. Močnik zagotavlja, da so prvi rezultati meritev v skladu s pri- čakovanji in potrjujejo upraviče- nost misije. Ko bodo nad Alpami in srednjo Evropo zapihali južni vetrovi, bo Lenarčič opravil še zadnjo eta- po poti s poletom na to območje. Za podatke o vremenu in usmer- janju nadaljnjega poteka misije skrbi vremenoslovec Andrej Vel- kavrh. Marija Šukalo 1. KMEČKO-ROKODELSKA TRŽNICA V LOKAH PRI MOZIRJU Domače kulinarične dobrote in izdelki za vsakdanjo rabo Ljubenske potice in butare je izdeloval Jože Hudej z Ljubnega ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) Svoje izdelke so ponujali različni ponudniki iz Zgornje Savinjske doline in širše. (Foto: Marija Šukalo) V Lokah pri Mozirju se je na cve- tno soboto barantalo in kupčeva- lo. Na parkirišče ob restavracijo hotela Benda je Vida Leber pova- bila rokodelce domače in umetno- stne obrti. Prvo kmečko-roko- delsko tržnico je odprl župan ob- čine Mozirje Ivan Suhoveršnik. De- jal je, da je vsak začetek težak, a korajža velja, vztrajnost se popla- ča. Zato verjame, da se bo sčaso- ma povečala ponudba in obisk kupcev. Svoje izdelke so ponujali raz- lični ponudniki iz doline in širše. Opaziti je bilo tudi bogato kulina- rično ponudbo aktiva kmečkih žena iz naše doline. Jože Hudej je pripravil prikaz izdelovanja lju- benskih potic. Za popestritev so- botnega dopoldneva so poskrbe- li ljudski godci Joškove bande iz Vojnika. Po besedah Leberjeve bodo s tr- žnico nadaljevali vsako prvo sobo- to v mesecu, ljudje pa bodo lahko kupili različne domače izdelke. Si- cer pa je v restavracijo želela priva- biti tudi gospodinje, ki bi se pomeri- le v peki potic in ajdneka. Njenemu vabilu so se odzvale le maloštevil- ne, zato je Festival potic in ajdneka uspel le delno. Kljub temu pravi, da »ne bo vrgla puško v koruzo«. Ver- jame, da bo prihodnje leto zanima- nje za merjenje kulinaričnih znanj med kmečkimi gospodinjami več- je, saj je in bo tudi v prihodnje festi- val naravnan dobrodelno. Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi 11 CVETNA NEDELJA NA LJUBNEM OB SAVINJI IN REČICI OB SAVINJI Figuralne podobe iz vsakdanjega življenja v rokah starih in mladih Blagoslov butar v »tri štange«, »kozolca« Hermana Pokleke, ostalih butar, snopov in potic na Rečici ob Savinji (foto: Marija Šukalo) Bratec in sestrica s skirojem in rožico (foto: Franjo Atelšek) Podleški Janko z baterijo in žena Jožica z navadno potico (foto: Franjo Atelšek) Cvetna nedelja na Ljubnem ob Savinji je bila tudi letos v znamenju potic pred tamkajšnjo žu- pnijsko cerkvijo, kamor so jih domačini prinesli k blagoslovu. Številni obiskovalci od blizu in daleč so prišli in si ogledali ter občudovali to kulturno etnografsko posebnost. Cvetnonedeljski simboli v različnih podobah iz našega vsakdana so ponovno pokazali neiz- merno kreativnost izdelovalcev. Različna orodja, živali, glasbila in nabožni predmeti so stalnica. Unikatnost potic se kaže prav v njihovi raznoli- kosti in dejstvu, da ne vsebujejo umetnih okra- skov, saj so izdelane iz pomladnega zelenja. Na kratko bi lahko letošnje cvetnonedeljsko dogaja- nje komentirali z besedami iz enega od številnih spletnih člankov na to temo, da miselnost izde- lovalcev ostaja, motivika pa se spreminja iz leto v leto, kot se spreminja tudi način življenja Lju- bencev. Blagoslov zelenja je potekal tudi na Rečici ob Savinji. Med zanimivimi primerki butaric, snopov in potic je zanimanje znova požela »kreacija« Hermana Pokleke. Letos je iz vrbovih šib spletel kozolca, ki sta bila zelo natančno izdelana. Ob njegovih kozolcih so bile postavljene buta- re v »tri štange«. Te so prinesli Atelškovi iz Poljan in Češnovarjevi iz Spodnje Rečice. Franjo Atelšek, Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 12 Oglasi, Voščila Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Janez Vajkard Valvasor (8) ODNOS DO LJUDI Na svojih študijskih potovanjih je Valvasor prihajal v stik s številnimi preprostimi ljudmi, saj je vedoželj- no zbiral vse, ne le narodopisne po- datke. Kljub globokim družbenim razlikam, ki so v tistem času ločile plemiča in znanstvenika od teh lju- di, je imel do njih human in spoštljiv odnos. Dobro je vedel, da bi bil po- pis Kranjske nepopoln, če bi prezrl preprosto ljudstvo. Marsikaj med temi ljudmi se mu je zdelo nenavadno, zato je, po- dobno kot izredne pojave v naravi, to z zanimanjem zapisoval, pri tem pa presojal in vrednotil odgovore in dejanja. Povsod, kjer se mu je po- nudila priložnost, je rad tudi morali- ziral, hvalil in grajal, vse to pa je po- čel s pridihom humorja in z njemu lastnim krepkim, vendar prijetnim načinom izražanja. Hotel je biti pravičen in če se mu je zdelo potrebno, so bili nje- gove graje deležni ljudje tako vi- sokega kot nizkega stanu. Z bi- strim očesom je opazoval nava- de našega ljudstva in gospodar- sko življenje. Storil je vse, kar je lahko, da bi bolje spoznal svojo domovino. Njegova ljubezen do kranjske zemlje in njenih prebi- valcev, ki je sicer izvirala iz fev - dalnega deželnega in ne na- rodnostnega domoljubja, je bila tako močna, da je prodrla prek gradov in mest v osrčje te zem- lje in segla v globino do najširših ljudskih slojev. MED NARAVNIMI RAZLAGAMI IN PRAZNOVERJEM Čeprav je bil Valvasor samosto- jen raziskovalec, je bil deloma pod vplivom praznoverja tedanje dobe. Verjel je, sicer s pomisleki, v čarov- nice, duhove, strahove, škrate, po- vodne može in podobna bitja. Obi- čajno je skušal pojave, ki naj bi jih po mnenju ljudi povzročala ta bit- ja, razložiti naravno, toda kadar se mu to ni posrečilo, se je prepustil praznoverju. Ostro je nasprotoval splošno priznani veljavi alkimije, torej ek- sperimentiranju s primitivnim ke- mijskim znanjem in tehnologijo, katerega namen je bil odkriti naj- višjo modrost in nesmrtnost, za- to je potrebno poudariti, da je za- ostale praznoverske nazore sku- šal uveljaviti Francisci. Valvasor se je trudil po najboljših močeh premakniti stvari na boljše, se iz- trgati iz mračnjaških razlag in naj- ti za posamezne pojave znanstve- ne utemeljitve. NAZORI O NARODU IN NARODNOSTI Razumljivo je, da Valvasor tudi v nazorih o narodu in narodnosti ni mogel preseči okvira tedanjih poj- movanj. Zlasti nemški zgodovinar- ji tedanjega obdobja so na podla- gi enačenja starega imena za Slo- vane Vendi z imenom germanske- ga plemena Vandali skušali doka- zati germanski izvor Slovanov. Od- ločilna za določanje narodnosti pa je bila deželna in ne toliko jezikov- na pripadnost. Valvasor je to mišljenje sprejel, sam pa se s temi vprašanji, tako kot s staro zgodovino, ni ukvar- jal. Ker je