»ad Haiiâsja. PRO VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, 111., torek, 24. junija (Juno 24), 1924. laUriattu $100 Ví;?,"00 ŠTEV.—NUMBER 148. komunistom PROGR. konvenCIJA zaprta. lonferenca za progreaivBO poH-utoo akcijo, ki misli imano vati u folletta «a pradaodaiikafa ,didata, js izključila komunista. IOCIJALISTI 80 8K JOMKLI U TRETJO STRANKO. Wsahington, D. 0. — Komunisti, ki so se vdeležili šentpavelske konvencije, so izključeni is kon-erenee *a progresivno politično icijo, ki namerava imenovati sc-«torja La Folletta sa predsedni îkpgH kandidata na konvenciji dno 4. julija v Clevelandu. Ta tonferenca je sedaj najvnetejša ■fitatorica za bojevitega senator-ji iz Wisconsina. V izjavi, ki jo je podal konfe renéni predsednik William John »ton, je rečeno, da ne bo nobene mu komunistu dovoljeno stopiti v dvorano, kjer bo zborovala progresivna konvencija. Toda tisti delegat je šentpsvelske konvenci je, ki niso komunisti, ae bodo lah-[o vdeležili elevelandske konven dje. "Možna niso nobena pogajanja tistimi, ki so pomagali zavesti àentpavelsko konvencijo v hlap-éevstvo Fostcrjevega komuni ima," je povedano v tisti izjsvi. Tistim, ki imsjo ksk komuni-stičen madež- na sebi, ne bo dovoljeno priti na elevelandsko skupščino. Zato naj si odsek, ki ga je izbrala ientpavelska kon vencija, da se vdeleži cleveland-ike konvencije, rajši prihrani de nar za vožnjo in Čas. "Nobenega meletarjonja ali pofajanja ne bomo imeli a njimi. In tisto domišljavo ponujanje, češ. da so pripravljeni sodelovati nami, če sprejmemo njihov pro (tram in njihno platformo, je na ravnost smešno. "Ali po ogorčenju, ki so ga ka-zali pravi in iskreni kmečkodelav tki elementi, zvabljeni in speljani na ientpavelhko konvencijo, je so diti, da se bodo vdelešili clevc-andske konvencije." Johnston je poudarjal posebno tisto točko, ki je ena izmed glav nih v La Follettovem načrtu — namreč, da bo šlo na eleveland-•ki konvenciji zasedaj samo za predsedniška in podpredsedni »kepa kandidata. Kandidat je za senat, kongres itd. bodo odobreni, ali to pa tisti, ki si jih bo izbrsla konvencija z drugih volilnih list. Johnston zatrjuje, da jc nezadovoljnost n starima večinskima •trankama zavzela silen obseg po «li drželi. Po njegovem mnenju Mfznu Hrska dvorana premaj ». tolik o delegatov pričakuje Johnstr.n. prijave z.a sedele pri t4J«Jo «ianzadnera v čedalje več-Jfm številu. Milwaukee, Wis. — Miltvauški wp«n Daniel Hoan je v aoboto prnllo/,1 rezolueijskemu odseku irlaxn- S0,,ijalistične konvencije vmlueijo. v kateri ae ogreva za "•¡rta M. U Follette kot pred-*«lnišk»'j»a kandidata na listi no-Vf «r^tj«, stranke. Kongremik Victor L. Berger, ki "»'"pa kot soeijalist peti wiscon-*n,kl v°lilui Okraj v poelansk " • "ranega kongresa, je re rnvoru pred konvencijo, na, "•'ijslisti tc drŽave glaaoval " U ^llctta kot neodvieaega mn«h,iata na volilni lietl tretje J^ke. re morejo to storiti, ne J1 ' * ^m škodili gibanju, za ■«*reM se poteguje in delajo •*UaliKiKna stranka. Aorti k kel v k. H"sn je pojaanil svojo ter dejal, da je on za * kot nosilea volilne li- M renke, ali ni pa za to 4 ' I.« Follette kandidiral kol ed»i„ Follet tova platforma ni po- '' rS'i>Salna ali — Pregled dnevnih dogodkov. Demokratski generali so zbra ni v New Yorku, kjer se danes» »tvori nominacijska konvencija demokratske stranke. Dosti hru pa se obeta. Voditelji progresivnih elementov izjavili, da je njihova konvencija zaprta komunistom. Socialistična stranka v Wiscon-sinu se je izrekla proti La Follettu kot neodvianemu kandidatu. Ber-ger je zagovarjal La Folletta. Silna nevihta z nalivi usmrtila tri oaebe in neredila ogromno ma-terijalno škodo. Inosemstvo. Fašist Dumini priznal umor poslanca Matteottije. Pet morilcev je bilo najetih. Roasi se jc podel policiji. Razburjenje v Italiji še vedno veliko. MacDonald in'Herriot sta sklenila, sklicati konferenco zaveznikov v Londonu prihodnji mesec. Veliki mednsrodni protestni shod v Ženevi proti umoru Matteottije in fašizem sploh. Ameriške letalce je zadela nova nezgoda v Burmi. dosti hrupa se obeta v de-mokr. cirkusu. MoAdoo in Smith sta, kakor vea kaše, izločena is viharne tekme aa demokratsko predsedniško nominaoijo. NOVI POGLAVAR DEMOKRATSKE STRANKE JE NAPOVE DAL BOJ KUKLUKSOVOBX. k sine, ali uetavljati „ kapitalizmu v enem ea-* in mu škoditi," je «''»grešnik Berger. "Nike ' »'dim. keko to. da bi šel * ' •"«Jelimm k vragu. te bi o- 5¡ "i** ** u 1)0 rezultatov morasso pri- Hudi nalivi v či-kaikem mestu, Ohioago, 111. — Eden najhujših poletnih viharjev in nelivov je bil prišel nad čikaško mesto v node ljo popoldne. Veter je bil silen, oblak se je utrgal, ploha sc je vjila, vmes je padala tudi točs, in grmelo pa treskslo je, da jc bilo kakor v kakem peklu. • Naravni elementi eo divjali, de je bilo jo j. V čikaškem mestu so bile ubite tri osebe, a tri pa telesno poškodovane. Zdravstveni komissr je opozoril meščane, naj prekuha ve jo pitno vodo, zakaj nalivi so bili- tolikšni, da se je tok reke Calumet zaobrnil, in voda je tekla nazsj v jezero. Na sto in ató kleti je poplavljenih, in prav lahko so se Živilne zaloge izpridile in okužile. Parnik Saugatuck se je pokvs-ril daleč na jezeru s 700 potniki, ki so bili v resni nevernosti, dokler ni prišel drugi parnik na pomoč. Vihar je divjal skoro po celi dolini reke Mississippi. Ena oseba je bila ubita, a dvajset pa telesno poškodovanih, ko jc besnel vihar blizu kraja Tracy, Minn. Napravljeno škodo cenijo na stotisoče in stotisoče dolsrjev. Kskor je posneti iz poročil, jc vihar divjal proti vzhodu iz Južne Dakotc in se zsprašil v južnoza-padno Minnesoto in preko koruznega pasa. Za sabo je puščal podrte hiše in uničena polja na milje in milje daleč. Piedo je ujel leno, ne pa otroka. Pariz, 23. jun. — Zadnja \est iz Rima o aferi generala Piceija, italijenskega avijstiškega ministra, se glssi, da je Piccio s pomočjo petih hidroplanov ujel svojo ubežno ameriško ženo, toda otrok se nshsja na frsneoskih tleh ns Korziki. Lctslci so ujeli leno, ko je belsla v malem motornem čolnu iz Sardinije na Korziko, kamor je bila prej poslala otroka v drugem čolnu. Bila je hiaterična, ko so ji nsznsnili, da je aretirana in mora iti nszsj v Rim. Italijanako sodišče gotovo odredi, de ee otrok vrne k očetu. t! nemudoma ali pa biti pripravljeni ne fevdellzem. "La Follette je vedno gledel. da ae je obešel ne republikanski voc, aH med vojno je oetel neoma jen, čeprav je bilo selo neverno, in jas ne bom nikoli pozebil, de je ostal aeomajca." Konvencija se je organizirale na popoldaaeki eejl. Nastavljeni eo štirje odseki, eden se platfor mo in politiko, eden sa strankine upravljanje, eden sa drevake od noša je ia edea sa odnošaje do ho- operativnih la kmečkih ergaaiu * New York, N. Y. — Novi de mokratski poglavar George K Brcnnan is Illinoisa je napovedal boj do skrajnosti kukluksovski organizaciji, in stari demokratski gardisti menijo, da sta McAdoo in Al Smith tskorekoč že isloče-na is tekme za demokratsko pred sedniško nominscijo. In glas, da bo imenovan kak Mzozadnik', je čedalje močnejši. To, da ni McAdoo zavrgel in ob sodil kukluksovcev, ki ga podpl rajo v prizadevanju za dosego predsedniške nominacije, ustvar ja velik madež na njegovi ksndi dsturl. Tako menijo stsri gardi sti, ki groze, da se bodo s vsem svojimi močmi uprli demokratak volilni listi, če bi bil imenovan McAdoo, ali če bi bila sprejeta v platformo kaka dvoumna točka glede kukluksovskega vprašanja. Kakor da je McAdoo opazil to krizo za svojo ksndidaturo, se sdi vsem sedaj. Kajti McAdoo je naglo sklical v nedeljo zvečer svoje delegate na shod ter jih posval, naj stoje trdno in se ne vdajo kljub vsemu pritiskanju od «trB-jijadnik ni znanih sovražnih elementov. "McAdoo se je postavil Bren-nsnu po robu," je pripomnil eden njegovih prigsnjačev, ko se je pogovarjal o kandidatovem govoru na tisti seji. ■ "McAdoo vidi, da omahujejo njegovi delegstje, in je v skrbeh." si je tolmsčil eden izmed stsrih gardistov McAdoojeve besede. Ali kakor so kukluksovski sovrstniki zmedli štreno McAdoo-ju, tako lahko najdejo kukluksov-ci črn madel na Hmithu, ki je ks toličan, kar ne pomeni ničesar drugega kskor to, ds je prilika za obe, za McAdooja in Smiths, skorods izničens. Trebs bo potemtskera kompromisov. In ksdsr pride na tej ali oni konvenciji do le-teh, potem je prav gotovo imenovan ksk Mzozadnik' za predsedniškegs kandidata. Zato se nam ni čuditi, da se je pozornost vseh delegstov obrnila na nje. Zelo mnogo je slišati o izozadniku Johnu W. Davisu, Spor med Hooper-jam in Stonom. Ohioago, ni. — Hudo jezen, ker sta ga ja\no napadla (desničarska voditelja Warren S. Stone in pa D. B. Robertson, jima jo odgovoril načelnik zveznega Železniškega delavskega odbora Ben W. Hooper, saniksl njuno trditve ter obsodil njune radikalne poli-tišno smeri. Hooper nsmersvs še nsdaljo o-stati nepristranski kot načelnik železniškega delavskega odbora, je rekel,, A vrhtega pa se tudi u$ mara odreči pravici do odkrijte besedo o vseh javnih vpraša n.iih. Stcnov in Robertsonov napad jc bil neznansko krivičen in narodu |ttL«. zvečer, so bili tudi vsi členi odbora mednarodnega delavskega biroja lige ua-rodov, ki zdaj zboruje v Ženevi. Protestna akcija je torej imela mednsrodni znaesj. Med govorniki, ki so ostro žigosali fašizem v Italiji, so bili Leon Jouhauz iz Francije, M. Mertens is Belgije in lidwsrd Poulton iz Anglije. Mertens je po-zivsi ppolofariet vsega sveta, naj zdrobi fašizem v Italiji; Yat» Oudegeest, holandski aoeialist, js imenoval fašiste rimsko brigsnde, dočim je Jouliauz dejal, da, bi Mueeolini rsd igrsl ulogo Napoleona lil. Itslijsnski soeislist Villeri je poročal, da ao fašieti Msttoottijevo truplo tsko strašno rszmeserill, da se vlsds ni upsls, izročiti truplo poslsnčevi vdovi, ker se je bele demonstracij. Na shodu je bile sprejete reso-luelje, ki se glasi, da je Mstteotti m učeni k, v šigsr krvi utone fašizem. Italijanskemu proletariatu »o ozrečene simpatije delavcev vsega sveta. Aviesrska vlsds je prosila govornike, naj ee omeje v svojih napadih na italijensko vlsdo, toda govorniki so odgovorili, de ne marajo nsgob/ntks. Grški ekakralj Išče slulbo BukereŠt, 83. jua - Bivši kralj Jurij in njfgova frna Elisabete sta se končno udala v usodo, da j/ njuna kraljevska kerijera za vselej pri kraju. Odšle sta v Pariz, kjer ei namerava Jurij poiskati primemo eiušbo. Če ne bo tem nič, pojd* v London Jurij bi najrajši pisal igre sa odre in kino. Sporazum med MaeDonaldom in Herriotom. Premijerja Anglije in Francije sta sklenila aklioati konferenoo savesnikov sredi julija in vde-lotiti se iborovanja lige na-narodov. London, 23. jun. — Prijateljski pporazum na oeli črtil To je rezultat sobotnega in včerajšnjega aeatanka uuhI MaeDonaldom in Herriotom v Chequcrau. Uradno poročilo o sestanku, is« ( dano snoči, se glasi, da sta Ma«-Donald in llerriot sklenila, aklioati konferenco savesnikov pri* hod nji mescc, in sicer najkasneje 16. julija. Konferenca se vrši v Londonu, Povabljene bodo morda tudi Združene državo, kajti glav. no vprašanje ua dnevnem redu jo Dawesov načrt, ki so ima tskoj izvesti. Da li bodo poleg Italije in Belgije povabljena tudi msnjŠe savesuiške države, so odloČi po-znejc. MacDonald In llerriot sta nadalje sklenila, da posetita Ženevo ob otvoritvi sborovanja lige na* rodov v septembru. Oba se strinjata, da je treba postaviti ligo narodov na trdnejše temelje In jI dati večjo oblast v mednarodnih sadevsh. MacDonald js obljubil Herrlo-tu, .da v kratkem obišče Parls, kjer bosta nadaljevala razgovor o važnih vprašanjih. Oba ministrska predsednika bosts informirala drug drugega točno o vseh detajlih, ki aa pojavijo. Definitlvnih zaključkov nista delala; ti so prldržsnl za skupno savesniško konferenoo. Oba pre-mijerlja sta izjavila po sestanku, da «ta popolnoma sadovoljna s iz- v gozd in odnesla sta truplo dru aeatanka. Franelja in AngU. < hirago ia okolica: V sredo jasno ia zssemo. Temperatura v sedajih 24. arah t najvišje 7«. najnižja U Halnee istde ob 6:11, sa ide ob Si» ««BI. , Dumini je dejsl, da so Rossl, Marinelli in Fillipclli odredili u-grabljcnje in umor poslanca. Koaai je bil član Mussolinijove vlade v ministrstvu za notranjo zadeve, Msrlnclli je tajnik fašl-stovskega lista "tforricre Italia-no", ki jo pred nekaj dnevi prenehal izhajati. Omenjeni list je 12. julija, dvs dni po umoru ,prvi poročal, da je Mattcottl izginil. List Js sugesti-ral, da je Matteotti najbrž odšel v Inozemstvo, mogoče v Avstrijo. Nato jc Flnzi, ki je nadomestovsl Mussolinija v ministrstvu notranjih zadev .brzojavil oblastem ob avstrijski meji, naj poročsjo, ča ga jc kdo videl. Zdsj je jssno, da sta bila poročilo in Finzijeva odredba le pretveza, kajti Finzi in Fillipelli sta dobro znala, da Matteotti ni več živ. Duminijevo priznanje Je povzročilo veliko eenzaoijo v Kimu in po vsej Italiji. Omenjena troji-ea je najela pet morilcev, ki eo izvršili krvavo dejanje. Kriza, ki je pretresle fsšistični režim, se še ni polegls. Manjšinske Stranke v parlamentu zahteve jo demisijo Musaolinljeve vlade, dcmobilisirenjit črnosrsjčne miliee in nove volitve. Mnogi zmerni fašisti se pridružejo tem mlitevsm. Delavske unije so zaključile, da delavci v vseli obratih prenehsjo s delom pet minut v snsk žslova njs rs umorjenim Mstteottijem. Jugoslovanski poslanik okradeo v Sofiji. Dunsj, 23 jun. — Is Balgrsde poročsjo. ds bo jugoslovenska vlada zahtevela špeeijelno zaščito od lige narodov M avoje diplomatske