Državni zbor. Carinski tarif. Po precej dolgotrajflih obravBavah se je cariB8ka poatava sprejela v poalaBaki zboniici. Ce ao se tudi tarifi aa maraikatere poljedelske pridelke pri izvažanju iz Avstrije zviaali, veadar trdijo veščaki ia kmetakemu ljudstvu aakloBjeai 8trokovfljaki, da ae bodo Baši kmetje imeli poaebae škode valed uovih tarifov. A tako Bapovedovaaje ae vtegae vkaniti. Vaaj so se pred 12. ia več leti tudi aahajali možje, ki so trdili, da aova jako aizka cariaa Ba laako viao ae bo škodovala av8trijskim viaarjem. A kaj smo doživeli? Velikaaake maožiae laškega viaa so ae uvažale; valed tega ao trpeli zaatao akodo avstrijski viaarji. — Predlog poalaaca Peška, da ae sploh ae sme v Avstrijo uvažati arbska živiaa, da ae ae okuži av8trijaka živiaa, se je zavrgel, ker so le aamo poalaaci prizadetih kmetov glaaovali zaaj. A aprejel ae je veadar drug predlog, da mora aasa vlada poakrbeti, da bodo imeli avstrijski živiaozdravaiki pravico po celi Srbiji preiakovati, jeli ai kje tamoaaja živiaa okužeaa. V tem slučaju aaj Avatrija srbaki živiai zapre aaao mejo. Obrtna postava. Pred dalje čaaom je skleaila poslaaaka zboraica poatavo glede kroaajaratva. A gospodska zboraica je spremeaila aekatere točke te postave. Radi tega se je pa morala postava vraiti poalaaski zboraici. A v 8eji dae 13. raaja t. 1. je poslanska zbornica skleaila, da ae postava ae spremeai, temveč vrae gospodski zboraici, kakor jo jc sprejela poelanska 3<>ornica prvokrat. Pri tej priložaoati so aekateri poslaaci prav ostro napadali gospodsko zboraico, da se ta ae vda aklepom poslaaake zboraice. Če gospodska zboraica tudi zdaj ae bi botela pritrditi sklepu poslanske zboraice, vtegae preteči dolgo časa, predea stopi v veljavo aova postava zaatraa krošajarstva. Roveredo. Lahi so imeli do letoa svojo italijaaBko pravao vaeučilisče v Iaoraoatu. A tamošaji aemaki visokošolci so laake aapadali in pobijali tako dolgo, da je bilo tem aemogoče, se dalje obiakovati taraoaajo laako vseučilisče. Lahi ao, kakor že poprej, tako tudi pri tej priliki poaovili S7ojo zahtevo, da ae ajim mora laako vseučilisče U8taaoviti v — Tratn. Vlada ajim tega ae more dovoliti, ker ae po pravici boji, da bodo laaki dijaki delali vedao ua to, da se Trst odtrga od Avatrije in priklopi k Italiji. Zato je že dr. Korber zboraici predložil postavni aačrt, aaj ae lasko pravao vaeučiliače uataaovi na Južnem, čiato laakem Tirolakem ia sicer v mestu Roveredo. Lahi ao aicer vztrajali pri svojem predlogu, da ae ačilisče uataaovi v Trstu; a veadar ao ae zadovoljili a tem, da sevladai aačrt izroči učaemu odseka. 0 tem se je vaela razprava v aoboto, dae 13. maja. Ta obravnava je trajala blizu do polaoči. Nemci ao 86 upirali splob proti vsakema vsenčiliaču za Italijaae; rajše bi že privoačili — po beaedah nekega govoraika — Jugoslovaaom tak aajviaji učai zavod. V imeau aloveaakih poslaacev je poaovil dr. PIoj aase zahteve po sloveaskem vseučiliačn; poalaaec Biaachiai pa terjatve Hrvatov glede aa hrvatsko vseučiliače. Naučai miai8ter dr. Hartl je izjavil, da je vlada eaako aakloajeaa vsem avstrijakim aarodom ia da skrbi po potrebi za visoke sole za vse aarode (??) A proti temu je vlada, da bi se laako vseučiliače uataaovilo v Trstu, ker bi ae tam poaavljali isti izgredi, ki ao se vraili v Iaomosta. Oe pa želijo Italijani katero drugo mesto, kakor Roveredo, bi ae o tem dalo govoriti v aaučaem odaeku. Potem se je predlog izročil temu odaeku v razpravo. Prihodaja seja državaega zbora ae bo aaznanila pismeaim potom.