bila Kranjska del rim- sko-nemškega cesarstva, je priš- teval zgodovino naše dežele k nemški zgodovini, čeprav je ve- del, da je »kranjščina« slovanski jezik. Ne glede na to slovenšči- ne v svojem delu ni prezrl, ampak jo je v skladu z deželno zasnovo imenoval »naš jezik« ali »naš de- želni jezik«. Poleg nemških je skoraj do- sledno uporabljal slovenska kra- jevna imena in jih kot lastnino, ki spada k določenemu ozemlju, vseskozi spoštoval. Slovensko iz- raze je navedel za številne pojme, stvari, predmete in drugo, v uvo- du k Slavi vojvodine Kranjske pa je objavil prvo slovensko pesni- ško literarno poslanico Jožefa Si- sentschellija (verjetno pisateljsko ime slovenskega jezuitskega pri- digarja in profesorja na gimnazi- ji v Ljubljani, Franca pl. Siezenhei- ma). S tem in s pomembnimi lite- rarnozgodovinskimi prispevki so Valvasorjeve zasluge za sloveni- stiko nesporne. Najpomembnejše je, da je v tem delu, čeprav po svoji zasnovi ome- jenem na kranjsko deželo, zbral to- liko dokazov za slovensko narodno individualnost, da je koristil celot- nemu slovenskemu narodu vse od tedaj, ko se je ta začel oblikovati v zavestno narodno skupnost. VODILNO DELO NAŠEGA ZGODOVINOPISJA Takšnega dela, kot je Slava voj- vodine Kranjske, ne premore zlepa katera dežela v tistem času. Z opi- som Kranjske kot osrednje sloven- ske pokrajine, ki je takrat obsega- la še del Istre in Primorja, z opisom hrvaških, slovenskih in primorskih krajev ob turški meji in tudi z opi- som Koroške je Valvasor dal vse- stransko podobo precejšnjega de- la današnje Slovenije in njene so- seščine v drugi polovici 17. stole- tja, to je na prelomu dveh dob, ko so se končali verski boji in ko je bi- la dokončno odvrnjena turška ne- varnost ter se je obetalo mirno, v gospodarski napredek usmerjeno življenje in s tem spremembe, ki jih tak napredek prinaša. Tako je nastalo vodilno delo našega zgodovinopisja in zgo- dovinski vir, v katerem je sicer za današnjo rabo veliko odvečnega, kljub temu pa je zakladnica vsa- kovrstnih podatkov, tristo let ne- ponovljiva »enciklopedija« Slove- nije in edinstven vir, mimo kate- rega ne more nihče, ki mu je mar naša preteklost ali raziskuje kate- rokoli področje starejše slovenske zgodovine. Upoštevajo jo tudi naj- tehtnejša današnja znanstvena dela. Iz nje niso zajemali le znan- stveniki, ampak tudi mnogi slo- venski pesniki in pisatelji, kot na primer France Prešeren, Janez Tr- dina, Josip Jurčič, Anton Aškerc in Ivan Tavčar. METODA VALVASORJEVEGA ZGODOVINOPISJA Slavo vojvodine Kranjske in končno vse Valvasorjevo delo ter njegovo osebnost lahko upraviče- no označimo za izjemo, ki sicer ni zunaj svojega časa, ni pa je tu- di mogoče vgraditi v vzorec splo- šnih pravil in navad. Glede na zvrst svojega dela, z izjemo tega, kar je napravil Schönleben, pri nas nima predhodnika. Kot zgodovinar po širini zasno- ve presega svojo dobo. Ne zani- ma se namreč le za »velike« in »iz- redne« pojave človeške preteklosti, osnovno gibalo mu je vsestransko predstaviti svojo domovino v pre- teklosti in sedanjosti, dosežke člo- veških rok in uma ter znamenito- sti njene narave, kar nadalje pome- ni ustvariti odnos do minulih in so- dobnih vrednost. Ni mu za učenjaške prepire, to je bolj Franciscijevo področje, pač pa je usmerjen k arhivskim virom kot neposrednim zapisom doga- janj. Za tedanje razmere in mož- nosti jih je uporabil izredno celo- vito in so mu bili najzanesljivej- ša opora pri ugotavljanju zgodo- vinske resnice. Nadaljevanje prihodnjič. Poplava v Poljanski dolini leta 1658, Slava vojvodine Kranjske Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 14 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki V nedavni čistilni akciji so prostovoljci ob potoku Rečica našli tudi ptico ujedo. Ta je bila sicer nagačena in je lastnika v preteklosti spominjala na dan, ko se je bahal s plenom. Zakaj je neslavno končala v potoku, verje- tno ne bo nikoli znano. Je pa zato znano, da je trofeja končala na odlaga- lišču odpadkov, kamor bi sodila takoj, ko je lastnik ni želel v svojem domu. ŠM ZLATA PALETA 2017 – OSNOVNE TEHNIKE IN GRAFIKA Božičevi certifikata za grafiko in akvarel Branka Ermenc (levo) je na področju grafike prejela priznanje, Blanka Božič pa certifikata kakovosti na področju grafike in akvarela. (Foto: Marija Šukalo) Zveza likovnih društev Sloveni- je je v sodelovanju z Društvom re- virskih likovnikov Relik Trbovlje v de- lavskem domu pripravila tematsko razstavo Osnovne tehnike in grafi- ke. Dogodek sodi v sklop razstav v okviru letošnje Zlate palete. Med na- grajenimi je pet del treh članic Kul- turnega društva likovnih ustvarjal- cev Zgornje Savinjske doline Gal. Od 208 del 17 društev je stro- kovna komisija za razstavo izbra- la 64, in sicer 37 osnovnih tehnik in 27 grafik. Podelila je deset cer- tifikatov za osnovne tehnike in se- dem za grafiko. PRIZNANJA ZA ČLANICE DRUŠTVA GAL Na področju grafike sta prizna- nje dobili Darinka Marolt za delo K obeh področjih – za grafiko Večer na promenadi in akvarel Med vitke breze. Certifikate, priznanja in zah- vale udeležencem je podelil Bran- ko Železnik, predsednik slovenske zveze likovnih društev. POHVALE PREDSEDNIKA STROKOVNE KOMISIJE Strokovno mnenje o razstavi je podal mag. Zoran Poznič, predse- dnik strokovne komisije. V zvrsti grafike so po njegovem mnenju de- la na tako visoki ravni, da jih je moč uvrstiti ob bok komerkoli in čemer- koli ustvarjenem na tem področju v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih. Postavljena razstava je odraz sta- nja na ljubiteljskem likovnem po- dročju v začetku 21. stoletja. Marija Šukalo ajdovski deklici in Branka Ermenc za delo Filodendron, priznanje na področju osnovne tehnike pa Blan- ka Božič za akvarel Dolgo vroče poletje. Božičeva je tudi prejemni- ca dveh certifikatov kakovosti na PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Zaključni račun društva bodo obravnavali na izrednem občnem zboru Predsednik Jernej Riga je povedal, da se jim ni treba bati za prihodnost, saj po njihovih stopinjah že stopa večje število otrok. (Foto: MŠ) Po stopinjah članov Prostovolj- nega gasilskega društva Gorica ob Dreti že stopa večje število otrok, ki svoje gasilsko znanje urijo na tek- movanjih. Tako se jim po besedah predsednika Jerneja Rige ni bati za prihodnost organizacije. Poveljnik Aleš Tevž je povedal, da so lani morali intervenirati de- setkrat. Pomagali so pri poplavah na vodotokih, gasili dimniški požar, požare v stanovanjskih hišah, na- ravi in gospodarskem poslopju ter čistili vodotoke. Sodelovali so tudi na vaji občinskega