zastopnike. Jugoalovsnskl po.lsnik v H«fljl je jevil v Bel-gred pred nekej dnevi, da Je Ml vojaški atašej Krstiš ukraden. V njegovo pisarno je bil izvršen vlom in Izginile i* gotove vešne listine Vlada v Belgrsdu sumi, da so tatvino izvršili bolgarski uradniki in pošlje energičen pro. test bolgsrski vladi, Žganje kot dlvidoada Hamburg, Nemčija. — Delničarji neke Iganjekuhereke družite eo prajeli vsak pol litre žga> nje kot divideodo In seml eo morali plačati pošiljat vene stroška. N oetel aa valute je vsrok. ja sta sopet v dobrem prijateljstvu, katerega je malone uničil Poincare. llerriot je danea zjutraj odpotoval v Bruselj, kjer se snids s državniki Belgijo in Jutri se vrne v Psriz. Berln, 23. jun. — Ameriški po-slsnik HoughtOB Je včeraj odpolo-vsi v Združene drževe. Berlinski listi sugestirsjo, ds jo njegov od-hod"v sveži s Dawesovlm načrtom, Istočssno je prišel Is Pariza nemški poslsnik Hoeseh, ki je prinesel posebno poslsnico od Herrlota« Nemško »borolea Jo v soboto sprs-jela pri drugem čitanju železniško predlogo, ki jo zahteva Dauesov načrt. Polet okoli evota. Američani sopet aadrftanl v Burmi. Kalkuta, Indija, 23. Jun. — Tri-jo smerlški avijstikl na poletu okoli sveta so imeli novo uezgodo, ko so leteli čez siamske gore Iz Bengkoka v Burmo. Valod vetrov in goetlh oblakov so morali leteti nisko In pri tem ao sabredll nsd morje In eno letalo Je zadelo nI* neki trgovski parnik ter se nekoliko pokvarilo .kakor poročejo U Uangoona. Polet v Akjsb bo radi (e nesgode najbrž zadržan neksj dni. Američani bi imeli dospeti v Kalkulo v četrtek, če hi šlo vse po are čl. Ameriška vlada noče novega koledarja. » Waahlngton, D. C. — Ameriška vlada J<* poslala protest ligi narodov radi nameravane ¡¿premem-be koledarja. Novi koledsr, s ks-Urim namerava liga narodov za-menjati sedanji gregorijsnskl ko-ledar, določa, da se novo leto začne 22. decembre, Volilna kampaaja na Ivedakom. Stoekholm, 23 jun, — fcvrd.kl socialisti so la t*den odprli volilno kampanjo Dva rd*'a avtomobila bosta vosila najboljše govornike od mrste do mrats. V eploš nem ee prlzneva, da švedsks socialistična stranka še nI i«'la tako dobre priMnoetl za imege kot letoe in mogoče dobi sbsolut-aa vel in/» v parlamentu: Volitve kodo v septembra. . * . „ j, _ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROONE POOFO«WE JEDWOTE -*LASTÍHKA SLOVEWTKE HAltOONE'M^^Ñrj^ÓTg- BBSSS^TJF'.àmiP.oru i ** y Naroéalna: Za. and SoUrription: Uni tad Statoa (exeapt •fo 16 f.ft and forai an couwirlaa >8.00 par yaar, ■ wembe* af Tka rkoUUfb FZ9F and ('.anuda $6 par year; Dalaai v aida pa ja a. pr. (Ja Ir 1-14) pmUg wimgm iauaa »a udava mbmI 4a vaaa Ja a Ua daavaaa patalda aanialat. Paaarlta j« pravo- ¿MM, da m vaai aa mUW liât. FORD V LUČI DELAVSKEGA PRIJATELJA. "Ford jc mož, da je malo takih", je rekel marsikateri delavec, ko je Ford ie pred izbruhom vojne uvedel v svojih tovarnah osemurni dnevnik in minimalno dnevno mezdo za vse delavce po pet dolarjev. Nekateri so videli v Fordu takrat delavskega odrešenika, drugi so pa rekli: "Ne hvalite ga prehitro, kajti prezgodnja hvala ni dobra". In ti so imeli prav. Kmalu se je pokazalo, da Ford ni uvedel oaemurnega delavnika in pet dolarjev minimalne dnevne mezde iz ljubezni do delavcev, ampak da ima on koristi od tega. Dnevniki so «takrat pisali dan za dnem o Fordu in njegovih tovarnah in tako je Ford dobil reklamo zastonj, za katero bi bil moral mogoče potroiity par miljonov dolarjev. Pa tudi v tovarni je nastopil nov red. Izboljšale so se tehnične naprave v tovarni in na te priprave so bili delavci priklenjeni, da morajo delati kot stroji. Končno ae je njegov obrat tako spopolnil, da delavci v njegovih tovarnah niao bili drugega kot zobje v zobčaatem kolesju ogromnega produkcijskega stroja. Temu se je pridružilo še vohunarenje za delavci po delopustu. Ford se je celo vtikal v popolnoma privatne ■tvari, namreč kako delavci žive doma, h katerim organizacijam pripadajo, ako pijejo, hodijo v cerkve, kakšno je njih družinako življenje itd. Ze to je Forda postavilo kot delavskega prijatelja v pravo luč. Zadnje ča*e se je pa zgodilo nekaj v Kentuckyju, da morajo tudi tisti razumeti Fordovo delavsko prijateljstvo, ki so doslej slepo verjeli, da je Ford velik delavski dobrotnik. V diatriktu Pond Creeka lastuje Ford svoje premogovnike. Kupil Je te premogovnike, da bo ložje ceneje produciral in seveda bolj nagromadeval svoj profit Te premogovnike ja dal Ford zdaj zapreti in po poročilu iz Williamsona, W. Va., ostanejo premogovniki zaprti, dokler organizatorji rudarske organizacije U. M. W. of A. ne zapuste diatrikta. Kajne Ford ni neusmiljen človek? Dozdaj še ni dal loviti rudarjev • ierifskimi deputiji, ki stopijo na njegovo laatnino. Ampak on je človek mehkega srca in sicer tako mehkega srca, da je rudarje in njih družine obsodil na stradanje, na počasno umiranje lakote. Dokler ostanejo organizatorji rudarske organizacije v njegovem diatriktu, toliko časa on ne dovoli rudarjem delati in zaslužiti, da pošteno prehranijo sebe in svoje družine. V koliko se torej Ford loči od premogovniškega mag-naU, ki je stavkujoče rudarje pregnal iz kompanijskih hiš, da jih toliko hitreje užene? Prav nič! Za rudarje in njih družine je vseeno, ako stradajo in počasi unrtrajo gladu v svojih ali kompanijskih hišah, v šotorih ali pri prijateljih, ki so jih vzeli ia usmiljenjA pod streho. Ne pripovedujemo tega, ker mislimo, da je Ford individualno slab Človek, ampak zato, ker je Ford samostojen kapitalist, ki ni pod kontrolo Wall Streeta. Dejstva pa govore, da kapitaliat ostane kapitalist, ako je aamo-stojen ali če je pod okriljem Wall Streeta. Način proizvodnje in blagovne distribucije je kapitalističen, ali Uk, da sili vsakega podjetnika, da izkorišča svoje delavce po metodi, ki nJemu obeta največ dobička. Kapitaliat, ki se vpre temu zakonu sedanjega gospodarskega sistema, pride na boben. Dobra kapitalistična dušica tudi ne mort pomagati delavstvu, ampak delavstvo si lahko pomaga aamo, ako si hoče pomagati in posuti enakopraven faktor pri produkciji in distribuciji blaga. Ključ do pomoči Je pa v organizaciji in aicer v go-apodarski, strokovni in politični* delavski organizaciji! Ta reanica J« bila povedana že miljonkrat in adi se, da bo morala biti paglatona in povedana še miljonkrat in miljonkrat, preden Jo bodo delavci aapopadli in raaumali. Delavci, ki rasumejo to rcanico, naj postanejo njeni propagatorjl Širiti morajo to resnico v vsako delavako kočo in jo ponavljati, dokler ne postane meso in kri Le od delavstva samega ja odvisna rešitev delavstva is modeme sužnoeti, nikakor pa ne od delavakih prijateljev in naprijateljtr. ETA ' .. V- * TOREK, 24. JUNIJA. l924 Ntw Philadelphie, Ohio. — Raz