poveljstva. V preteklem letu so se v dru- štvu morali spopasti z daljšo od- sotnostjo blagajnika zaradi bolez- ni. Pri tem je postalo njihovo bla- gajniško poslovanje netransparen- tno, plačila pa so bila opravljena z zamudo. Na slednje so opozorili v nadzornem odboru. Zaradi omenjene težave tudi ni bilo mogoče pregledati blagajniš- kega poslovanja in sprejeti zaključ- nega računa društva. Na občnem zboru so zato prejel sklep, da se zaradi blagajnikove bolezenske odsotnosti poslovanje in zaključni račun društva obravnavata na izre- dnem občnem zboru. Člani so svoje znanje tekom lan- skega leta pridobivali na izobraže- vanjih, usposabljanjih in tekmova- njih. Enega od njih, za kip svetega Florjana, so pripravili tudi sami. Re- dno so opravljali vzdrževalna dela na orodju in vozilih. Za razvedrilo vaščanov in članov so pripravili ve- selico in piknik. Marija Šukalo (Foto: ŠM) BODICA TEDNA BODICA TEDNA Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 15 Ljudje in dogodki FANIKA FELICIJAN IZ SPODNJIH KRAŠ PRI DEVETDESETIH BISTRIH MISLI IN VEDREGA DUHA »Če ne drugega, plesat bi pa še šla …« Fanika (stoji šesta z leve) je visoki jubilej proslavila v družbi sorodnikov in vaščanov. (Fotodokumentacija FF) Fanika Felicijan je kljub letom razumna, zgovorna, pozitivno naravnana. (Foto: Barbara Rozoničnik) V Spodnjih Krašah, skorajda v sosednjih hi- šah, živijo kar tri devetdesetletnice, vse še bistrih misli in kljub devetim križem, ki jim jih je naloži- lo življenje, pripravljene na klepet. Ena od njih je tudi Fanika Felicijan, ki je častitljivi jubilej prazno- vala letos. ŽIVELA Z MAMO IN POLBRATOM Rojena je bila leta 1927 na Ljubnem ob Sa- vinji, kjer je prva leta preživela z mamo, oče ji je kmalu umrl. Z materjo sta se nekaj let za tem preselili na veliko kmetijo v Kokarje, po doma- če k Martinu, saj je mati dobila delo in skrbela za starejši zakonski par, nato se jima je pridru- žil še Fanikin 13 let mlajši polbrat. V šolo je ho- dila na Gorici, med 2. svetovno vojno pa v nem- ško popoldansko šolo na Rečici ob Savinji. Zara- di odpora proti okupatorju se ni hotela učiti nem- ško in zadnjega razreda ni naredila, pove danes z nasmehom in mislijo, da bi ji pa vendar prišlo kasneje kdaj prav, če bi znala kaj tujega jezika. VOJNA VIHRA ZAZNAMOVALA TUDI NJENO MLADOST Druga svetovna vojna je v Fanikina mlada le- ta prinesla negotovost, strah in pomanjkanje, in sanitetni material ter pakete nosile na Čreto partizanom in njihovim ranjencem. Najbolj ži- vi so spomini, kako so se skrivale pred Nemci, da ne bi bile vpoklicane k naboru deklet v nem- ško vojsko. VZELA JE MUZIKANTA Fanika se je pri petnajstih zaposlila na Glinu in se tam tudi upokojila s 35-imi leti delovne do- be. Izdelovali so zaboje, kasneje pohištvo, vmes je imela možnost za delo v pisarni, a ga je odklo- nila in se raje vrnila k delu, ki ga je bila že vaje- na. Njen mož Tone Felicijan, ki je danes že 14 let pokojen, je bil Gregčev iz Spodnjih Kraš. Tam sta si zgradila hišo in se vselila leta 1955. Z nji- ma je odšla tudi njena mama, ki je ravno tako kot Fanika učakala visoko starost. Faniki in To- netu sta se rodila sin in hči, ki je poročena v Boč- ni, v Spodnjih Krašah pa Fanika živi skupaj s si- nom in njegovo družino. Danes ima štiri vnuke in šest pravnukov. Mož Tone je bil muzikant, igral je harmoniko po veselicah in na porokah, žene in dekleta so stregle, vedno pa se je našel čas za veselje, ze- lo rada je tudi plesala. Z možem sta hodila na morje in za tiste čase kar precej potovala po Av- striji ter večkrat obiskala Fanikine sorodnike na Češkem. PRVIH 80 JE ZELO HITRO MINILO, ZADNJIH DESET GRE MALO POČASNEJE Fanika je kljub letom razumna, zgovorna, po- zitivno naravnana in pravi, da, če ljudem okrog sebe ne moreš narediti dobrega, tudi slabega ne stori. Malo za trening, malo pa iz radoved- nosti, kaj se dogaja po svetu, dnevno bere časo- pis, zvečer pa gleda televizijo. Dnevi ji včasih ho- dijo malo dolgi, zato se obiščejo z vrstnicami iz soseske in malo poklepetajo. Rada gre tudi na sprehod in posluša glasbo, za dobro voljo se kar doma zavrti s sinom, res da bolj počasi, a glav- na je dobra volja in pozitivna naravnanost, pa se tudi s tegobami, ki jih prinesejo leta, lažje shaja. Barbara Rozoničnik čeprav pravi, da lahkote ni trpela. Njena ma- ma je v Kokarjah pekla kruh za partizane, ves čas pa so skrbno skrivali hrano pred Nemci, da jim je ne bi zaplenili. Dekleta so zbirala živila POMLAD V MOZIRSKEM GAJU Zadoneli bodo največji vetrni zvončki Mozirski gaj se v teh dnevih že odeva v pisane pomladne barve. Precej rož je že dvignilo glave iz zimskega spanja. Osrednji lik bodo tudi letos tulipani, ki dobro delajo, hladnejši vremenski val, ki prihaja, pa bo zavrl rast in poskrbel, da bodo tulipani zacveteli ob koncu aprila. Tradicionalna razstava tulipanov, letos že 39. po vrsti, bo med 27. aprilom in 2. majem. V tem času bo zacvetelo več sto tisoč tulipanov, različ- nih barv in oblik nežnih glav. Med njimi tudi tuli- pan Mozirski gaj, ki je bil vzgojen posebej za ta park in cveti samo v njem. Ko se bodo odrasli veselili ob pogledih na prekrasne cvetove, se bodo lahko otroci pogo- vorili in fotografirali z junaki iz risank. Tudi le- tos bodo svoje ljubljenčke na ogled postavili člani Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioe- xo iz Ljubljane. Z namenom, da pokažejo, da je strah pred bolj ali manj strupenimi plazilci ne- upravičen. Spomladanska novost bo postavitev največjih vetrnih zvončkov, pravzaprav kar zvonov. Največ- jih v Evropi in drugih največjih na svetu. Razpeti bodo med tri drevesa v bližini poročnega paviljo- na. Nanje bo moč igrati, kar bodo z gotovostjo iz- koristili mladoporočenci in ostali obiskovalci. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 16 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Kultura, Organizacije PREDAVANJE VRT BREZ ZALIVANJA Veliko rastlin ni prilagojenih suši in vročini V gornjegrajski šoli je Občina Gornji Grad organizirala zanimiva in dobro obiskana predavanja. Tretje v sklopu je bilo naslovljeno Vrt brez zalivanja, pripravil ga je agronom Matic Sever. Posvetil se je okrasnim in zelenjavnim vrtovom. Udeleženci so izvedeli, kako si pomagati že pri pripravi zemlje in sajenju, da bo vrt potreboval čim manj zalivanja. Ker v današnjih pogostih sušnih obdobjih vrta brez zalivanja sko- VIAS PROJEKTI Z NOVIMI IZDELKI Babičini namazi v šestih okusih V podjetju Vias projekti z Gornje- ga Grada so že dobro poznanim domačim izdelkom, kot so babičini mesni in čemaževi žlinkrofi dodali nove izdelke. V novem programu ponujajo namaze. Babičini namazi na osnovi troske so v šestih okusih. To so klasik, pikant, česen/zeliščni, čemažev, ocvirkov in ribji. Trenutno je v ponudbi tudi če- mažev pesto, za katerega upajo, da ga bodo zagotavljali preko cele- ga leta. Osnovno pakiranje nama- zov je 200 gramski kozarček, vsa pakiranja bodo prilagodili tudi že- ljam gostincev. V podjetju ne bodo mirovali, am- pak bodo že z jesenjo ponudili nov izdelek, ki bo prav tako avtohton iz Zgornje Savinjske doline. Njihovi iz- delki so na voljo v številnih prodajal- nah, pravim gurmanom pa zagota- vljajo okuse kot v babičinih časih. Štefka Sem MEDGEN BORZA Kulturniki o ljubezni, plezalni klub o plezanju V Medgen borzi na Rečici ob Sa- vinji so pred časom gostovali čla- ni rečiškega kulturnega društva z ljubezensko poezijo. Po besedah Mojce Štorgelj so kulturniki izbrali dela slovenskih pesnikov, ki v poe- ziji opisujejo ljubezen in erotiko, lju- bezen do partnerja in otroško lju- bezen do staršev oziroma staršev do otrok. O alpinizmu in plezanju pa so spregovorili člani Zgornjesavinjske- ga alpinističnega kluba Rinka. Na predstavitvenem večeru plezalne šole so se zbrali ljubitelji gora. Aleš Kovač in Matic Grudnik sta opozo- rila na nevarnosti pri tej rekreaciji. Znanje za pravilno plezanje je moč dobiti prav v njihovi alpinistični šoli. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Vezilje sodelovale na mednarodnem festivalu vezenja Poročilo o delu društva je podal predsednik Herman Pokleka. S kulturnim programom rečiških osnovnošolcev so člani Društva upo- kojencev obogati svoj občni zbor. Po- ročilo o delu je podal predsednik Her - man Pokleka. V njem je izpostavil, da so uspeli realizirati vse aktivnosti, ki so si jih zadali. V projektu Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja na domu so obiskali pomoči potreb- ne, stare nad 69 let. Rečiškim osnovnošolcem so la- ni februarja predstavili pletenje cve- tnonedeljskih butar iz vrbovih šib. V spomladanskem in jesenskem ča- su so se odpravili na letovanje v Izolo ter se družili na kopalnem iz- letu. Sproščali so se tudi na izletu v Avstriji ter na društvenem pikniku in martinovanju. Sekcija vezilj je pripravila razsta- vo v osnovni šoli in sodelovala na mednarodnem festivalu vezenja v Velenju, sekcija balinarjev pa se je športno udejstvovala. Jubilantov, ki so dopolnili osem desetletij in več, so se spomnili s čestitko, svo- je člane obiskali v domovih starej- ših, bolne in onemogle pa tudi na njihovih domovih ob zaključku leta. Tekst in foto: Marija Šukalo V 73. letu starosti se je poslovil Janez Čerček. S svojim trdnim in predanim delom je veliko doprine- sel k ustanovitvi in razvoju občine Solčava. Rodil se je 24. junija 1944 v Srednjih Bitnjah na Gorenjskem. Kasneje so se z družino preselili na manjšo kmetijo na Kozjanskem. Po končanem študiju v Mariboru se je leta 1968 preselil v Solčavo in se zaposlil na takratni krajevni poli- V SPOMIN Janez Čerček 1944 - 2017 cijski postaji. V vasi je spoznal svo- jo življenjsko sopotnico Francko Germelj, s katero sta se leta 1972 poročila in si ustvarila družino. Čerček je s svojim delom izje- mno zaznamoval solčavsko kra- jevno skupnost (KS), v kateri je op- ravljal funkciji predsednika in tajni- ka. V začetku 90-ih let si je skupaj s kolegi KS pričel prizadevati za sa- mostojno občino, kar jim je tudi us- pelo. Po številnih pogajanjih z dr- žavno birokracijo je bila 7. avgusta 1998 z zakonom o ustanovitvi ob- čin ter o določitvi njihovih območij ustanovljena občina Solčava. Na prvih občinskih volitvah je bil izvoljen za tajnika občinske upra- ve. V sodelovanju z županom in občinskim svetom je zgradil te- melje za delovanje občine. So- oblikoval je občinsko upravo ter postavil pravne in material- ne okvire za njen razvoj. Napisal je kopico občinskih aktov, skrbel za njihovo formalno ustreznost in se trudil za dobrobit vseh ob- čanov. Leta 2001 se je upokojil. Leto kasneje pa je zasedel mes- to podžupana ter prejel občinsko priznanje za vestno in požrtvoval- no delo v KS Solčava. Njegov pri- spevek k razvoju kraja ne bo niko- li pozabljen. raj ni mogoče vzdrževati, se je Se- ver osredotočil na vse vidike, kako si olajšati delo. Po njegovih besedah je zelo pomembna sama zemlja, vodo pa dobro zadržujejo tudi razne oblike zastirk, ki preprečujejo prehit- ro izhlapevanje. Pomembno je tudi, da na sončnih mestih posadimo ra- stline, ki lažje prenašajo sušo. Sever je spregovoril tudi o ure- janju zelenjavnega vrta in o starih gartlcih. Na pobudo udeležencev, ki so mu zastavili veliko vprašanj, je omenil tudi balkonske zasaditve. Kljub zanimivemu naslovu predava- nja pa je dodal, da je lep in pisan vrt brez zalivanja zelo težko ustvariti. Štefka Sem Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 Gospodarstvo, Voščila, Oglasi 17 VILA HERBERSTEIN SLEDI SEZONSKIM JEDEM IN KOMPLETIRANJU TURISTIČNE PONUDBE Novinarjem predstavili pomladni meni in poletne prireditve V gostišče Gorenje Gostinstva Vilo Herberstein so pred dnevi po- vabili predstavnike regionalnih slo- venskih medijev ter jim predstavi- li pomladni meni s posebnostmi letošnje turistične sezone. Ob de- gustaciji so se predstavili kuharji z glavnim chefom družbe Igorjem Stankovičem, vodjem vile Sašem Zagerjem, zbranim pa sta sprego- vorila tudi direktor Gorenje Gostin- stva Stanko Brunšek ter pomočni- ca direktorja mag. Jasna Petan. PREDSTAVITEV PRIJAZNE DRUŽBE GOSTINCEV Po predstavitvi celotne družine gostinske družbe Gorenje Gostin- stvo, h kateri zdaj spada tudi resta- vracija Jezero, še posebej tudi pre- stižna Vila Herberstein, je direktor Brunšek izpostavil cilje celotnega, 270-članskega podjetja. Poudaril je atribute njihovega poslovanja, pristope do poslovnih partnerjev ter gostov, ki ostajajo njihova prva skrb. Omenil je pomen sezonskih predstavitev njihove ponudbe ter novosti, kar jim zagotavlja spodbu- janje gostov, da se vračajo v njiho- va gostišča z vse prepričljivejšo po- nudbo z dostopnimi cenami. USTVARJAJO Z LJUBEZNIJO IN NARAVO Petanova je poleg pomladnih menijev in samostojnih jedi ter možnosti gostinske ponudbe na vili predstavila številne sprem- ljajoče prireditve in posebne do- godke. Ob koncertih za odrasle v po- letnem obdobju bodo že spomla- di pripravili tematske in kulinarič- ne delavnice, dan testenin, v juni- ju ribjo ponudbo, jedi z žara ter julijski praznik sladic. Po upokoji- tvi slavnega chefa vile Herberste- in Andreja Kuharja ga je nasledil njegov mlajši kolega Igor Stanko- vič, ki skupaj s kolegom in che- fom Herbersteina Boštjanom Pe- čečnikom ter sodelavci nadalju- jejo z ustvarjalno in vabljivo ku- linariko. POMLADNI MENI JE LE VZOREC ZA SPREMLJANJE RITMA NARAVE Pomladni meni z govejim ta- tarskim biftekom na način Vile Herberstein, koruzna juha s teste- nim pokrovom, jagnečja krača So- us vide z ješprenjevo rižoto ter ši- taki gobicami in divjo solato je bil po mnenju prisotnih okuševalcev izjemen dosežek. Ko pa so za za- ključek dodali še sladico z jago- dičjem ter toplim čokoladnim pre- livom in hrani pripadajoča vina, je bila predstavitev popolna in vablji- va za še kdaj. Tekst in foto: Jože Miklavc Na Herbersteinu v Velenju postrežejo vrhunsko hrano kot del trendovskih zgodb v kulinariki. Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 18 Oglasi Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 19 Šport, Organizacije, Oglasi RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Gregor Križnik nov predsednik Gregor Križnik je zamenjal dosedanjega predsednika Janeza Podkrižnika – Matica. (Foto: ŠS) Zbor članov Ribiške družine Ljub- no ob Savinji je bil volilni. Udeležila se ga je več kot polovica od 190 čla- nov. Po pregledu poročil o delu, so soglasno izvolili novo vodstvo. Funk- cijo predsednika je prevzel Gregor Križnik, ki je zamenjal dosedanje- ga predsednika Janeza Podkrižnika – Matica. Le-ta je v zahvalo za svo- je življenjsko delo v družini prejel na- ziv častnega predsednika in zahval- no darilo, ki seveda še zdaleč ne od- tehta vsega vloženega truda in pe- čata, ki ga je v družini pustil Matic. Gregor Križnik je izpostavil uved- bo dnevnih kvot pri prodaji ribiških dovolilnic in njihovo elektronsko prodajo, kar se je zelo dobro ob- neslo, programska oprema pa je delovala brezhibno. Na področju okoljevarstva so uspeli, da se je urejanje brežine v Vrbju uredilo bolj sonaravno kot regulacija Ljubnice, ki je v betonski izvedbi. V preteklem letu jim je ob obilici prostovoljnega dela uspelo postaviti ribiško bruna- rico v Solčavi, ki bo letos uradno predana namenu. Med gosti so bili na zboru pri- sotni podpredsednik Ribiške zve- ze Slovenije Đorđe Vučkovič, pod- predsednik Zveze ribiških družin Celje Marjan Čebela in župan ob- čine Ljubno Franjo Naraločnik, ki je sicer tudi član družine. Štefka Sem NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA Veličasten zaključek sezone Člani NTK Savinja so sezono v 2. SNTL zaključili z 18 zmagami in brez poraza ter zanesljivo osvojili naslov prvaka. (Foto: Maja Plaskan) Zadnji, 10. krog 2. slovenske na- miznoteniške lige (SNTL) je pote- kal v Lučah. V goste so prišli igral- ci NTK Vesna iz Ljubljane, ki so bi- li pred tem krogom v spomladan- skem delu sezone še neporaženi. Kljub temu, da si je ekipa NTK Sa- vinja že pred to tekmo zagotovila naslov prvaka v 2. SNTL, so doma- či fantje sezono želeli zaključiti z zmago. Po odličnih predstavah jim je to tudi uspelo, saj so Ljubljanča- ne premagali z rezultatom 5:1. Še posebej se je izkazal mladi Oskar Rosc, ki je prispeval dve po- samični zmagi, podobno kot nje- gov starejši brat Patrik. Ravno ob koncu sezone pa je prvi poraz ob 43 zmagah doživel sicer najbolj- ši igralec lige Jure Slatinšek. Na ta način so Savinjčani sezono v 2. SNTL zaključili z 18 zmagami in brez poraza ter zanesljivo osvojili naslov prvaka. Klubske misli so se- daj že usmerjene proti sestavi eki- pe za nastope med elitno desete- rico v 1. slovenski namiznoteniški ligi v prihodnji sezoni, ki se prične septembra. Tjaša Pečovnik Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 20 Šport, Organizacije SPREJEM ZA ANJO DREV Bronasta smučarka v družbi dveh županov Anjo Drev sta v Velenju sprejela tamkajšnji in mozirski župan, Bojan Kontič (levo) in Ivan Suhoveršnik. (Fotodokumentacija MOV) Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v preteklem ted- nu sprejel alpsko smučarko Anjo Drev, ki je na svetovnem prven- stvu gluhih in naglušnih v Avstriji osvojila dve bronasti medalji, in si- cer v smuku in kombinaciji. Spreje- ma se je med drugimi udeležil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je Anji prav tako čestital za njen uspeh. 19-letna Anja je dijakinja velenjske gimnazije športnega oddelka, ki le- tos zaključuje šolanje. Živi v Lepi Nji- vi, kamor se je družina Drev preselila pred leti. Poleg tega, da je pridna dija- kinja in uspešna smučarka, se rada doma na kmetiji ukvarja z živalmi in poprime za vsako delo. Njena velika želja je, da bi lahko tekmovala med slišečimi v svetovnem pokalu. ŠS PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Trud je treba usmeriti v pridobivanje mladih za aktivno delo Lansko leto so po besedah predsednika Marjana Ostruha zaznamovale zakonodajne spremembe glede uvedbe davčnih blagajn. (Foto: TG) Nazarski planinci so izpeljali 18. občni zbor društva. Prireditev sta pospremili kar dve razstavi: foto- grafska razstava lanskoletnega društvenega fotonatečaja se je s tem poslovila, razstava risb Pofar- baj Farbanco ustvarjenih na tabo- ru planinskega krožka na društve- ni koči pa je navdušila vse zbrane, zato je na ogled postavljena še na koči Farbanci. Ob koncu lanskega leta je PD Na- zarje štelo 554 članov. Kar nekaj od teh je z zanimanjem prisluhnilo po- ročilom načelnikov odsekov, ki so pričala o stalnih aktivnostih odse- kov. Niti dela niti idej jim ne primanj- kuje tudi za aktivnosti v letošnjem le- tu. Vsi odseki bodo še naprej vztraj- no opravljali delo, a kot je opozoril predsednik, bo potrebno sile usme- riti v to, »da čim več mladih vključi- mo v organe društva in tako posku- simo zapolniti medgeneracijsko vr- zel. V nasprotnem primeru lahko sčasoma pride do resnih težav v de- lovanju in vodenju društva.