mera radi dela ao pri naa alabe kot akoraj po vsej Ameriki. Mesto fttej« okrog 11 tiaoč prebiva cev ter ja v njem sodišče okraja Ziscarawae. V meetu ao nekatere različne tovarne, plebarna, lon-čarna, tovarna za električna pometala, nekaj malih livarn, in druge, ki obratujejo dobro na polovico čaaa, včasih nekaj več, ali tudi manj. Delo je skoraj nemogoče dobiti. Meato obdajajo mali hribi in doline, koder so naseljeni mali kmetje, po hribih pa so rudniki premoga. Kadar je tam popoln obrat, je zapoelenih do 100 pre mogarjev v eeli okolici. Ravno sedaj pa dela samo par rudnikov pó 4 do 5 dni v tednu in nekaj drugih pa po 1 do 2. Nekaj jih je da ne obratujejo že več kakor dva meaeea. Iz vseh teh razlogov ne svetu jem nikomur, da bi hodU aa delom v te kraje. Ljudi je vedno več brez posla. V sosednjem me stil Doverju ao rekli, da bodo zaprli tovarno za tri mesece drugo pa za nedoločen čaa. Kukluksi pa pri nas zelo "napredujejo". Dve milji izven me ata ao kupili ne vem koliko akrov farme in ai postavili stavbo, vae lepo urejeno, da jim bo alužila zbirališče. Na 14. junija ao imeli prvi sestanek in parado. Bili ao povabljeni vsi člani njih organi zaeije. Pričakovali ao, da jih bo priilo skupaj nad sto tieoČ, a bilo jih je menda poloviço manj. Po časopiaih Čitam, da pfide večkrat do nemirov med kukluk-al in drugimi atrankami, največ tujezemei. Do tega pri naa ie ni priilo. Slovencev naa je ta 11 dru ¿in. Zaposleni so vsi razun mene, ki sem pohabljen ie oBeil ki sc napol nuje s mzlielj^T^ vsako tolTko čaaa in nJT 'nl rdeče zublje ognja. V* Ajuska jc posuto s sliČnimikS terji. Zgradba v obliki piranu^ pH' Kujkujlku je umetna in dovedail najstarejša znana atavbs v riki, ker so jo gotovo pred 8000 leti. Kolikor > daj odkrite, meri 412 čevlje» T premeru in 52 Čevljev v viaoW Vrh je ravna platforma, ki meri v premeru 290 čevljev. Zm»»SJ stena je debela 70 čevljev. Vrh u najbrž rabili za obredne pl«*. Znauo nam je torej, da je eivj. lizaeija Amerike, ki ao j0 odkrili v Mehiki, tako stara kaker on4 Egipta in Babilonije, ako ne uti-rejia. Ali vseeno novoodkriti po. lja pradavne zgodovine niao bili obrnila nagniti stotinko tolik» pozornostMcucor v starem sveti To je vzro^T zakaj je nenadomi pričelo toliko zanimanja za od. kritje Narodne geografične družbe. Za naia gospodinje. Motan kis se izčisti, če ns kvo* kisa pridenem dve kavini žlički svežega mleka. Po 24 urah se ci, sti kis previdno pretoči, tako d» nesnaga ostane na dnu. Ako kit ni pri prvem poskuau popolnooi čist, naj sc to ponovi še enkrat. Kako sa da sol porabiti? Razen za soljenje jedil se sol lahko po. rabi: V špiritu raztopljena aol od. strani iz sukna mastne madeže. S soljo, raztopljeno v kito m izvrstno čistijo medene kljuke ia druge medene stvari. Madeže od rjavine ali črnila od« straniš s soljo, rsztopljcno v li. monovem soku na aolncu. Za kokoši. Ako se kokoaim med pičo po enkrat na teden primeit nekoliko zrezane čebule in krhelj češnja,' je to zelo zdravo zsnje. Pridno nosijo, ako se jim po i» mi včaaih primeša med pičo zmečkano brinjevo zrnje in rožmarin. Posebno je to zdravo, če se jim te poaga v času, ko misijo. , Negovanje rok. Roke postanejo od trdega gospodinjskega del« raskave in okorne in ni prijetno s takimi rokami ukvarjati se • k-vanjem, pletenjem ali drufia ročnim delom. Lahko pa tudi «e* | lo zdelane roke kolikor toliko napraviš mehke in prožne, ako po« j svetiš temu vsak dan psr trenut- J kov časa, in sicer to svečer, ko odpraviš glavna dela ali predno ležeš k počitku. Umij si tedaj ro-ke v mlačni vodi z milom. Ko jih dobro izplakneŠ in so že čiite, potegni ie parkrat z mokro roko po milu. To milo sedaj razmaii po rokah, da ae vsesa v kožo in potem obriši roko do suhegs, ni d» bi jih še kaj izplaknila. Ako imal glicerin, namaži jih še z gl>cen-nom; če ga nimaš, ti tudi le u-mo zgoraj navedeno negovanj« mnogo pripomore, da imhl rok« gladke in mehke za šivanje is druga ročna dela. fce bolj bo to izdalo, ako vsakikrat razmaM milo po rokah, kadarkoli s> če« dan roke umiješ. DOSTI HEUPA ai 01ITA V DIM. KOHVIHOUI. (Nadaljevanja a prve strsni.) no naklonjenost ter proflsj» rodne zaklade za kampanjekr P* spevke in politično podporo. Tudi je proti vsakemu ekonomtke-mu sistemu, ki prinaša kor.ati e-nemu delu te dežele na rovai dro-gegs " Vest, da utegne kiti Davi« ¡m* novan za kompromisnegs predsedniškega kandidsts, je »pravil« hudo jezo Willisma Jennings Bryana, ki je dospel v New U* kot floridski delegat, «obljub Jen McAdooju. Zagovornik biN>-je lu večkrat pogoreli jiml^l»'' ški kandidat je zoper DaviseJ^ ae mu zdi. da je hlape« Streeta. , "Potem pa Imenujmo rsju Morgana," je dejal jerno Brr»«. ko so mu povedali, kakšne riee kroiljo o MeAdooju. thu in izozadniku Davisu U™ j« namreč pravni «astopmk M«*' ganovih interesov. Japonska «1 zadovoljna toda * bo več protaattrd* Tokijo, 23. jun. — Neorsdso poroča, da je japonska vlaJs «j ključila, obveatiti Amerik* «ia » zadovoljna a njenim poja»« glede novega prtselniškegs Po tem obvestilu bo pa J«^ sk« molčala in čakala iz*la r likih volitev. fr bi bil Ukorom na oblast svojimi bližjniml bi rajii iroliral Muscle Shoals kakor bil ta po redoma izvoljen /a dtfdnika Združenih držav. Ta «ona lastnina mora biti ohra-t lt o M no last in ne sme hi oddana nobenemu posamezni M družbi v izkoriščanje za ato, Atv\ ali katerokoli dobo let. ,ffli« ne zateklo na deželo in bi čelo samotariti ob borem pri-"m. » odm lil» je zadnji naravni vAmariki. Radi manjžajoče se ifane premoga in izčrpavanja " Polj je vodna sila toliko Mjia. Kajti vodna sila ni ks-forivns aila, ona je neizčrpna, »o oova se zbira. Njena lah-uporabnost in nadkriljevanje *podarakem smislu, ker je ce. postavlja v bodočnosti P^o mesto. »jI kjer ae proizvaja vodna M Matejo kakor banane. Ni Bofoče producirati, samo raz-Jih more človek i svojo prid-ijo. Muicie Shoals je kraj ■oenejšo vodno silo v Zdru-1 državah. Milijonake konj-ki jih lahko ustvari, bo-?nne«le prebivalstvu udobnost prosperiteto 13 južnih držav, Pogojem seveda, ako bo ta i" razdeljena trllo P°d d<,mol"-atično • dejstva ao bila vzrok boju, vršil v kongresu. Slo se «' *« posestvo največje vred-^kor je bilo še razprav- v konjrreau v tem atole- ^ korporacija, ki do- ^olo nad Musole Shoalsom, te*"** nad razvit- •a d ust r>J* na Jugu. Imel bo dn zgradi ali ^ îttdu«f»js s tem ds nudi -Mk,ïi noeeni električno si- mL ' l ,r<] ',nhil ob,»"t 'T. '.'10- Ma oblast nad .rjf> >" ni g« podjetja, ki bi J^o konkuriralo. Z eni beac- o» J»«, «ko ■7 »o vodno silo, Wusele Shoal, kontro-' Pr'vataem monopolu, bi kot brezarčen tiran in J^ JB^tVi, ki bi uničil e-3?prilike ljudi V Kakor smrtna Hrt kMLiviI v"ako konkurcn. i ot ' ^ ia ale. ir ZZ V ,vojf,n Področju. iL , tU Z" ^'telj ali ™tv.f 20 ? « levrlandu.) dar v zgodovini. t',?' lokomotivnih 's junij JW4.) '»tovorniku i*a II,, priproetega ,,f,rjn d r orge W. ^•»ke, bo poklonje-U"lu , sprejetjem predlog, radi Vt* kekor 2M.-t s». " ljudskih koi^na v »ota. .'c spojena, kakor vpraša Ford vla do, bo znašala na koncu stoletje pogodbe do $14.500,000,000 ali več kakor polovico vseli stroškov svetovne vojne. Poslanska zbornica jc že sprejela predlogo. Samo progreslvei vseh treh strank v senatu stojo med davkoplačevalci in to nepravično naklonitvijo neizrečne vrednosti privatni korporacijl, ki jo kontrolira en aam človek. Na ta način naj ae na plača naj bogatejši človek v Ameriki, ker je podprl Coolidga kot prodsed-nika z darom, proti kateremn je bila Fallova podkupnina ravno toliko kot kokošje zrno. "Med vsem mojim službovanjem v sborniei kakor v senatu/' jo komentiral kongreenik Ammon v debati, "še nisem nikdar posnel predloge, v kateri bi bil poaamez niku zagotovljen privilegij tolike obsežnosti in tako velike vredno-etl, kekor je ravno ta.M Vendar jc 227 kongresnikov glasovalo, da se Muscle Shoals podari Fordu. Muscle Shoals se ne tiče samo farmarjev, ki bi radi poceni u-metni gnoj, ali ljudi držav ob južnem Mississippi ju, ki rabijo gonilne sile za rasvoj svoje industrije in razavetljavo, za kar jih lahko zalaga ta naprava. Tiče ae vsakega državljana tega naroda med vojno kakor v mirni dobi. Tiče se radi glavnega produkta — nitrogona (dušika), kajti polje delsttti kakor vojna sta v veliki meri odvisna od zalog dušika. Ko so pohajale zaloge dušika med zadnjo vojno, je kongres dovolil denarne fonde, da ae razvl-je ogromna vodna aila na reki Tennessee v severnem delu Ala-bame, da se vzame dušik Is arsks, da se iz njega producirajo eksplozive, način proizvajanja, ki je odvisen od poceni vodne sile. Pričeli so a grajenjem največjih Je zov na svetu In s projektiranje» dveh dodatnih velikanskih jezov. Zgrajeni sta bili dve moderni tovarni za nitrat, is ksterih pa je produkt bil predrag. Zgradili ao veliko parniv tvornico za obratovanje tvornic za nitrat, ampak le začasno, dokler ne bo dobljena velika vodna električna gonilna sila. Na 4000 akrih zemlje, ki ob krožajo jezove je bilo položenih na milje železniških tračnic, po stavljene ao bile dragocene stsno vanjakf fciŠe, nekatere tudi po 20,000 dolarjev. Na kratko rečeno, vlada je potrošila $105,000, 000 za razvoj vodne sile in postavljanje jezov ter drugega v Muscle Shoalau. Po premirju je vlada opustila daljno razvijanje. Od takrat že prihajajo privatne družbe s po-nudki, da sprejmejo v najem veliko začeto, a nedokončano podjetje. Eden Izmed teh privatnih nad-legovalcev je Henry Ford, ki je vršil veliko propagando za izvršitev svoje ponudbe. Ens njegovih največjih propagand je bila, ko se je napotil v Belo hišo, da konferira s predsednikom Coo-lidgem. Od tistegs obiska daljs js prenehala kampanja za Forda kot predsednika in avtomobilčki kralj ae je izjavil za predsednike Coolidgs, dočim je čedslje bolj Izgledalo, da bo Ford dobil v najem Muscle Shosls ter je na ts način tudi prišel McKenzie s ts-ko predlogo, ki jo je sprejela sbornios. Samo premotrimo zvijače 1 Ford sc drži svoje poti, vlada naj mu da prvi kakor drugi jez v najem za sto let. Ps ns ssmo. da mu odda v najem to, temveč tudi dovrši zgradbo jeza. ksr bo stalo vlado še $50,000.000. Vlada naj ae po predlogi tudi zaveže, da bo skozi sto let varovala dotične jezove, zstvornice in vreta ter Jih popravljala na ljudske stroške. To bi pomenilo nov dar $100,000,000. Tn če bi se zgodila kaka katastrofa. da bi je Jezovi podrti v prihodnjih stoletjih, bi jih morala vlade znova postaviti Fordu. Pa tudi to šS ni vse. Vlada naj bi neprevično prodala Fordu dre tovarni dušika, ki staneta več k$-kor $«0.000.000. H tem bi njt mu pripadla tudi parna tovarna, ki je v javni /akladniel vpisana, da Je vredna $3,472,4*7. Pripadlo bi mu 4000 akrov bližnje zemlje, na katerih je izvršenih mnogo del, ki so štele več milijonov. In kaj bo Ford dal zsto v povra-tekf Za najem dveh jezov jemči Ford, da bo plačal po letaih obrokih skozi dobo 100 let $219.-994.954. ter poleg svojih letnih plačil ee obvezuje vsdršavati po. možni fond, ki bo na koncu dobe toliko nersst'1. da bo vlada lahko zgredila nove jezove. Za tovarni dušika pristsjs Ford na to. da bi plačal $5,000,000 v letnih obrokih Tadi s« obvecaje letno Isdeleti $0.000 ton aitrsta ia da omeji svoj profit pri prodaji umetnega rnojila za oaem odstotkov. V slučaju vojne je pripravljen oddati podjetje vladi, pod pogojem, da vlada krije njegovo finančno la-gobo. Nihče pri tem ne vpraša za pogodbeno zmožnost Forda. Nikdar se še ni iskezel, da ja kršilec po-godb. Toda mr. Ford je aterec, a pogodba bo tekla sto let. Medtem ko mu vlada lahko oaebno zaupa, da izvedo določila pogodbe, ne mp-re zaupati kakemu Tomu, Dlcku ali llarryju, ki bo dedič Fordova-ga bogastva. V predlagani pogodbi tudi ni ničesar, kar bi Forda ali njegove dediče zadftavalo, da bi ne prodali dalje. Če atorijo napake in sploh kaj zlega, kdo jim more kaj, kajti zbornica je tudi zavrgla Beggovo predlogo, ki je dostavljala k McKenziejcvi, da je vlada proteširana v slučaju pre-žira nje pogodbe. V nikakem oziru ni mogoče braniti Fordovega načrta. Pobijejo ga posledice, ki bi jih utrpelo ameriško ljudstvo. S tem prihejs nevarnost za uničepje stališča ss narodno ohranitev, ko se da posamezniku absolutna kontrola čez najsilnejšo vodno električno projektirano ailo v Ameriki, ki pri-zadene industrijski razvoj in produktivnost vse nižje dolino Mis-siaaippija. Bratovščina strojevodij je med zagovorniki stališča rsdi Muscle Shoalsa, ds se podjetje obrstujejo kakor Panamski prekop, da se zalaga ljudstvo z električno silo po ceni kakor ao stroški, da se razpečsvs med farmarje poceni gnojilo, ki se tam proizvedel, in dušik za vlado med vojno kakor v mirni dobi. Musole Bhoals je mnogo vaZnejšl kot Teapot dom, kateri je isčrpen v svojih virih, dočim prvi ni in nu-di neizmerno dobrine ss ljudstvo. Ford in Mnsols Shoals. (Po senstorju G. W. Norrisu iz Nebrsske.) Ena nsjvečjih strojnih sgrsdb v zgodovini, ki vpreže trikrst to-liko vode kot ae vali v slapu Nia* gare, kadar je največja, in aesto* ji is najdovršenejšega in moder-nega razvoja sils na vsem clvill zlrsnem svetu, je cens, zs kstero se toliko potegujejo raane pri vatna korporaoije. Razpolaga to veliko vodno elio, tvornico ni trata in umetnega gnoja v Musole Shoalsu sc tiče vsskega državlja ns, posebno pa farmarjev, ki radi imeli poeeni gnojila, in Und stva v državah ob Mississippiju ki bi rada razvila svojo industrl jo. Najbolj popularen predlog za prevzstje teh velikih naprav je prišel od Henry Forda, ki ima ka kih šest milijonov