« Lansko leto so po besedah pred- sednika društva Marjana Ostruha zaznamovale zakonodajne spre- membe glede uvedbe davčnih bla- gajn, ki so jim v začetku povzročale kar nekaj skrbi, sedaj pa z blagaj- no na koči Farbanca brez večjih te- žav rokujejo vsi dežurni. Gospodar Farbance Bojan Golob je omenil, da je nekaj članov še vedno precej odklonilnih do dela z blagajno, ven- dar izkušnje vseh, ki so že delali z njo, kažejo, da je vsak strah odveč. Še vedno si planinci veliko de- la dajejo z urejanjem koče. Lani so uspešno zaključili inšpekcijski pre- gled vodovodnega sistema, vključ- no z vgradnjo sistema za dezin- fekcijo vode in izdelavo spremne dokumentacije. Letos nadaljuje- jo z adaptacijo mansarde, kjer se urejajo skupne spalnice, družab- ni prostor in sanitarije. Še večji za- logaj bo po mnenju Ostruha uredi- tev centralnega ogrevanja objekta in izdelava fasade. Tatiana Golob MEMORIAL CELJSKIH GORSKIH REŠEVALCEV 2017 S tekmo turnih smučarjev na Okrešlju zaključen slovenski pokal Med veterani je mesto najboljšega turnega smučarja na okrešeljski tekmi zasedel Zgornjesavinjčan Matej Špeh (GRS Celje). (Foto: Ivo Avberšek – Hans) Prvo nedeljo v aprilu je na Okreš- lju potekala zadnja letošnja tekma v turnem smučanju, ki je štela tudi za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju 2017. Tekmo je organiziralo društvo Gorska reše- valna služba (GRS) Celje, v celoti je potekala na Okrešlju, tekmoval- ci so na osem kilometrov dolgi pro- gi premagali 950 višinskih metrov. Med ženskami je zmagala Kar- men Klančnik (TSK Olimpik), ki je skrajšano progo premagala v 46 minutah, zmagovalec med člani Nejc Kuhar (TTSO Jezersko) je s progo opravil v 54 minutah, med veterani pa je mesto najboljšega zasedel Zgornjesavinjčan Matej Špeh (GRS Celje), do cilja je potre- boval uro in 1 1 minut. S tem rezul- tatom je Špeh v skupnem seštevku slovenskega pokala zasedel odlič- no peto mesto. Kot je zapisano na spletni stra- ni društva GRS Celje, so tekmoval- ci, ki so štartali na Okrešlju, preči- li snežišča Turske gore in Rink pro- ti ožini imenovani Trihter. Proga jih je nato peljala v Mrzli dol in v Ses- topno grapo, kjer je bilo potrebno sneti smuči in se s pomočjo cepi- na in fiksnih vrvi povzpeti na vrh. Sledil je spust po trdem srenu do ledenika pod Skuto, vzpon preko Jezerskega sedla na Savinjsko sedlo in končni smuk po rahlo juž- nem snegu v cilj na Okrešlju. TG Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 21 Šport ŠPORTNIK INVALID LETA 2016 MESTNE OBČINE VELENJE FRANČEK GORAZD TIRŠEK Že sedmi zaporedni naslov za vrhunskega strelca Franček Gorazd Tiršek – Nani: »Če si že tako rekoč odpisan na tem svetu, pa se vrneš in dosežeš absolutni svetovni rekord, potem si svetu in sebi dokazal, da je vse mogoče.« (Foto: Štefka Sem) Franček Gorazd Tiršek – Nani ima za sabo vrhunsko sezono strelskih tekmovanj. Najbolj odmevna je njegova srebrna medalja na para- olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, z dvema raz- ličnima puškama je postal dvakratni državni pr- vak, na svetovnem pokalu je drugo mesto osvo- jil v Združenih Arabskih Emiratih ter prvo in tretje mesto na Tajskem. SEDMO ZAPOREDNO PRIZNANJE Na osnovi vrhunskih rezultatov je pred dnevi prejel že sedmo priznanje za športnika invalida leta Mestne občine Velenje. Lani je postal špor- tnik leta 2016 Zgornje Savinjske doline, na dr- žavnem nivoju pa je že tretjič prejel naziv špor- tnik invalid leta. V zadnjih dveh letih se je udeležil vseh večjih tekmovanj in se z vseh vrnil z medaljo. Drži visok nivo rezultatov in forma mu ne niha. Ves čas je v svetovnem vrhu, pika na i pa je bila že druga srebrna paraolimpijska kolajna, je Nani povedal o pretekli sezoni. PONOVNO DRŽAVNI PRVAK Pretekli vikend se je v Ljubljani odvijalo držav- no prvenstvo v streljanju za invalide. Potekalo je v organizaciji in izvedbi Zveze športnih invali- dov Slovenije – Paraolimpijski komite, nastopilo pa je preko sto tekmovalcev. Tiršek je v katego- riji tekmovalcev SH2 s standardno puško osvo- jil naslov državnega prvaka, s serijsko puško je zasedel tretje mesto. UMIRJENA PREHODNA SEZONA Letošnja sezona je brez največjih tekmovanj, saj je bila lani paraolimpijada, prihodnje leto pa je svetovno prvenstvo. Tekmovanja sicer pote- kajo, a se jih ne udeležuje vseh, saj zaradi ob- novitve opreme ni ostalo dovolj sredstev za vse. Kar pa je slabo, meni Nani, saj je treba vzdrže- vati tekmovalni ritem in držati stik s konkurenco. »Športnik svetovnega razreda ne bi smel bi- ti prikrajšan za nastope na tekmovanjih zaradi opreme. Tako sem moral izpustiti tekmovanje v Južni Koreji, maja grem v Nemčijo, jeseni pa naj bi bilo evropsko prvenstvo na Hrvaškem, pa še ni zagotovljeno, če bo.« BREZ FIZIOTERAPEVTA NE GRE Zdravje mu trenutno dobro služi, pove z nas- mehom in potrka na les. »Še posebej sedaj po »servisu«,« kajti pred kratkim se je vrnil z rehabili- tacije v Zrečah. Veliko lepih besed ima za svoje- ga fizioterapevta, brez katerega tako vrhunskih rezultatov ne bi bilo. »Telo se utrudi, veliko je prisilne drže in samo fizioterapevtom gre zahvala, da se lahko povr- nem v tekmovalni ritem, ki je zelo utrujajoč.« Po- leg rednih strelskih treningov v Velenju, kjer je član Strelskega društva Mrož, je potrebno tudi veliko psihičnih priprav. VSE JE MOGOČE Kot mu je nekoč nekdo dejal, se talenti ustvar- jajo, šampioni pa rodijo. Četudi se je že rodil tak, je do sebe zelo strog in se drži discipline, hkra- ti pa gre na vsakem tekmovanju na zmago. »Va- se moraš verjeti, a spoštovati nasprotnike.« Za umiritev gre v naravo, kjer se napolni z energijo, odklopi od treningov, tekem, civilizacije. Ne znam in ne morem zanj ne obstajata, kaj- ti vse se da, če je volja. »Če greš v življenju iz ene skrajnosti v drugo. Če si že tako rekoč odpisan na tem svetu, pa se vrneš in dosežeš absolutni svetovni rekord, potem si svetu in sebi dokazal, da je vse mogoče.« Štefka Sem ALEŠ RAKUN BO SVOJO VNEMO PO HITROSTI NA DIRKALNEM SKUTERJU A70 TEŠIL V ITALIJI Samozavestno se ozira po osvojitvi stopničk Aleš Rakun: »Ostajam pozitivno naravnan za prihajajoče dirke.« (Foto: JM) Takoj po končani lanski sezoni, ko je Aleš Ra- kun na dirkalnem skuterju A70 osvojil več doma- čih dirk in nanizal nekaj zmag na Hrvaškem ter v Italiji, so se zanj pričele priprave za novo tekmo- valno obdobje. Potrebno je bilo kupiti nov motor. Ker so proge pozimi zaprte, je bil njegov trening sestavljen večinoma iz vožnje štirikolesnika ter kros motorja. Že v ponedeljek bo meril moči na državnem prvenstvu Slovenije v Vrtojbi. KAKO TOREJ V LETOŠNJI SEZONI? »Za letošnjo dirkalno sezono je bilo v načrtu poseči po nazivu prvaka v kategoriji 70 AMA. Se- daj, ko sem v timu Irace s še tremi kolegi, se to zdi še bolj dostopno. Na prvi dirki, ki je potekala na avtodromu v italijanskem Magioneju, se mi na žalost zaradi nepravilnih nastavitev motorja ni uspelo uvrstiti na želene stopničke. Po časih v določenih sektorjih sem se izkazal in bil ob boku najboljšim trem, zato ostajam pozitivno narav- nan za prihajajoče dirke,« nam je povedal Aleš. BREZ SPONZORSTVA TUDI TA ŠPORT NI MOGOČ Naslednja dirka ga čaka ponovno v Italiji, v Latini, kjer ima v načrtu uvrstitev med najboljših pet. Ob svojih smelih načrtih se zaveda, da sam finančno ne zmore sodelovati na celoletnem pr- venstvu, zato si želi sodelovanja in tovrstne po- moči od uspešnih podjetnikov in lokalnega oko- lja. Hvaležen je vulkanizerstvu iz Okonine, kjer so mu zagotovili nove gume za letošnjo tekmoval- no sezono. Jože