tekočih ogla sov v Ameriki. Najvsčji spošto vanje imam do Forda in verja mem, da jc pošten Človek. Njego vo stališče napram postopanju i delavstvom in uporabljanje boga-atva ss tsko rsslikuje od drugih velikih kapitalistov, da se je pri ljubil med širokimi mssami aine rišksga ljudstva. Kar imam reči torej oi nikaka kritika čez Forda Napravil je trgoveko predlogo in jo dal vladi in člani kongresa, a ko hočejo biti pošteni in služIti ljudstvu, ki jih je isvolilo, morsjo skrbno, pošteno in kolikor mogoče globoko premišljevsti o pred logi. Ford je svojo ponudbo izvršil odkrito in ne v nepečni luči. Ani pek številni alabo informirani po litičarjl in čaanikarakl agentje po vseh delih dežele ksžejo njegovo ponudbo v napačni luči in vodijo farmarje k veri, ds Jih bo Ford peljal v nebeee, de jih bo zalege! s poeeni gnojili in nudil poceni električno silo na njih domove v dolini Miaaisaipplja. Nič tega ne obljublja Fordov ponudek. Farmarji Amerike, meeto de bi bili hranjeni od napada, ki je bil storjen proti njim a Fordovim po-nudkom, So žele zsvsjeni od demagogov.. Pretekle meeeee se je aenatni komltej sa* agrikulturo pečal s raznimi predlogami zasebnikov In korporacij za predajo In operira-nje Muselé Hhoalsf. Fordov ponudek je bil najboljši. Nejveft drugih privatnih tvrdk je mislilo. da jim bo vlada dala to neis-rnerno bogastvo zastonj in še nekaj plačala povrhu. Ford pa Je vzel to kot vsako drugo trgovino, ampak še vseeno g neprimerno malo vsoto, kolikor je vreden Musele Khoels. Teko se je zgodilo. ds odbor za poljedelstvo ni mogel pošteno sprejeti ponudbe. (Dalje prihodnjič./ Obrekovanje in opravljanje. To sts dva pojma. Ku pojem je obrekovanje, drugi opravljanje, vendar sta tako tesno svcaaua drug a drugim, hodita takorekoč roko v roki eno pot, da je izključeno, da bi bila kdaj ločena. Obrekovanje je pojem, a katerim aazuamujemo zlo besedo, is-fečeuo v škodo svojega bližujcga, neresnično beaedo, a katero namenoma krademo Čaat svojemu bližnjemu. Opravljanje pa je ei-cer le zlobno govoričenje o sls-bosnh in napakah ljubega bližnje-ge. ne da bi hoteli • tem žkoditi njegovemu ugledu. Kakor izgleda na vides oprav-Ijanje precej nedolžno, ni, ker gre, kakor že zgoraj omenjeno, roko v roki a obrekovanjem. O-brekovanje je podlo in nizkotno, lahko pa trdimo, da je opravlja nje njegova poseatrima. Prevdarimo. Kolikokrat ko ae govori o ljubem bližnjem v njegovi nenavzočnoati o njegovih dejanjih in nehanjlh se držimo zgolj reaniosf Veako opravljanje je več ali manj podkrepljeno s ob-rokovanjem in zavijanjem, ker opravljivcu no zadožčajo aama dejstva, nego mora pritakniti to in ono, da doseže pri poslužaleu tisti uspeh, katerega želi imeti. Kakor groeta obrekovanje in o-previjanj« roko v roki, tako gre-sta roko v roki tudi opravljivec, oziroma obrekovalee in pooluša-leo, predno «e zaveata, sta oba Že eno in se ne ve, kje je kateri začel in drugi konča). Opravljanje je uamakanje tujega perila v gnojnici, kdor ga namaka, je aam oamrajen. Obre-kovanje pa je tatvina čssti bliž-nJega. Koliko je ljudi, ki v družbi ne vedo drugega govoriti, kal(or pre-tresati kosti in obisti bližnjemu, ki ni navzoč; največja slast jim je brskati po tujih predalih in po tujih ameteh, ae rajši spodtikajo na nspskah bllžnjegs, ne kleene-jo pa pod plaaovi laatnih grehot. Koliko gorja je že povzročilo obrekovanje, koliko aolza opravljanje i Koliko bi bilo lepše na svetu, ko bi ljudje teh strasti ne posnali, ko bi hotel Človek na človeku videti le to, kar je lepega in dobrega, od njegovih napak pa naj bi ae obrnil, žel preko in mimo njih, kakor gremo mimo stvari, ki nam niso,nič meri, žal je narobe. Po napakah brskamo in iztikamo, in če ao v resnioi premajhne, jih kolikor mogoče zlobno povečamo, vrline in dobro te pa prezremo, ker smo premalo vzvišeni nad vaakdanjoatjo, da raje gazimo po blntu, kakor da bi hodili po solnčnih poteh lepote in dobrote. Rabtadranath Tagore: Kaj dete more. SloTeitkt Narodni uilsmvti«a* S. 1S04. sprits Podporna JednoU i»k*r». ir.'j««ij* taor. v dršsvl ItlUoU. CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI STANi SSS7-SS tO. LAWNDALF. AVg. Isvrftevalni odbor t UPRAVNI ODSEK I Pr*das4slk Vis«sst Csl»kse. A»dr»w V Utrl«k, R. F. D. 7. Sr* ¿' Ti Fm7 %Mmik M*,Ul*w T»rk. ujsth Ul.Uk.aa m44,\km Bls« N» njih. tioincc se smeje in te opazuje, ko »e oblačiš, Nebo bedi nad teboj, ko snivaš r naročju svoje inemiea in jutro prihaja po prstih k tvoji posteljici in ti poljublja oči. Veter radoatno odnaša Žvenk* Ijanje kraguljčkov na tvojih glei-njih. Vila sanj prileta k tebi akoii somračno nebo. Hvetovna mati sedi pri tebi v srcu tvoje ms t ere, On, ki svira svojo godbo zvas-dem, stoji ob tvojem oknu s svojim svirslom. In vila aanj prileta k tebi akosi somračno nebo. I$6RJO SI: Petar Adamovi* iz Oalme, Mi-trovica, Hreni t Urban Karmaly iz Ako f jo I/O-ke, Hlovenija; Dragrutln Srkulj iz Kijeke, aad nji nsaiovi New Yorkj # Viktor Flatis iz Osijeka) zadnji naelov: Pittsburgh, Pa. Iflibro Sudarevic iz (jor. Bogi-čevca, Okučane, Nova (Jradiška, Hrvatska; Janko Pllja; J «raj Oloblek; Aleksander Rbenspaager; zadnji naslovi Cliieego, Vit,s Petar Aghaba; zadnji naslovi Hotilh lx*rain, Ohioi Jožko Mad a rac iz Tančeva, Ba nat. Kdor bi kaj ved<>| o leli ljudih, Je uljudno neprošen, de ob vrel i o tem izaeljeniškege poslanca, 443 W. TJ HI., New York, N V. Smešnlce. Korajč Repič Je imel navado, da si je obdršal od svojih odjemalcev vedno večji ali manjši kos blaga. Lepega dne pa mu je nekdo dokazal krivdo in ga ogorčeno vprašali MUoapod majater, kaj ai ne naredite ia tega nobene vesli t" Krojač i "Ne, smpitk vestjo I" e Na tramvsj vstopi mati s.ded» kom iu zahteva eno osla in eno polovično vozovnico. Sprevodnik pogleda dečka in rečo v službenem glasa i Draga gospa, ta fantič pa mora plačati oeln vozovnico, saj ima gutovo že nad Šeat let, aaj vendar noai paro za klobukom!" Mati i "Če bi šlo za pero, bi ne bilo treba plečeti meni niti polovične vozovnice I" s Na obeh straneh dežejne ceste so nasajene breskve. Po cesti sts šla v jesenskem ča»u oče in mali" sin. Ker ni bilo videti nikjer živ. duše In je hotel deček na vsak nsčin jesti breskve, mu ja pomagal oče aplezati na drevo. Naenkrat sakliče mali a drevesi! "Oče, ali breskve tudi lesejof" °Neumnež," pravi oče, "to vendar t)l mogoče I" Malh "Ojej, potem pa sem rsvnokar požrl pol« žal''- s Učitelj razlaga svojim učen-rem, kaj je čudeži Recimo, ako je pri vaa doma na dvorišču petelin, ki naekrat izleže jajce, kako si bost s to rsaložiliV — Po kratkem premišljevanju s« oglasi Jurfleki "Pri nas doma vmidar nimamo dvoriščel" — "Dobrol" odgovori učitelji "Kaj pa bi rekel, ako bi imeli tvoji starši dvorišče»" — "Jas bi rekel i to je pa jerebica!" — "Dobra ,toda, ako bi ti kdo rekel, de je to v resnici petelin!" — "Temu bi rekel, da laže!" mm Učitelj je nato z resnim glasom poučil nevediioga Jurška takole i "Vidiš, JurAek, jas sem vaš učitelj in en ne ležem nikoli I C'e bi torej prišel jaz na dvorišče in bi rekel t T« J« v resnici pravi petelin! Kaj bi II odgovoril!" — "potem bi rekel: ga spod učitelj ,vi ste pa danes zopet enkrat pošteno pijani!" POLITIM OPIRA Chiesgo, —• Heaona poletne opere na odprtem odru v llatlnia parku Je zdej v trku. Angažiranih je vež odličnih opernih pevcev in pevk. Bin vesele s dove je bil radi težkega živina olatojm v dosmrtno ječo. Ho je mati zvedela rs obsodbo, Je vzkliknila vaa obupa ns: " JržrSmsrijs ' Teko dolgo pa Inbogi revež ne bo vzdrtel!" DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. Imamo v zalogi slaS. hmelj. slaSker I. ras draga poirrbšeiss. P< «burit. I. as |weprT>«jt«, da ie 4«*e prt nse, buheaJ vedae ie aa/keljSi ia nsjeo- " OroeeHJem. «ia 44 tiar jem In e pro» dajaloe šelessise 4eme getmere* go-pest prt rstjtk nars/llth. Mita po Ufeemaetjs nei FRANK OGLAR. S4#l lap^tor Arsistss, CUrsUM. a Izseljevanje iz S. H. S. (Iz ¡»name izseljeniškcga pa-slsncs.) U mjesecu rnzrlu iselilo jc iz c?lc države ukupno 1700 lica, i U» 1 Hu muških i 533 ženskih. Prema pokrajinama ist-lila je: I/ Hrbije 101 rnuiki, 1 ženska, ukupno 102; iz Vojvodine 529 muikih, 450 ženskih .ukupno »79, iz Črne (Jore 12 muikih, 6 žen-ikih, ukupno 1H; iz HrvaUke I Slavonije 300 muških, 45 ženskih, ukupno 345; iz Dalmacije 145 muikih, 19 ženakih, ukupno 164; iz Slovenije 67 muških, 12 ženskih, ukupno 79; iz liosne i Hercegovine 13 muških. Prema zemljama useljesja: U Hjedinjene države 146; i to Iz Srbije 17; iz Vojvodine 33; if Črne odre 1; iz Hrvatske i BlaVo-uijft 61; iz Dalmacije 10; iz Slovenije 14; iz Bosne i Hercegovine 10; u Kanadu 352; iz Srbije 56; iz Vojvodine 22; iz Crnh Gore 1; iz Hrvatske i Slavonije 184; iz Slovenije 57; u Brsziliju 711; iz Vojvodine «93; iz Hrvatske i Slavonije 17; iz Dalmacije 1; u Argentinu 431; iz Srbije 28; iz Vojvodine 213; iz Črne Gore 16; iz Hrvatske i Slavonije 74; i« Dalmaeijc 90; iz Slovenije 7; i« Bosne i Hercegovine 3 f u ('bile 10; iz Hrvatske i Slavonije 2; iz Dalmacije 8; u ostsle zemlje Amerike 27; Iz Srbije 1; iz Vojvodine 18; iz Hr-vatske i Slavonije 6; iz Dalmacije 1; iz Slovenije 1; u A ustreli ju 20; iz Hrvatske i Slavonije 1; iz Dalmacije 19; U Novu Zclandiju 3; vsi is Dalmacije. Prema zanimanju je bilo: Kvali/ikovanih radnika 50; i to iz Srbije 2; iz Vojvodine 13f iz Črne Gore 1; iz Hrvatske i Slavo-vonije 3; iz Dalmacije 4; iz Slovenije 1; nekvalifikovanih radnika 85; iz Srbije 1; iz Vojvodine 29; iz Hrvatske i Slavonije 26; iz Dal-nnaeije 20; iz Slovenije 6; iz Bosne i Hercegovine 3; zemljoradnika 1115; iz Srbije 99; iz Vojvodine 535; iz Črne Goro 15; iz Hrvatske i Slavonije 265; iz Dalmacije 130; iz Slovenije 63; iz Bosne i Hercegovine 7; slobodnih profesija 30; iz Vojvodine 8; iz Hrvatske i Slavonije 13; iz Dalmacije 5; iz Slovenije 2; iz Bosne i Hercegovine 2; svojad koja ne privredjujc (starci i djeca) 420; iz Vojvodine 393; is Črne Gore 3; iz Hrvatske i Slavonije 14; iz Dalma^je 6; iz Slovenije 4. Prema plemenu 111 narodnosti jc bilo: Srba .Hrvata i Slovenaca 755; i to iz Srbije 101; iz Vojvodine 65; iz Črne Gore 18; iz Hrvatske i Slavonije 322; iz Dalmacije 159; iz Slovenije 78; iz Bosne i Hercegovine 12; Njcmaca 450; iz Vojvodine 435; iz Hrvatske i Slavonije 9; iz Dalmacije 5; ie Slovenije 1; Madjara 435; iz Vojvodine 449; iz HrvaUke i Slavonije 14, 12 Srbije 1; Rumunija 29; vsi iz Vojvodine; ostalih narodnosti 2; iz Vojvodine 1; iz Bosne i Hercegovine 1. Prema dobi je bilo iseljeniks: Preko 50 godina 55; is Srbije 4; iz Vojvodina 86; is Hrvstske i Slavonije 7; iz Dalmacije 4; iz Slovenije 4; od 31 do 50 godina 545; iz Srbije 52; iz Vojvodine 271; iz Črne Gore 4; is Hrvatake i Sla vonije 130; iz Dalmaeijc 57; iz Slovenije 24; iz Boene i Hercegovine 7; od 18'o skozi okno, zagrnjeno s Židsno zaveso take barve kakor kanar^kovo perje, prrvezeno s srebrnimi všitki in zlatimi nitmi. Na balkon je atopila sloka postava čudole-peg« mladeniča v dolgi kuti. 'Simeone, položi mi knjigo v naročje in odpri jo na strani 387. Moje roke so prealabe.' Brez beecde je mladenič ubogal in hotel oditi. 'Ali ga še nit' je vprašal atarček. Mladenič je odkimal 'Pojdi, in oproeti sitnemu starcu, ki te nadleguje. tU moraš vsak hip odložiti čopič. Kadar pride, me opoaoriš.' Mladenič je prikimal in neslišno, kakor je bil prišel, je zopet odšel. Patrijarh je čital do konca — kjer mu je bil mladenič odprl, in je obrnil straa. Ni ša dočital na drugi strani do srede, kar ae mu zasde vaa beaede, ki jih J* videl pred seboj, Uko prazne kakor snetljivo seme. Ia vendar ao bila prej tolikokrat tako polne modrosti I Dvignil je roko in objel z mirnim, tihim pogledom ubrano sliko, ki se mu je nudila: tam zadaj iivomodro ozadje in pod njim, kakor beneške čipke ob robu prazniškega predpasnika, modrobojce planine s sivimi vrhovi, dslje proti vzhodu valovito gri-čevje vina bogatih Brd, na drugo stran v nedogled potapljajoča se plan, posejana z belimi vasmi; le tuintam štrli vrsU topolov, dve trepetliki, akacija. Kakor jagnje se mu je psslo oko in je plavalo v ožjih in vedno ožjih kolobarjih nad ravnino, dokler mu ni obviselo na palači mestnega gradu tam na hribu, na malem, ozkem kurniku podobnem balkončku, ki je visel, v očitnem nesoglasju a častitljivo stavbo, na južnozapadnem voglu skoro čisto pod streho, da ga je bilo videti daleč po mestu — kakor da bi pustil kipar iz pozabljivosti ali hudomušnosti konec nosa na Venerinem obrazu neobdelan in voglat. 'Že nekaj mesecev ni bilo izpostavljenega nobenega hudodelnika, kje so pa tega dobili f je pomislil patrijarh. 'Simeone.' Mladenič je prišel. 'Kaj je zakrivil ta človek, da ga kaznujejo z javnim posmehom 1' "Ne vem. A stopim do gospoda pri jorja, on bo vedel, on jc vsak dan v gradu." In ko se je vrnil, je povedal: 'Nevaren vohun, Nemec ali Kranjee, nekaj takega. Vlšvill so ga na meji in zdaj so ga imeli tukaj kot pričo v zadevi onega Kupljenika, ki ga danes pričakujete. Pa jim je včeraj ušel, ni-kdo ne ve kako, in ao ga našli, pomislite, pod gradom, tam, kjer so ječe. Dognalo se je, da je skušal prodreti do Kupljenika in ne vem kaj še.' Iz sobe se čulo trkanje. ' Poglej r 'Kupljenik, z gospodom prijorjem,' je naznanil vrnivši se mladenič. 'Pokliči še tri tovariše. Danes imam noge tako mrtve, da ne morem sam v sobo.* Dvignili so previdno naslanjač in so prenesli starčka v sobo. Pri vratih sU sUla Peter in prijor. 