Miklavc Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 22 Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • AVTOMOBIL POLIL Z RDEČO BARVO Gornji Grad: 3. aprila okoli 20.30 je neznani storilec namer- no poškodoval osebni avtomobil, parkiran pred OŠ Gornji Grad. Celotno vozilo je polil z rdečo barvo. Nastala je večja material- na škoda. • NALETELI NA PONAREJEN BANKOVEC Mozirje: 4. aprila so bili policisti s strani Nove Ljubljanske banke v Mozirju obveščeni o unovčitvi ponarejenega bankov- ca za 50 evrov. Bankovec je bil zasežen in poslan na preiskavo v Nacionalni forenzični laboratorij. • STRELA ZANETILA POŽAR NA TEŽKO DOSTOPNEM TERENU Lepenatka: 4. aprila popoldan je zagorelo na težko do- stopnem terenu na Lepenatki nad Gornjim Gradom. Ugoto- vljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi udara strele. Ga- silci iz PGD Nova Štifta, Bočna in Ljubno ob Savinji so po- žar omejili in pogasili. V pripravljenosti so bili gasilci PGD Gornji Grad. Zgorelo okoli 40 m2 podrasti. Materialna ško- da ni nastala. • POMAGALI OBNEMOGLEMU Ljubno ob Savinji: 8. aprila ob 14.45 je bila v Za Ljubnici na brežini Ljubnice najdena onemogla oseba. Posredovali so ga- silci PGD Ljubno ob Savinji, ki so nudili pomoč pri prenosu obo- lele osebe do reševalnega vozila nujne medicinske pomoči. Oseba je bila odpeljana v Splošno bolnišnico Celje. • NESREČA PRI DELU V GOZDU Tirosek: 8. aprila popoldan se je pri delu v gozdu v Tiroseku poškodoval delavec. Gasilci PGD Nazarje in Nova Štifta so ga do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči oskrbeli, po- magali reševalcem in zavarovali kraj pristanka helikopterja Slo- venske vojske, ki ga je v spremstvu dežurne ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči prepeljal v UKC Ljubljana. Z ogledom so policisti ugotovili, da je občan sam delal v gozdu in se pri po- diranju umikal padajočemu drevesu, pri tem pa padel nazaj in z glavo udaril v skalo. • POŽAR V ŠOLSKI KUHINJI Nazarje: 9. aprila so bili policisti obveščeni, da je v kuhinji OŠ Nazarje prišlo do požara, ki pa je že pogašen. Na kraju so ugo- tovili, da je do požara prišlo dan prej v večernem času, ko se je vžgalo olje v fritezi in je nato zagorela maščoba v prezračeval- nem sistemu. Vzrok požara še ni znan, nastala pa je večja ma- terialna škoda. • KOLESAR PADEL IN SE POŠKODOVAL Pobrežje: V popoldanskih urah 9. aprila popoldan so bi- li policisti obveščeni o prometni nesreči, v kateri je kolesar utrpel telesne poškodbe. Z ogledom kraja prometne nesre- če na relaciji Pobrežje-Nazarje in z zbiranjem obvestil je bi- lo ugotovljeno, da gre dejansko za samoudeležbo 43-letne- ga kolesarja, ki je bil močno pod vplivom alkohola in je zara- di vožnje preblizu desnemu robo vozišča zapeljal z vozišča in si pri tem zlomil levi gleženj. Kolesarju bo izdan plačilni nalog. • ŠE EN GOZDNI POŽAR Krnica: 9. aprila ob 18.37 je v Krnici zagorelo v gozdu. Po- žar so pogasili gasilci PGD Luče. V pripravljenosti so bili gasil- ci PGD Okonina, Ljubno ob Savinji in Radmirje. Požar je povzro- čil škodo na površini približno 200 kvadratni metrov gozda in podrasti. ŠMARTNO OB DRETI Požigalec naj bi grozil krajanom Decembrski podtaknjeni požar ni edini greh »šmarskega požigalca«. Decembra smo poročali o poža- ru v Šmartnem ob Dreti, ko je zago- rel stanovanjski objekt. Do požara je po neuradnih podatkih prišlo za- radi spora med prijateljema, ki sta skupaj popivala. V alkoholiziranem stanju sta se sprla in požigalec je zagrozil, da bo zažgal hišo. To je kasneje tudi storil, a to ni edini greh »šmarskega požigalca«. Kot je zaznati med Šmarčani, naj bi pogosto grozil tudi drugim krajanom. Strah je med prebivalci narasel do te mere, da se ne želi- jo javno izpostaviti, saj se bojijo, da bi tudi pri njih zagorelo. Po telefo- nu naj bi s klicanjem medicinske pomoči povzročil nemalo negodo- vanja v tej instituciji. V Zgornjesa- vinjskem zdravstvenem domu Na- zarje pojasnjujejo, da informacije o konkretnih primerih ne dajejo. »Res je, da se je pojavilo nekaj prijav o nesrečah in bolezenskih stanjih, ki se niso zgodile. O lažnih prijavah smo zato obvestili Policijsko posta- jo Mozirje,« pojasnjujejo. O dogodkih so seznanjeni tudi na Občini Nazarje, a nimajo pristoj- nosti za ukrepanje. »Ustava, zako- ni in drugi predpisi določajo nalo- ge in pristojnosti za reševanje te- žav na območju naše pravne dr- žave in lokalnih skupnosti. Tako tudi Občina Nazarje deluje v sklo- pu svojih nalog in pristojnosti in znotraj pravne države. Če se zgo- dijo kriminalna dejanja, ni pristoj- nost lokalne skupnosti, da posku- ša dognati, kdo je krivec ali je de- janje storil iz hudobije ali bolezni in ga potem še ustrezno sankcionira- ti,« so sporočili. Kadar se vprašanja nanašajo na konkretno osebo ali kriminalno dejanje policisti uradnih podatkov ne dajejo. Je pa komandir Policij- ske postaje Mozirje Vili Bezjak za- gotovil, da so v vseh primerih, ko so dobili prijavo, ravnali v skladu z zakonodajo. ŠM Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 23 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Zdaj ne trpiš več, ata, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, opustošen, odkar te več med nami ni. Mirno sem šel po življenja poti, gledal v obraz sem resnici in zmoti, kar je na svetu, vse prazna pena, le duša je dragocena. ZAHVALA ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta Antona PAVLIČA iz Luč 1931 - 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žena Marica, sin Franjo ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Antonije ŠPORIN iz Rovta pod Menino 29. 5. 1937 - 9. 4. 2017 … se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in poma- gali. Hvala za darovane svete maše, za darove cerkvi, cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Blažičevi in patronažni sestri Zofki za spremljanje v bolezni ter župniku Ivanu Šelihu za duhovno oskrbo in lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. Nas zdaj spremlja žalost, bolečina, v tvojem domu ostala je praznina. A v naših srcih za vedno boš ostala še enkrat ljuba Mama, hvala ti za vse. Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame Marije REMIC iz Lok 9. 11. 1921 - 31. 3. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala g. župniku za opravljen obred, g. govorniku za besede slove- sa in pevcem. Hvala vam vsem, ki ste našo mamo pospremili na nje- ni zadnji poti. Domači ZAHVALA 28. marca je za vedno odšel naš dragi ata, stari ata in praded Stane GNADER z Brezij - Mozirje 1931 - 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, podarjene cvetje, sve- če in sv. maše. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu in ga pospremi- li na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 24 Za razvedrilo O FENOMENU KLS Na konferenci SŠGZ so še po predavanjih potekale debate o di- gitalizaciji v družbi. Na vprašanje generalnega direktorja GZS mag. Sama Hribarja Miliča (desno) direktorju KLS Ljubno, od kod feno- menalni uspehi v tako prestižni avtomobilski proizvodnji, je Mirko Strašek menda dejal: »Ja, digitalizacija že, brez nje ne gre. Tudi robo- tika, brez nje bi bili na Ljubnem že pod nivojem Savinje, a prvenstve- no so glavni ljudje. S te in z one strani produkcijske sheme. Če si s sodelavci človek, le-ti vračajo kakovost, zanesljivost in zadovoljstvo, kar je formula za naš uspeh.« ŠIC, ŠIC V SCHLADMING Takole so Spevovca Marko Berzelak (levo) in Kristjan Kolenc ter naše gore zelen list (v sredini) Nejc Slapnik Francija Podbrežnika in njegovo smučarsko glasbeno odpravo igraje pospremili na svetov- no prvenstvo glasbenih smučarjev v Schladming. Za srečno pot so jim zašpilali in zapeli Avsenikovo: »Fantič mlad prisanka se šic iz- za ovinka.« In Franci je šic med količki prismučal najboljše mesto med slovenskimi glasbeniki na smučeh (osmo v B skupini moških). S kakšno polko so njega in ostale uspešne ski glasbenike pričakali, pa mogoče prihodnjič. FOLKLORNO PITJE Plesalka folklorne skupine Oštarija ob nastopu na srečanju folklornih skupin v Gornjem Gradu: »Prosim, če se takoj nehaš nace- jat. Upam, da bodo kmalu prepovedali tudi pitje na odru, ne le kaje- nje. Kaj boš pa rekel, ko te bodo ustavili možje v modrem, ko tako za- udarjaš po alkoholu?« Dobrovoljni soplesalec, ki je le odigral svojo alkoholno plesno vlo- go: »Jim bom povedal, da sem na odru plesal in pil in da, dokler ni- sem odprl šipe na avtu, ni smrdelo.« (Foto: JM) (Foto: JM) (Foto: ŠS) Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 25 Križanka, Informacije, Voščila OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor- ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko- čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš- ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na- ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat- ki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho- du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa- vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa- nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo- nu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 26 Petek, 14. april ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma KK Nazarje : KK Hrastnik Nedelja, 16. april ob 9.00. CDM Rečica ob Savinji Razstava velikonočnih pirhov Ponedeljek, 17. april ob 9.00. CDM Rečica ob Savinji Razstava velikonočnih pirhov ob 10.00. Pred gasilskim domom v Grušovljah 1 1. velikonočni pohod na Ojstri vrh ob 16.00. Katedrala v Gornjem Gradu Velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline Torek, 18. april ob 10.00. Šolski sadni vrt v Mozirju Delavnica Cepljenje sadnega drevja ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Možganski fitnes ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kakšne barve je poljubček? ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Test hoje na 2 km in predavanje Dejavniki tveganja Sreda, 19. april ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Kakšne barve je poljubček? ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje Vikija Grošlja 40 let mojih soočanj s Himalajo ob 19.00. Center Rinka Solčava Predavanje Primoža Šenka o Islandiji ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Janina Lorenci, saksofon, in Lola Mlačnik, tolkala Četrtek, 20. april ob 9.00. Knjižnica Mozirje Podelitev priznanj dobitnikom Bralne značke Vrba ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Možganski fitnes ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Vesela poštarica Napovednik, Mali oglasi, Oglasi www.savinjske.com Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Iz- koristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistil- nih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ OPRAVLJAM VSA SLIKOPLESKARSKA DELA, beljenje z apnom, montaža knauf sistemov in odpravljanje zi- dne plesni. Tel. št. 030/305-570. PLESKARSTVO SALEH, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka cesta 15, Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko, sivo rjavo, staro 14 dni; gsm 041/299-928. Prodam telico simentalko, pašno, breja 8 mesecev; tel. št. 58-31-234 ali 031/296-424. Prodam koze in kozliče; gsm 041/697-329. Prodam telico ls, brejo 7 mese- cev, pašno in 10 silažnih bal; gsm 051/319-040. Prodam bikca, starega en teden; tel. št. 58-41-197 ali 041/783-572. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI – IŠČEM Iščem psičko, nemško ovčarko, mlado, lahko je tudi mešanka; gsm 040/684-245 zvečer. DRUGO – KUPIM Traktor in vse ostale kmetij- ske in gradbene mehanizacije v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Kupim starinska vhodna vra- ta z okvirjem ali samo krila; gsm 031/491-381. VOZILA – PRODAM Prodam mazdo 3, 1,6, letnik avg. 2010, 91.500 km, zelo dobro oh- ranjen, garažiran, srebrne barve, prvi lastnik, vreden ogleda; gsm 041/793-063. Prodam nissan qashqai letnik 2012, prevoženih 46.200 km, prvi lastnik; gsm 031/770-431. Passat 1,9 tdi, letnik 1991, kara- van, metalno siv, klima, priklop, prodam; gsm 031/695-208. Prodam avto seat cordoba vario, 1.6 bencin, l. 1999, prvi lastnik, 1 19.000 km; gsm 041/716-210. DRUGO – PRODAM Prodam bukovo hlodovino za drva; gsm 031/698-055. Prodam 4 lita platišča, auri, vw, et 43-7,5jx17h2, 17 col; gsm 040/684-238. Semenski krompir dezire in kar- linq ford, 1. množitev, drobni, ugodno prodam; gsm 051/357- 683. Prodam letne pneumatike conti- nental vancocontac, 225/60/16c – 4 kom.; gsm 040/684-238. Prodam bukovo hlodovino; gsm 041/365-010. Prodam gorski javor, jasen deske 30 mm; gsm 041/365-010. Vitel tajfun 4,5 t, nov prodam. V račun vzamem rabljenega; gsm 031/826-782. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Stanovanje z lastnim vhodom od- dam v okolici Mozirja paru; gsm 051/230-764. Oddam kuhinjo, dve sobi in kopal- nico, 15 min. do mozirske avtobu- sne; gsm 041/280-005. Kmetijsko zemljišče v Lokah, 5.500 m2, in v Ljubiji 2.000 m2, prodam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Ne moreš imeti, nimaš otrok? Z ve- seljem te vzamem za partnerko; gsm 031/807-376. Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 Oglasi, Voščila 27 Savinjske novice št. 15, 14. april 2017 28