'Pustite naju ssma, pozneje vas pokličem r Noaači, ki so pomsgali mladeniču preneati patrijarha, so se s prijorjem odstranili, čudalspi mladenič se je skril v kotu sa svoje platno. Peter je stal še vedno na istem mestu. V polmračni sobi se je slišalo samo rahle je ali močneje drss-nje čopiče po plstnu. Pstrijarh je mignil Petru s kssslcem in mu pokazal stol blizu sebe. "Ali veste, kam ste prišli t" Patrijarhov glaa je bil tih kakor v spoved-niči, mladenič sa platnom gotovo ni slišal. "Povedali ao mi, Prevzvišenoat." "ln kaj pričakujete sedaj t" ''Vprašanj. Prevzviienoet." 'In potem t* "Obeodbe." Patrijarh je aklenil drobne roke v naročju in pogled mu je šetal gorindol po vijoličasti Židi, pokrivajoči njegove stegnjene noge, od rok se je sprehajal doli do aandalov, ki ao kukali na drugem koncu izpod Ude, majhni in mehki, kakor nspravljeni za drobno noiieo vieokorodne Rim-Ijanke, od rok do sandalov in sopet nazaj. Večkrat zaporedoma mu je lel Uko pogled, nato je dvignil glavo: 'Peter, poglejte a balkona proti gradu, proti kajbici pod streho 1' , 4Ces malo se je Peter vrnil s balkona in je po-gledal patrijarha vprašanje. •To je Gompa.' Peter je vsdrgetal. •Vi vente. Peter, da radi vaa, in veste tudi, da je nedolžen.' (Konec prihodnjič/ Vojvodine 166; iz Hrvatake i Slavonije 44 iz Dalmaeije 9; iz Slovenije 1; # Bremen 35; U Vojvodine 22; iz Hrvatske i Slavonije 5; iz Slovenije 7; iz liosne i Hercegovine 1; Amsterdam 472; iz Srbije 7;is| Vojvodine ¿19; iz HrvaUke i Slavonije 34; iz Dalmacije *18; iz Bosne i Hercegovine 2. Parobrodarska društva imala su slijedoči broj iseljeniks: United States Line 7; iz Vojv.o* dine 1; iz HrvaUke i Slavonije 4; iz Slovenije 1; iz Bosne i Hercegovine 1; i International American Line 1 iz Vojvodine; / Cunard Line 96; iz Srbije 4; iz Vojvodine 7; iz Hrvatske i Slavonije 63; iz Dalmacije 12; iz Slovenije 6 iz Bosne i Hercegovine 4; White Stsr Line 159; iz Srbije 66; iz Vojvodine 24; iz Črne Gore 1; iz HrvaUke i Slavonije 35; iz Dalmacije 3; iz Slovenije 27; iz Bosne i Hercegovine 3; Red Star Line 9; iz Srbije 1; iz Vojvodine 7; iz Bosne i Hercegovine 1; Royal Mail 845; iz Srbije 16; iz Vojvodine 310; .iz Hrvatske i Slavonije 8; iz Dalmacije 10; iz Bosne i Hercegovine 1; Canadian Pacific 185; iz Srbije 1; iz Vojvodine 7, iz Črne Gore 1; iz Hrvatske i Slavonije 118; iz Dalmacije 25; iz Slovenije 32; iz Bosne i Hercegovine 1; Compagnie Generale Trans-atlantique 21; iz Srbije 1; iz Vojvodine 1; iz Hrvatske i Slavonije 14; iz Dalmacije 2; iz Slovenije 3; Navigazione Generala Italiana 133; iz Srbije 3 ; iz Vojvodine 25; MROČUOZOR! Znamenje (July 1-1924) pomeni, da Tam naročnina poteče na ta dan. Ponovile jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoča vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vrni list plačan in ga ne prejmete, je mogoče ustav* Ijen, vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naglov, Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto Je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. } Za mesto Chicago in Cicero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. iz Crne Gore 15; iz Hrvatake i Slavonije 24; iz Dalmaeije 1; u Slovenije 1; Hamburg America Line 35; iz Vojvodine 22; iz Hrvatske i Slavonije 5; iz Dalmacije 7; iz Slovenije 1; North German Lloyd 28; iz Vojvodine 21; iz Hrvatske i Slavonije 1; iz Slovenije 6; N Holland Lloyd 466 ; iz Srbije.7; iz Vojvodine 410; iz Hrvatske i SU vonije 28; iz Dalmacije 18; iz Slovenije 1; iz Bosne i Hercegovine 2; Holland America Line 6 Iz Hrvatske i Slavonije; Hamburg Hüdeamerikanische Gesellschaft 187; iz Srbije 3; iz Vojvodine 143; iz Hrvatske i Slavonije 39; iz Dalmacije 2; ostala društva 22 iz Dalmacije. Strani državljani, koji su otpu-tovali u istom mjesecu i nisu u-račiinani u ukupnom broju iseljeniks: Državljani Sjedinjenifa 'J; Kartadjani 4; Ar«PntiJj Madjari 5. Čeho-SU,^ , 4 3 ; ukupno 93. Povest "Jimmie Higpj,, srcalo duše ameriškega prJ riaU ob času velike vojne Do? pri Književni matici 8 H pj So Počuti Prenovljene^ 2«lod«c j« mdr.v; spi ¿^ Wm. H. Shennan U - Pito: "Pr* imtont prtj" ¿T1^«* *l*l. vaS«. zdravila! lo p nt j« I In reiem. i na ^L** M a*m Jo k »daj rabil. PmTuV^J* liane«a. MoJ telodec i, £Lt IlJ* V ..k aa labko vaieca adravila In povedal mu^Vj •frtU,. Mm. H. aSem.» - ' bi Čl tat al j i um Hat« Sodo aa^ V «j »vrata. »dr.vilo r takih .Ma"h t« a«. lat« j. Uko Pripro.1« vSIvutf ia tek« učinkovito. £ J1™* Uta pove«, vato moi |a krepko.t „Sn M«**l» telo. d«Je .Uvlj.jo/.^^ Ur« etra in na prijet«, ¡Sa ^Tjl In irevaaje. I.«, j. da vam bo pomagalo, ali p« J,*< M» vsakem lavoju j, ' poroi.no. garantirano |„ n, "JJTJ I cKSi Kr**"-,ou 8 ; I »I IIIIMMIIHIII .11_^^ VABILO NA IZLET—PIKNIK katero priredi DRUŠTVO "SINOVI SLAVE" T. 168 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa., v nedeljo dno 19. junija, 1924, na prijaznem prostoru pri Paul Coogenaur na Woodv*lle Heighta. Začetek ob 2 uri popoldne--VSTOPNINA 25c. Uljudno vabimo rojake in rojakinje kakor tudi sosedns drui- tva, domače in bliinje (Jfcolice, da naa ..... omenjeni dan. f skrbel tozadevni v prosti naravi, vabi in bliinje dfeolice, da nas polnoltevilno pose ti i o n» U Za dobro in točno postrežbo pijačo in priimek bo vni odbor. Torej pridiU vsi ln se zabkvajte i niai ODBOR! | (Opomba: CUnl, ki se ne udeleže, morajo plačati vwen« vstopnico 26c na prihodnji društveni seji v društveno bla*«jno.) , 7 elebega vremena, ae vrši piknik prihodno nedelja dne 6. julija. v ^ KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovensko-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. ZajedalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz kosa življenja slovenskih delav-Trda vezba. Cena $1.75 a poštnino vred. ^—, Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. ^ S slikami Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne sol Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema doslej skritega cev v Ameriki. Književna Matica 2657-59 So. Lawpdale Ave., Chicago, III. WMWMWWM Potujte "FRENCH LINE" potom. ekspresna slu2ba — new york — havre — paris J v Šestih dneh preko belgrad — uubuana — zagre* LAFAYETTE.......June 28, Aug J J suffren..........June 28, Aog » ROCHambeau.......July 5. Aof • la savoie.........July CHICAGO.................. Na naših poaebnlh vUkth ae tolmači, ki govore angleško In alovenako la kl bodo poto^el» « ' vao pet. Evropeki ageatje Fr—ck Umm bedo poaiageli v.i, drntlnl ia sorodnikom, preskrbi potna»liste ia *ta#J« ur uredili vse prevosne sedava brezplačno. ^ g Pteeteri droge«» in tretjega rasreda so Jake odobni. opremljeni s vsemi modam i «ni f*"** umivalniki, tekoča voda v vaakem proetoru, počivališča, kadilnica, brlvnica ia pokriti pre«'ft,'1i,,J| PARIS Jdy2,July23,Aag.20 FRANCE Jdy9,Jily30,Aog.27 Bros dvoma b New Ts*